Št. 30. V Gorici, v sredo dne 15. aprila 1903. Tečaj KKMISL Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, sjntranje tedanje opoldne, vefierno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem leta vred po poŠti pretentana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 . , , 3-30 četrt leta.......3,40., , 1-70 Posamične 5teyilke stanejo 10 vin. ^ Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sfžalB * n sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulic Mv. 11 v Gorici veGoriški Tiskarni« A, GabiSSek vsak, , dan od 8. ure zjutraj do 6. zveder; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlaue naročnin« te na ozlrarco Oglasi In poslanie* se rsCunijo po petitnsjstflh „J 8e tiskano l-kxat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak* vrsta. VeCkrat po pogodbi. — VeCje JSrke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, >Vae za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavri« Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi St 7 v Goiioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo «e nahaja v Gosposki ulici Jt 11. Naročnino in oglase Je plačati loeo Go-Iea. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le npravniStvn. „PRIMOBEC" izhaja neodvisno od cSoče* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «6o6a» in «Primoreo» se prodajata v Goric! v to-bakami Bohwart v Šolski olioi 'n Jellorsitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgn della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra >Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Tržaiki ikof Nagi in siaroslovenska liturgija. Tržaški škof Nagi je objavil v zadnjem svojem škofijskem listu znane dekrete kon-gregacije za obrede glede rabe starosloven-skega jezika pri službi božji. Ob jednem pa zahteva od župnih predstojnikov točna poročila, kako je z rabo staroslovenščine po cerkvah tržaško-koperske škofije in na kake motive bi se ozirali, ako bi se za nadalje zahtevali rabo staroslovenščine. Pri tem se pokazuje tudi na določbo, da se sme rabiti staroslovenščina le v onih cerkvah, v katerih je bila običajna že pred letom 1868. Laški listi se veselijo tega škofovega ukrepa ter pričakujejo od novega škofovega koraka zase najboljših vspehov. Oni sodijo, da kakor v poreško-puljski škofiji, tako se mora tudi v tržaško-koperski priti po tej poti do edinega zaključka, da v nikaki cerkvi te slednje škofije ni opravičena raba staroslovenščine, marveč da je bila uvedena šele v zadnjih letih v narodne in politične svrhe, ter da mora radi tega po vseh cerkvah zavladati zopet latinščina, ki je po njihovem mnenju edina prava gospodarica pri službi božji... Glas Lahov v tej stvari bržčas ne ostane glas vpijočega v puščavi, ampak bojimo se, da se zgodi vse tako, kakor pišejo že sedaj laški Hsli, ki ne morejo prehvaliti škofa Nagla, da je stopil ,na to zakonito pot, ki vede do miru". — — Ukaz škofov je torej izdan, in sedaj se bo podrobno razpravljalo o tem, kje srce ostati v rabi staroslovenščina še na dalje in kje se mora opustiti. Kako sestavijo prizadeti župni uradi tozadevna izvestja, tega ne vemo, ali bojimo se, da utegne pri tem uplt-vati na nje tisti strah, kateri imajo pred škofom, v katerega navzočnosti si niti ust odpreti ne upajo, kakor je pisal neki tržaški duhovnik v ,SI. I.*, in pa bojazen pred javnostjo; uplivati bi utegnilo pa tudi to, da nt dobro s tako mogočnim gos^jdora, kakor je Nemec Nagi, biti v kakem sporu ali si celo nakopati njegovo visoko jezo. To bi utegnilo uplivati, ali s tem ne rečemo še, da bo uplivalo, marveč bomo sodili po tem, kadar kaj ukrene tržaški škof na podlagi po-izvedeb, katere dobi od župnih uradov. — Na sploh pa vidimo v tem činu tržaškega škofa nov korak po tisti poli miru in sprave, na katero je bil poklican v Trst, Seveda si ta mir in spravo tolmači on in visoki njegovi zaščitniki na namestništvu precej drugače nego mi. To se pač vidi iz tega, da pri vsaki odredbi škofovi, pri vsakem novem koraku, zavlada v laškem taboru veselje in vrisk, primorskemu Slovanu pa se stiska srce, ker čuti, da škofov poklic miru in sprave nikakor ne obeta pravega miru in prave sprave, ampak baš obratno, ter da obstoji v vedno večji meri nevarnost, da v kratkem času izgine iz cerkva tržaško -ko-perske škofiije slednji krasni staroslovenski zvok, beseda, v kateri sta učila slovanske rodove častiti Večnega sveta velika slovanska brala.... Škof Nagi doslej ni pokazal niti naj-manje, da ima kaj srca za Slovane v Pri« morju, ampak prav njegovo pisanje do Ric-manjcev je bilo nam dokaz, da je ta Nemec trd ter da se pod njim ne bo godilo Slovanom nikdar tako, kakor je učil Kristus, Dogodki v Rojanu in v Ricmanjih ga nič ne plašijo, še mar mu ni za nje, ampak on koraka naprej za škofom in tajnim svetnikom Flappom, in ta novi korak, kateri smo omenili gori, nikakor ne vede morebiti do kake uredbe glede rabe staroslovenščine po cerkvah tržaško - koperske škofije, marveč mislimo, da se prav nič ne varamo, ako rečemo, da je naperjen ta korak naravnost