Vestnik. Učiteljsbi dobrotniki. BDruštvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani so darovali: Okrajna posojilnica v Kobaridu na ra6un pokroviteljine zadnji rok 100 K. Tvrdka Fran Ksav. Souvan v Ljubljani, 32 50 K. Živili u6iteljski dobrotniki in naslednjiki! Bog plati! Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Janko Likar, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani, nadu6itelj H. Skulj, A. Trošt in G. čersa, vsi iz Tržiš6a pri Mokronogu, nadučitelj Mavro Framšek, Ivana Framšek. Ludovik Petrič in Leo Eott, vsi iz Sromelj pri Brežicah, Franv Šinigoj iz Sv. Jerneja na Muti, Karol Mavri6 iz Ljutomera. Živili! Bog plati! Odkrltje Tomšlčeve spominske plošče na Vlnfci. Dne 19. in 20. maja t. 1. odkrije svečano klub brace hrvatskega rZmaja" rojenemu Sloveneu Ljudevitu Tomši6u, hrvaškemu učitelju, pedagogu in kDJiževniku spominsko ploščo na Vinici, kjer se je dotičnik rodil, kot sin tedaj tam službujo6ega u6itelja in narodnega pesnika Bernarda Tomšiča. Vsakega zavednega Slovenca dolžnost je, da se ta dau raduje z brati Hrvati, kateri prihite o tej priliki na slovenska tla. Pokažimo pri tej priložnosti, solidarnost in slogo na kulturnem polju z brati Hrvati! — Hrvati pridejo na Vinico dne 19. maja ob 5. popoludne, kjer jih slovesno sprejmo. Potem polože venec na grob očeta Tomši6a. Zvečer je razsvetljava in godba. Drugo jutro je ob 6. uri budnica in po deseti maši odkritje spominske plošče. Po odkritju je slovesni obhod po Vinici ter banket v Školnikovi gostilnici. Načrt zakona o praTnib. odnošajih učiteljstva t Istri. Skupni odbor hrvaškega, slovenskega in italijanskega u6iteljstva v Istri je izdal na6rt zakona, ki določa ureditev pravnih odnošajev istrskega učiteljstva. V srrho regulacije učiteljskih plač se bo poklonila dne 13. maja deputacija u6iteljstva, obstoje6a iz zastopnikov vseh avstrijskih učiteljskih zvez, nau6nerau in financnemu ministru. Našo »Zavezo" bo zastopal tovariš Luka Jelenc, Pri tej priliki se bo položil temelj tudi ,,Avstrijski učiteljski zvezi." Okrajna učiteljska konferenca slovenskib. ljudskih šol t Ljubijani bo dne 16. maja v telovadnici I. m. d. lj. šole v Komenskega ulicah. Poleg običajnih to6k je na dnevnem redu še: 1. rU6ni poizkus iz telovadbe" (gosp. J Furlan). 2. BPrva pomo6 pri nezgodah v šoli" (g. dr. 0. Krajec). 3. Načrt BŠolskega reda" za u6ence in u6enke mestnih ljudskih ia meš6anskih šol v smislu § 86. dokon6nega šolskega in učnega reda (g. K. Wider). 4. Podrobni u6ni načrti za 6., 7. in 8. razred : a) za ra6unstvo in geometrijsko oblikoslovje (gdč. F. Z emetova); b) za prirodopisje in prirodoslovje (gd6. A. Sarkova); c) za zemljepisje iu zgodovino (gd6. E. Eekarjeva). Ali bo dan 14. maja ponka prost? Pred šestimi leti je deželni šolski svet odredil, da je bil dan državnozborske volitve pouka prost. Letos pa deželni šolski svet ni izdal take odredbe, pa6 pa nekateri okrajni šolski sveti za svoje okraje. Sicer pa govori § 115 dokočnega šolskega in u6nega r e d a tudi o tem, ki pravi: ,,Šolski TOditelj naj da uditeljem svoboden čas, kl je potreben za izvrševanje tolilne pravice t jarna zastopstra." Torej sme vsakdo na volišče, četudi trpi pouk. V neka$erih krajih bodo dali krajni šolski sveti ta dan prosto