proti staroslovenski liturgiji in da se ta prav pu tem koraku skrajno utesni, ako ne popolnoma odpravi. Slovanska duhovščina tržaško-koperske škofije je poklicana, da varuje biser našega jezika po cerkvah, če treba, tudi proti škofu, od te duhovščine je v mnogi meri odvisno, kaj se zgodi s staroslovenščino vsled novega škofovega ukrepa, in ona je poklicana, pokazati, da je'1 res čuvarica narodnih svetinj proti našim zakletim sovragom. Kaj se zgodi P1 Bojazen smo izrekli, da se utegne zgoditi nekaj, kar bo Lahom po volji, nam pa ne, na duhovščini omenjene Škofije pa je sedaj ležeče, da pokaže, da je ta bojazen neopravičena, da ne trepeta pred škofom, kadar nastopa kot apostol takega miru in take sprave, marveč da se zaveda, da mora v boj za svetinje našega naroda ter opozoriti škofa, da dela krivico primorskim Slovanom, ako bo postopal po Flappovem vzorcu, Toda, toda, ali ni bolj verjetno, da zmaga Nagi, kakor je zmagal Flapp?!! Dopisi. Iz St. Petra. — V *podučljivein listu za slovensko ljudstvo na Primorskem": kako naj krade ugled svojemu bližnjemu, kako mora znati .katoliško' zaničevati in obre-kovati, in ako le mogoče popolnoma ugonobiti svojega bližnjega, se nahajata zopet dva dopisa, naperjena proti Petru. Akoravno nista oba podpisana, sta oba od ene in iste roke, roke človeka, ki je bil med nas poslan delat mir, dela pa prepir. Poslan je bil med nas, da z lepimi besedami nas napeljuje k veri, ali s svojo divjaško strastno nevo^čljivostijo, ki jo ima do nekaterih, ki so ljudje, kakor gre, nas od vere vleče. Kdo je ta človek? Ta človek je tisti nesrečni krajnski Primož ali Primus vseh šempeterskih časnikarskih in veliko drugih neredov. Človek, ki so ga vsi razsodni domačini do grla siti, in i-idi taki, o katerih on morda sodi, da so njega podvrženci, vendar komaj pričakujejo dan njegovega odhoda. Po odhodu bodo ravno tolik i njim žalovali, kolikor nekdaj bližnji Mir. ici. Torej tak človek ne ostane vsem v najblažjem spominu, kakor v gorenjih dopisih imenovani gospod Knavs. Re3 je: vsi, vsi smo raji imeli gospod Knavsa, pri vsem tem ko je bil »moderni apostel", nego Vas, dopisnik, in radi bi Vas ž njim zamenili iudi proti doplačilu. Pa ako nas ni varal, tudi gospod Knavs je imel nas rad in ni imel prilike nas javno sramotiti, kakor delate Vi. Gospod dopisnik! Kako morete Vi mene obdolžiti radi dopisa v BSoči* glede zav. druš. gov. živine; pri vsem tem, ko je Vam znano, da v Št. Petru je več pisave zmožnih oseb, ki sestavijo lahno vsak resničen članek in ga objavijo v »Soči" P! V Valera taboru pa ste sami, da morete po receptu nam znanega hinavca, faliranega krojača, take nagnjusne dopise objavljati, kateri pristojajo bolj kaki Sempeterski klepetulji nego katoliškemu duhovniku, Zaradi tega dovolite, da odgovorim Vam in nikomur drugemu na znamenite dopise, Dopisnik .Soče*, bodi kdorkoli, pričam pa jaz, da je pisal resnico, resnico, ki je Vam povzročila jezo, samo leto občnega zbora je 1901. in ne 1900. Dotični dopisnik je v dopisu omenil, da ste bili kedaj raztreleni pri svetih opravilih, kaj je morda lagal f" Kaj radi tega mešate, Vi kat. duhovnik, toliko gnju-sobe ? Da ni laž, sami priznate, ako se spomnite onega nerednega ofra predzadnjega sv, večera, ter prašale o resnici blizo oltarja stoječe, in ki so opazili Valo razmišljenoit. Dalje ako se še spomnite tudi one propo-vedi, ko ste menim prvikrat in tudi zadnjikrat na svetem mestu besedo »fakln* izustili in bili ste proti koncu male tudi »razmišljeni*. Ta nered Vam pa lahno, ako drago, jaz na tihem zalepečem v Vala od same jeze in ihte zelena ušesa. Trdite tudi v dopisu, da Vi vse fiem-peterske ovčice enako ljubite, sli ni to grda laž? Vi ljubite bolj neliberalne kakor liberalne, ker neliberalne volilce nočete z biro škodovati, liberalne pa da. Spoštovane nale krčmarje nočete podpirati, katoliškega natakarja pa da. Drugi vedo tudi druge nerede, meni pa zadostuje le to, da nisem ravno grdi lažnik in da Vam vstrežem, akoravno brez potrebe, z toliko željnim dokazom. Pri tem opomnim, da greha laži, ovaduštva, pekoče nevoščljivosti, hinavstva se gotovo bolj varujem ko* Vi ta Vaši podvrženci. Sem ter tja sem slišal Vas učiti, da se mora tudi nekaj potrpeti, v tem oziru sem bolj popoln od Vas! Vi veste, kako so me klepetulje poduf« lista obrekovale celo s tem, da ako delam v času krompirja kaj več, sem posebno za to plačan. Predstojniki kakor tudi stranke ne morejo mi dokazati, da sem za to kedaj kaj dobil, tem manj da bi Vi zame imeli kak ofer ali pa da bi jaz Šel kedaj na biro; in vendar jaz sem vse obrekovanje in Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sienkiefflcz. — Posl. Podravski. (Dalje.' »Saj so mu to obljubili še Zaviš iz Garbova, Po-vala iz Tačeva, Martin iz Vrotimovic, Pasek Z!odej in Lis iz Targoviške. Vsakteri izmed njih bi premagal po deset takih, kaj še le, ako jih je toliko! Bilo bi bolje zanj, ako bi ne bil rojen, nego da ima tak meč nad svojo glavo. Toda jaz svoje obljube nočem niti omeniti, marveč hočem gledati, da se spoprijateljim ž njim.« »Čemu to?« Matijčeva glava postane takoj zvita, slična glavi starega lisjaka. »I>a mi d& pismo, s čegar pomočjo bi mogel varno potovati po križarski deželi, in v slučaju potrebe priskočiti Zbišku in? pomoč.< »Ali se pa to strinja z vitežko častjo?« vpraša s smehom kneginja. »Strinja se,« odvrne Matija z odločnim glasom. »Ako bi ga na primer napadel v bitki od zadej, predno bi zaklical, da naj se obrne, tedaj bi si res nakopal sramoto, toda da v mirnem času prekosim z razumom svojega sovražnika, tega se nobeden vitez ne sme sramovati.« »Torej vaju jaz seznanim,« odvrne kneginja. J Pomignila je Lichtensteinu in mu predstavila Ma- i tijca, ker je bila prepričana, da se mu ne zgodi nič hudega, ako ga Lichtenstein tudi spozna. Toda Lichtenstein ga ni spoznal, ker ga je videl na tinjski cesti v čeladi, potem pa se je samo enkrat Še razgovarjal ž njim, in sicer zvečer, ko je prišel Matija k njemu s prošnjo, naj prizanese Zbišku. Vendar pa se mu je dovolj ponosno poklonil in še le tedaj, ko je zagledal dva lepo oblečena pažeta, se mu je lice nekoliko zjasnilo, kajti domislil si je, da kdorsibodi ne more imeti takih strežajev. Vsekakor pa ni prenehal odurno se muzati, kar je delal vselej, kadar je imel opraviti s Človekom, ki ni bil večji od njega. Kneginja, kazfije na Matijca, mu reče: >Ta vitez gre v Marburg, in jaz ga priporočam milosti velikega mojstra; ker pa je poizvedel o ugledu, kateri imate v svojem redu, bi kaj rad. dobil pismo od vas.« Po teh besedah je odšla k škofu, Lichtenstein pa upre svoje hladne, jeklene oči v Matijca ter ga vpraša: »Kaj vas je napotilo k temu, da nameravate obiskati našo skromno in pobožno prestolnico?« »Moj napotljej je jako pobožen in pošten,« odvrne Matija, dvignivši oči. «Ako bi temu ne bilo tako, ne bi se potegnila za-me milostljiva gospa kneginja. Vendar razun pobožno obljube, ki me vede tjekaj, Želim spoznati vašega velikega mojstra, ki vzdržuje mir na zemlji, in jo najbolj sloveč vitez na svetu,« »Kogar vaša milostljiva kneginja priporoča, ta se ne bo pritoževal o našem gostoljubju. Toda velikega mojstra boste ondi javaljne videli, ker je odšel v Gdansko že pred jednim mesecem, in od tod bi imel iti dalje v Kraljevec in še dalje na mejo, kajti dasi ljubi mir, mora vendar braniti križarsko last pred izdajskim Vitoldom.« Po teh besedah se Matija kar zgane, a to tako očitno, da Lichtenstein, ki je bil posebno bistroviden, to zapazi ter mu de*: »Sedaj vidim, da ste zares želeli spoznati velikega mojstra in izvršiti svoje obljube.« »Sem, sem!« odvrne urno Matija. »Torej je vojna z Vitoldom za Žmudsko že gotova?« »Sam jo je pričel, ker je pomagal vstašem, ne mene se za svojo prisego.« Nastalo je za trenutek molčanje. »Ha! Bog daj srečo križarskemu redu, kakor zasluži!« reče končno Matija. »Ako le ne bom mogel videti velikega mojstra, pa vsaj izvršim svoje obljube.« Toda navzlic tem besedam sam ni vedel, kaj ima sedaj početi, in v veliki zadregi je vprašal samega sebe: »A kje hočem sedaj iskati Zbiška in kje ga najti?« Lahko mu je bilo presoditi, da nikakor ne kaže iskati Zbiška v Marburgu, ako je veliki mojster zapustil to mesto in odšel na vojno. V vsakem slučaju je bilo treba poizvedeti o njem kaj bolj natančnega. (Dalje pride.) natolcevanje lepo potrpel. Vi bi pa ne, ampak bi skočili kar iz kože. Da ne bom gospoda urednika in čital-ceai predolg ' in da sebi ne škodujem na dragem Času, povem Vam Se to-le: Onega, ki ima Vam, božji namestnik, nevoščljivega premoženja, pristranski zaslužek, žganjarijo in jbotego, ga poznam, toraj je brez potrebno Vas vprašati, kdo da je. On Vam sporoči sledeče: I. Premoženje ima, hvala bogu, precejšno, pa le v pravem poštenem polu, s trudom in skrbjo spravljeno, toliko strani staršev, kakor njega in ni omadeževano z dedščino po kakih skopuhih in povrhu še s tožbami. II. Ima prodajalnico, s kojo se bavi njega rodovina na enem in istem prostoru, veliko časa popred ko onega hujskača in njega podredpnika na svetu ni bilo. III. Pristranski zaslužek ima tudi, in sicer kot takšnega najprvi v Št. Petru, in že od časa ko prej imenovana gotovo še dobro hoditi nista znala. IV. Glede muh Vas pa lepo zahvali, ker s tem priznate njega natančnost. Ljudje dobro vedo, da niso opeharjeni in ga radi podpirajo. Zakaj bi pa ga ne? Za denar njemu dan dobe blago v isti vrednosti. Vse drugo je, ako dajo denar pplitikujoCemu posveCencu, za isti ne dobe nič, še potrdila ne, za njih je ravno toliko, kakor bi ga v globino morja vrgli. K sklepu prosim si zapomniti, da vsak obrtnijski prosilec ima namen sebi pomagati, vsako klerikalno društvo se vstanovi z namenom, vsem udom pomagati. Mislim, da me razumete. Evo odgovori Prosim Vas še, pu-sjite me v moji celoletni »rakolti* v miru, kakor sem jaz Vas v Vaši .veliki rakolti* sv. tedna ter da postržete zdaj v primernem času kvas Vaših bedarij in spoštujete apostolsko geslo: ,Mir vam bodi!" Z Bogom ! Peter. DomaČe in razne novice. Smrtna kosa. — Umrl je po dolgi in mučni bolezni g. Josip Nanut, bivši dolgoletni župan in veleposestnik v Št. Andrežu. Pogreb je bil včeraj popoldne. Žalujoči rodbini naše sožalje! Velikonočne procesije so se vršile po dosedaj običajnem redu. Pri V3eh je bilo navzočega obilo občinstva, zlasti je bila udeležba velika pri procesiji oo. kapucinov, ki je bila zvečer ter je imelo občinstvo priliko občudovati krasne umetne ognje in kolesa, delo res izvrstnega našega pirotehnika g. Makuca. Telovadno društvo »Sokol* v Gorici naznanjaj da se vrši telovadba za člane redno vsako sredo in soboto od 8—9 zvečer v društvenih prostorih v ulici sv. Antona št. 1. (Kopačeva hiša). Nove člane sevsprejema iste dneve ob isti uri. Na zdar I Biljenskt kurat Roječ je tisti katoliški duhovnik v naši deželi, s katerim se moramo največ baviti; kajti ta človek ne da miru ter se kar ne more obnašati tako, kakor pritiče Božjemu namestniku, ki bi moral biti tudi on, saj je vendar g. nune I Ta Roječ nakieplje vsako toliko časa katero, ki vznemirja duhove v Biljah ter seže tudi izven Bilj. Velikonočnih praznikov seveda tudi ni mogel pustiti kar tako, marveč je čutil v sebi potrebo, da je storil nekaj, kar ga je spravilo zopet v ljudsko govorico, ali ne le v to, marveč biljenski derviš bo moral radi tega, kar je storil, tudi pred sodnijo. Pehal je ljudi v cerkev, in med temi se je nahajal tudi 17-letni mladenič bivšega stare-rega organista,'to je sin Jistega, katerega je bil spravil Roječ ob službo organista. Fant se je nekaj s telesom okrenil proti Rojče-vemu pehanju ter menda izustil tudi par besed, da ga ni treba pehati, ali tu se je vzdignil sveti mož, Roječ, zamahnil je po zraku s svojo posvečeno roko ter udaril fanta po licu, da je bilo kaj. Treba pa poznati Rojca. Je orjak ter ima močno roko, katera.kaj zaleže, kamor pade, in vrhu tega opažamo, da mož kaže ob raznih prilikah čudovite talente za pretepanje. Ce bi bil ostal v domači vasi ter bi ne bil Bog s prstom pokazal nanj, da je izbran za mašnika (f!), bi bil ta človek sloveč vaški pretepač. N6> ali tako se ne more sicer tepsti s fanti, toda mirovati tudi ne more. Moč svoje roke je pokazal zopet baš minole praznike. Oklofutan fant je moral videti zvezde, ko ga je loputnil kurat po licu s svojo silovito roko, ki je vrhu tega še žegnana, in žegen je morda tudi kaj zalegel pri tej moči, kurat Roječ jih bo videl pa pred sodnijo, kajti oče omenjenega dečka je vložil radi tega tožbo proti Rojcu. Ljudje, ki so videli, kaj je storil Roječ, so se zgražali ter sodba je bila le ena, da ni storil prav ter da tako ne delajo Božji namestniki. Nekatere ljudi peha v cerkev po nepo-trebi, drugi, njegovi podrepniki, pa mu uhajajo iz cerkve od pridige. Te, te naj bi držal v cerkvi! Divjastvo Rojčevo je videl tudi neki v Biljah navzoči ptujec, ki se je začudil ter rekel, da od tu pa do Rima se ne dobi tako divjega in surovega človeka; le v Rimu, kjer jih je toliko preveč, bi se utegnil dobiti kak Rojcu podoben eksemplar! -------Jezi pa je ta Roječ že tako podvržen, da je grdo, in kar nič se noče krotiti; v jezi pozablja celo, da bi moral biti Bežji' namestnik. Pri božji službi pred oltarjem vrže kadilnico stran, ako mu ministrant slučajno kaj malega prav ne napravi, ali trešči kaj drugega ob tla, kar mu je baš pri rokah, in nič ne pomisli, kje da je in kak mora bit! duhovnik v cerkvi. Ako bo tako nadaljeval, potem postane hudičev namestnik ne pa Božji! In nekateri zaslepljenci se trudijo, da bi imenovali tega človeka častnim občanom biljenske občine. Tega pač ne zasluži, zasluži pa, da bi se ga izgnalo čim prej iz Bilj, kjer spravlja občane na občane, hujska in pretepava ljudi. Dokler bo on v Biljah, tam ne bo miru, povrne pa se takoj, ko odide ta nemirni duh iz Bilj, ker poznamo miroljubnost Biljencev. Namesto dati mu častno občanstvo, naj se obrne starašinstvo rajši do prem. nadškofa, da reši Bilje tega neznosnega zla! .Pevsko In glasbeno društvo" naznanja, da je določil raožki zbor vaje za koncert, kateri se ima vršiti dne 16. maja, tako-Ie: vsaki torek za tenore, vsako sredo za base, vsak četrtek za skupni raožki zbor, vsak petek za skupni mešani zbor, vsakokrat točno cb 8. uri. Gg. pevci in pevkinje se tem potom vabijo, da se redno udeležujejo i določenih vaj. -------.BuskIJ kružok*naznanja svojim članom, da ne bode pouk ob četrtkih, kakor doslej, ampak ob sobotah od 8 do %ltlO. zveter. To bode trajalo le začasno. Za Rlcmanjee molijo. — Čujeroo, da v Dekanih v Istri molijo v cerkvi za Rie-manjce, da bi jih Bog spreobrnil.ter bi se povrnili nazaj v naročje katoliške cerkve. Skoro nismo hoteli verjeti, da je kaj takega mogoče, ali vendar je res. Ne upoštevajo nič, kako grdo se je ravnalo, in koliko časa, z ubogimi Ricrnanjci, da jim ni preostalo drugega nego iskati si pomoči izven katoliških zatirateljev, marveč duhovnik v Dekanih se je postavil na tisto stališče, na katerem stoji škof Nagi, da so namreč ti Ricrnanjci trdo-giavci in puntarji, ter je začel zanje moliti, Ta duhovnik je prikrojen precej po vzorcu tistih novodobnih kaplanov, ki pridno .delujejo* v vinogradu Ggsgpdovem; osnoval je namreč tudi .Marijino družbo". Ali bi ne bilo bolj pametno, da moli za te svoje ov-čice, da ne postane katera garjeva, Ric-manjce pa pusti pri miru?! — Ali mož menda hoče dobiti pri škofu dobro ime, in z dobrim imenom dobro faro, anti ne misli postati celo kanonik v Trstu! Seve, potem se že splača moliti za Ricmanjce! Na sramotilnem odru. — V .Gorenjcu* čitamo: Zopet nam je poročati o dogodku, ki živo priča, kaj bi počenjali naduti klerikalci, ako bi dobili vso oblast v roke. Izvedeli smo o slučaju, ki se nam je pa zdel tako neverjeten, da ga nismo hoteli prej zabeležiti, dokler se nismo prepričali na lastne oči, kaj vse premore klerikalna imper-linenca. Gujte torej in strmite! V Smledniku pod Kranjem imajo seveda tudi Marijino družbo za fante in dekleta. Družba ima v smfedniški cerkvi svoj oltar s sobo lurške matere božje. Na desni strani oltarja se nahaja tabla, na kateri se umrli člani priporočajo vernikom v molitev, na levi je pa pritrjena druga tabla, ki predstavlja novodobni .pranger", na katerega se postavljajo garjeve, iz družbe izbacnene ovce. Tu berem črno na belem: .V molitev se priporočajo iz Marijin.-? družbe izključeni", in tem besedam slede imena vseh onih neubogljivih Marijinih otrok, ki po mnenju dotič-nega prečastitega gospoda društvenega .voditelja* ne spadajo več v krog neomadeže- vanih devičarjev in devičaric. Prav sedaj v velikem tednu, ko prihaja v cerkev največ ljudstva, se izpostavlja na smledniškt pro-skripcijski deski 15 izključenih javnemu za-sramovanju. Poleg nekaterih imen je zapisana še vas in hišna številka. Lahko si mislimo, koliko jeze, žalosti, sramu, pohujšanja in prepira provzroča to nečuveho početje med občinstvom in kar vidimo, kako hinavske tercijalke v cerkvi in zunaj cerkve kar s prstom kažejo na obsojence. Ali živimo mar v srednjem veku? In naše .dobro ter verno ljudstvo* voljno prenaša to nezaslišano sra-motenje. Tudi mi priporočamo uboge žrtve prepotentnih popov v molitev, da bi jih Bog razsvetlil in da bi na zatožno klop posadili fajmoštra, ki dovoli v cerkvi obešati tako lumparijo, in kapelana-voditelja, ki si drzne na tako surov in brezobziren način javno izročati ljudi sramoti. Voda Iz Oseka. — Nekateri Oaečani so sporočili tukajšnjemu magistratu, da bi se dobila voda za vodovod mesta Gorice v .O^eku pri Sempasu. Na to je šel v Osek inženir Bresadola, ki je res tam dobil studence, ali se izjavil, da bi bilo to podjetje jako negotovo, stalo pa bi preobilo denarja. Železnice. — Bohinjska železnica bo stala baje, kakor se čuje, za 20"/0 ali 30°/,, več nego je določeno v prvotnem načrtu. — Na Vipavski železnici se uvede popoldanski vlak baje s 1. majem t. 1. Tudi se misli na to, da se bo od tega časa dalje hitreje vozilo po tej železnici nego doslej. Uvrstitev davčnih zavezancev v davčne razrede za občo prldobarfno. — G. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu razglaša : Finančni minister je določil v smislu § 12. odstavek 7. zakona od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220. dan 1. junija 1903. kot čas, do katerega se je smeti pri uvrstitvi davčnih zavezancev v davčne razrede za občo pridobarino v svrho sestave družbenih kontingentov za 4. priredbeno dobo 1904/1905 ozirali na prirastke in odpadke davku podvrženih podjetjij in opravil. One davčne zavezance, ki žele enotno obdačenje podružnih zavodov skupno z glavnim podjetjem, se opozarja na določbo §37. odstavek 4. navedenega zakona, po katerem je take prošnje podati vsaj šest mesecev pred pričetkom dotične priredbene dobe pri finančni deželni oblasti. Kadar se nahajajo zavodi, ki jih je enotno obdačiti, v raznih deželah, je vsaka dotičnih deželnih oblasti upravičena, da sprejema prošnje. Hudournik Grajšček. — Dela pri hudourniku Grajščku pri Lokavcu, ki so bila ustavljena začetkom zime, se začno z nova sedaj spomladi. Dne 27. t. m. pojde komisija na lice mesta, da se določi glede daljnih del, da se preprečijo nove škode. Vsa dela za uravnavo tega hudournika utegnejo biti končana še tokom tega leta. Zapiski mladega potnika. Piše B. V. (Dalje.) Ali imajo ti mužiki v kaftanih, največja homogena množica med Arijci, katera govori isti jezik, in se vedno bolj medsebojno približuje in ne oddaljuje, kakor se godi to na primer pri germanskih narodih tekom občnega razvijanja, ali imajo oni res nalogo širiti po svetu pravo krščanstvo in na ta način osrečiti in osvajati svet? Mimo mene je šel nadut italijanski klerik. Vprašal sem ga, ali bode opravilo v staroslovenskem jeziku. Neprijazno in objestno mi je odgovoril: »In rito latino«. Zbirali so se romarji okoli oltarja, kateri je bil že razsvetljen. Zatrjevali so mi odločno, da so pravoslavni. Bržkone so v uniji z Rimom. Na veliko soboto bodo pa imeli slovesno vstajenje v cerkvi sv. Nereja in Ahileja. Edna izmed najčastitljivejših rimskih cerkev je S. Maria ara coeli. Zgradili so jo v davni dobi vrh Kapitola v znak, da je strto krščanstvo v prah poganske bogove. Ugaja mi nenavadno ta bazilika, katera si pa vendar ni ohranila svojega prvotnega starinskega značaja. V stranski kapeli, kjer so Pinturikijevi najznamenitejši freski, sem se dolgo mudil, pogovarjajoč se z mladim francoskim slikarjem, kateri je tam kopiral. Pinturikijo je tam slikal čudeže in glorijo sv. Bernarda. Ali vsakemu je jasno, da mojster ni hotel prikazati čudežev, ampak slikati sijajne prizore iz pestrega meščanskega življenja preporoda. Klasična arhitektura, resni in dostojanstveni benečanski patriciji, lepe žene in zamaknjeni obrazi mladeničev se vidijo na njegovih freskih. Veselje in nagnjenje za žaner mu je prirojeno in on se odlikuje po svojih pristno umbrijskih pokrajinah. Brzo je delal in radi tega je mnogokrat plitev in površen. Ali radost je vendar gledati vso to načičkano družbo rinascimenta, katera je tako visoko čislala užitek in lepoto, te dragoceno oblečene pa- tricijke, te stroge in zamišljene meščane v togah iz škrlata, te bohotne mladenke in pogumne mladeniče, ki imajo roko naslonjeno na meč v nadeji, da se lahko skoro izkažejo kot junaki pred mladimi devami. \ Skoro so me motili v teh prijetnih sanarijah o zlati: dobi rinascimenta, ko je življenje tako bujno kipelo kakor nikdar pozneje, mužiki, znane mi prikazni. Ponavljalo se jej isto, kar.se je dogajalo včeraj v sv. Pavlu izven mestnih; vrat, metali so se na tla, prekrižavali se in klanjali. Danes, pa so se že upali pogovarjati v baziliki v svoji [domači j govorici, na deželi bi se gotovo ne upali. Navadili so se skoro na svetle rimske templje. Cerkovnik se je čudil nad njihovo povsem nerimsko pobožnostjo ter mi dejal: »Kako so pobožni!« V cerkvi Ara coeli se shranjuje znani »bam-bino«, to je lutka iz lesa, katero vozarijo po mestu k bolnim otrokom, da jih ozdravi. »Bambino« je ves pokrit z velikimi biseri in zlatom. Zopet isti delirij v temni in ozki kapeli; vsak je poljubil skrinjo in potem mu je dal menih podobo s sliko »bambina« in poljsko molitvijo. Kdor moli to molitev, dobi sto dni odpustka. Sredi podobe je rdeč madež kakor kaplja krvi. Solčnojasen in bister je bii dan. Na takih dneh zasleduje oko finese, ki mu drugače ostajajo nevidne, in obrisi razvalin svodov, stolpov in daljnega horiconta postajajo še delikatnejši in krasnejši. Ozračje ni niti zakajeno, niti megleno, in le daljave so zavite v prozorno kopreno. Prameni južnega solnca božajo in ogrevajo starinske arhitrave, frtze in prevrnjene strebre. S kapitola navzdol hodijo mužiki z ravnodušnimi pogledi motreči forum. Ta pogled na razvaline nima za sarmatske ratarje privlačne sile, oni prezirajo in zaničujejo pogane, oni so si v svesti, da imajo v njih dušah prostor samo krščanski ideali. Ti možaki vse to nekako instinktivno čutijo, razmišljujejo seveda ne o tem. Vladarji sveta, ki so pred veki gospodovali tam doli na foru, so bili povsem drugi ljudje nego so ti miroljubni dobrohotni mužiki. To je bilo pleme ljudi, ki ni pripoznavaio bratstva, katero se je brezsrčno rogalo tep-tanim in slabim, katero je bilo edino le ponosno na svojo čisto kri in znamenite prednike. Aristokrati so bili od pete do glave; njih umetnost je bila skozi in skozi aristokratska, ne za množico, ampak za srečne izvoljence. V grških porti-kih in rimskih bazilikah se je setala le peščica izvoljencev, pravi produktivni sloji, sužnji so ostali v delavnicah. Klasična ur.ii inost ni bila prikrojena vsem, ampak le nekaterim, ona je tako silno hladna, ker se v nji zrcali ponosna samozavest vladajoče kaste. Ako smo se opajali na aristokratski klasični lepoti, otresimo se teh spon in približujmo se množici, slovanskim masam, katerim je prirojeno demokratsko mišljenje. Mirno fora ste šli vi, priprosti mužiki, kakor mirni zmagovalci, ki so zmagali, ker jim je bilo to usojeno. Pogled vam ni več uhajal nazaj na ta stebrišča, stolpe in svode. Cvetna nedelja. Tedeum v S. Maria Maggtorc. Napočil je veliki teden. Odkar je Rim prestolnica zje-dinjene Italije, odpravili so skoro vse sijajne cerkvene slav-nosti, katere so se odlikovale po nenavadnem blišču in sijaju. Brezkončne procesije se ne pomikajo na velikih praznikih po trgu sv. Petra, papež ne blagoslavlja več na velikonočno nedeljo z lože zavit v bele oblake svojih oblek katoličane v mestu in izven mesta, število ceremonij se je skrčilo, in ves kult je postal nekako strožji in treznejšl. Ni težko razsoditi, ali je to cerkvi v kvar. Ves ta blesk in blišč nikakor ne pospešuje prave pobožnosti in vernosti, ta pretirani zunanji sijaj se le ujema z italijanskim narodnim značajem, severni narodi ga pa ne ljubijo. (Dalje pride.) I Uredenje druge vsakdanje poletne . I poStne rožnje med Borcem in Rabljem. I ~- Z jutrišnjim dnem se uvede med Bovcem j Ut Rabljem druga vsakdanja poštna vožnja v avezi z že obstoječo poštno vožnjo med Rabljem in Trbižem (odhod iz Rablja ob 11. uri I g5 m. dop., dohod v Trbiž ob 12. uri 45 ; m. pop.; odhod iz Trbiža ob 1. uri 15 m. I pop., dohod v Rabelj ob 2. uri 45 m. pop.) 1 s sledečim voznim redom: odhod iz Bovca-t ob 8. uri dop., prihod v Log ob 9 35 uri I dop., prihod v Rabelj ob 11*20 uri dop.; j odhod iz Rablja ob 255 uri pop., dohod v | Log ob 4*40 uri pop., dohod v Bovec ob j J 5*50 uri pop. Ta poštna zveza se bp vzdr- j 1 zevala od 16. aprila do 15. oktobra vsakega I leta. — " ~ .........-¦" F T dosedanji suši trpi poleg drugih I delov naše dežele posebno Kras, kjer se morajo ubogi ljudje pehati po ure in ure da- f leč, da dobijo kaj vode. ~ Deželni odbor se hoče baviti baje sedaj z načrtom, po katerem se poskrbi za dobre vodnjake, da ne bo ob | suši tako pomanjkanje vode. Požrle so po receptu Šusteršičevem i takozvane »ljudske" posojilnice vse podpore, I katere je do letos razdeljevala raznim dobro-f delnim zavodom okrajna hranilnica v Idriji. > Nedavno je imela ta hranilnica svoj občni I zbor in pri tem izkazala tako majhen Cisti i dobiček, da se je pripisal cel reservnemu ozir. penzijskemu zakladu in se ni mogla : dovoliti niti najmanjša podpora v dobrodelne i namene. To pa ne radi tega, ker hranilnica ni imela prometa, saj je fani prospevala bolj \ kakor prešnja leta, ampak Cisti dobiček stf" \ snedle farške^ljudske (kako lepo se Cujeta ta | dva izraza skupaj) posojilnice, ki so vzrastle I v idrijski okolici vsepovsod, kakor gobe po dežju in imajo toliko denarnega prometa, da j hrani n. pr. gorski župnik Hribar blagajno I lahko v veži župnišCa. Ko se je konCno F ustanovil tudi v Idriji tak »ljudski* zavod > kot konkurent lepo vspevajoči okrajni hra-I nilnici, je bil odbor poslednje primoran po-I višali obrestno mero od 4 na 4l/g odstotkov, [ Ti odstotki pa so snedli veC ko polovico i čistega dobička. Bogati vlagatelji so se lahko t smejali, da ti »ljudski* prijatelji tako dobro j skrbe za kapitaliste, dobrodelni zavodi pa smejo premišljevati, koliko koristi farška or-I ganizacija, ki ima le en sam namen, napolniti s pomočjo zabitega »ljudstva" farško l malho do vrha. Podporno društvo za realce, i visokošolci, šole in ognjegasna društva, bolniška blagajna, Vincencijeva družba i. dr. naj se zahvalijo svojim »ljudskim* prijateljem, da letos niso bili deležni hranilnične podpore. Za ustanovitev ljudskih recte farških pesojilnic ni bilo v idrijskem okraju nikake po-; trebe, dokaz temu, da nimajo skoraj nikakega r prometa, a ustanoviti so se morale na povelje te Ljubljane v podkrepljenje »Gospodarske zveze" in da bi pomagale hirati ban-1 kerotnim katoliškim konsumom. Zato pa imajo »gospod* vso stvar v rokah in za odbornike postavijo posestnike, ki so v »strahu božjem" in analfibeti. Na ta način gospodarijo kleri-\ kalci z ljudskim denarjem, kakor se jim ljubi I in jim bolje kaže. Tako na Gorah pri Idriji [ podpisuje pesniški topoglavec Hribar kar [ sam odbornike n. pr. Rejca, pa se ne sme misliti, da zato ker morda ta ne zna pisati, I ampak ker so »gospod* tako dobri, da kar I sami podpišejo za oba. In takih »gospodov* I je več tuintam! Kadar pride polom, takrat J ima pa ljudstvo veljavo. I Cigani napadli odgouskega vodnika. — Odgonski vodnik Ivan Udove je imel na j Goriško pristojno ciganko Amalijo May5jem mestu zaželjenega izgnjanja se mora, žal. oddaljiti. Temni molk knezov je bil pač za vsakega sprevidnega bobnenje groma, ki se končno v streli spusti nizdol ter ugonobi kljubovalce. Ž« podaljšanje roka gaje moglo zgorej neresilno kompromitirati ter z nova podživiti vedno obstoječi sum tajnega brez-verstva. K temu je prišlo še to, da je moral v kratkem v svoji lastni zadevi v Gradec na dvor. Ob tej priliki se ni bilo mogoče izogniti osebnemu sporočilu o verski zadevi, ki je že 3 leta visela nad Vipavo. Mogoče in skoro jako verjetno ni bilo grofovo potovanje nič drugega nego osebno citiranje nekoliko počasnega in dobrosrčnega plemenitaša ad audiendum verbum. Podaljšanje roka do časa njegovega odhoda koncem aprila je bilo ono najskrajnejše, kar je mogel dovoliti v teh razmerah. S tem da se je trdno držal ukaza za izgnanje, oziroma »spreobrnenja*, katero se je imelo izkazati z vikarjev!m spričevalom, se je mogel vsaj deloma boriti z nevihto, ki mu je pretila v Gradcu. Visokemu pritisku v smeri ugonobljevanja protestantov, ki ga je tam čakal, je bil že naprej brez svoje volje udan ter je moral poskusiti, da se reši tudi sam kolikor mogoče te poplavi, ki je pretila tudi njemu. Kakor tudi bi bil onim 23, kakor sami pripoznavajo pod 25. aprilom, privoščil, da bi dobili mogočno priprošništvo pri knezu v odvrnitev preteče izgube domovja in premoženja, vendar on ni mogel biti ta pri-prošnik, toliko manj, ker je moral knezu tudi poročali, kako so mu Vipavci pri podaljšanju roka v najjakših izrazih z nova zatrjevali, da ostajajo trdni brezpogojno pri evangeliju. Brez obotavljanja so dostavili zopet, da od dozdevne »sektične vere avgsburške konfe-sije* nočejo »prestopiti h katoliški veri", marveč hočejo ostati .nepremakljivo trdno in trajne volje* pri evangeljski cerkvi. Vse to se je naznanilo v novi siijeni vlogi, ki je imela 4 strani, z dnem 25. aprila deželnemu odboru, tako da je prešel dan 23. z neomejenim jamstvom vabi svoje p. n. člane na redni občni zbor, kateri se bode vršil v prostorih * Goriške ljudske posojilnice* Gosposka ulica štv. 7S I. nadstropje v nedeljo dne 26. aprila i. I. ob 9. url predpoidne s tem-le dnevnim redom: a) Poročilo ns*~elstva; b) poročilo nadzorstva; c) sklepanje o letnih računih in bilancah;______________ d) razprava in sklepanje o predlogih načelstva, nadzorstva in posameznih članov. V slučaju nezadostne vdeležbe vršil se bode 10. maja t. 1. drug občni zbor, kateri sklepa v smislu § 18. pravil, veljavno ne glede na število prisotnih članov. Načelstvo in nadzorstvo. P 218/J 66/VI Dražbeni oklic. Vsled sklepa z dne 16. januvarja 1903. opravilna številka ** ^ pro- dad6 se dne 1. maja 1903. predpoidne ob 10 uri v pisarni g. c. kr. not. Čibeja na javni prostovoljni dražbi razne dragocenosti cenjene skupaj na K 2030*57 lastnina umobolne Katarine Štolfa iz Renč. Reči se smejo ogledati vsaki četrtek v času med 0—10 uro predpoidne v gori navedeni pisarni. S. kr. itrajM SD^ija iiriika, i#M VI. V Gorici, dne 30. marca 1903. Vidoz. r^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojsa naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Ivan Bedriarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. 15°|o pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. ZORNIK Gorica, Gosposka ulica 7 vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd. (MT* Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. 1 4$l Zahtevajte I |A moj iluPtrovani cenik z več kakor I 500 podobami od ur, zlatih, sre-1 brnih in muzikaličnih predmetov,! katerega požilja zastonj in poštnine 1 prosto 1 |w Hanns Konrad J tvornica ur in eksportna hiša 1 Most §f. 249. — (ČeSko). 1 Anton Pečenko Vrtna ulica 9 - GORICA - Via Siardinc 8 pristna bela priporoma j In Lrna vina ^T^Sr® m»**»"»Wh in iz vipavskih, furlanskih, 0&Bfc, istarskih VB vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na rs» kraje avstro - ogerske monarhije r sodih od 56 j litrov naprej. Na zahtevo pošuja tadi uzorce. Cono »«¦¦•. Posfraiba poitcna, E. LEBHERZ Gorica tovarna užlgaiie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljivo uŽigalice Apollo-** Pfaff-ovi šivalni stroji DaP*- so najbolj!. Ffaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji ~> Pfaffovi šivalni stroji j Pfaffovi šivalni stroji To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naš več kot 20-letni poskušnji ruznih tovarniških strojev se prepričali,] da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kol s Pfaffovim, delajo celo po 10-lelni dobi še vedno brezSumno, so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. so posebno pripravni za umetno vezenje (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. prekosijo na dobroti vsako tovarno. Jamči se za 10 let. Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje. Zaloga IfaSovih šivalnih in drugih strojev v Eorici m Munitipio štev. SAUN1G & DEKLEVA. Popravljalniea Šivalnih strojev, dvofcoles Nunska ulica 14. 1 Pred zadnji teden. Glavni dobitek j kron 40.000 ^ 1 1 Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1903. Srele za rta zatočla B. Ceiiiilli, V. fl. Jona V. Michelstadter & 0o, 0. Pinokerle, 1 1 h 1 Krono menjalnice v Sorici. 1 I Sleherni dobitek izplača se v gotoflui z 10% odbitkom. 1 mMmmm w& Tr^ov^ko-obrt^a re^ijtroVarja zadruga t neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilna vloga obrestuje po 4'/i#i — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. —- Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez Izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Poao{ila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varSčine tudi na 10-letno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31, dec. 1902: Ooloil: a) podpisani.........K 9I3.20Q'~ b) vplačani.........» 305.874-50 Dana posojila '..........» 1,248.171-07 Dopolnilni zaklad......» 244.139-23 Vloga . . /.............» 912.745-25 mmm Amerikanski lilikendorfski hitri pisalni stroj. Cona K - In K 300.— Pred nakupom pisalnega stroja ne zamudimo prilike pokazati si naj cenej i, vsem zahtevam odgovarjajoči klaviaturni stroj. Prednosti istega so: pisava lepa, čista in stalno vidna, sestav na barvaste valčke, menjajoče kolesce s črkami, najceneji stroški za vzdrževanje, največja pretjjna moč. Glavni zastopnik za Avstro-Ogorsko: Oskar Huffzky, Dunaj V., Margaretlienstrasse 55. Lastna popravljalniea. Prospekti zastonj in poštnine prosti. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kom-binacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 9»' fcCC vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovinsko-narodno upravo. Vsa pojasnila da|e: GeneraSni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Gospodskih ulicah štev. izz. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. 1 Schichtovo hranilno jedernato milo ireno zmamko (D % garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. • • • • Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" m na gornjo varstveno znamko. # # # # Zastop na debelo: Humbert Bozzini ¦¦ Gorica. -Q o o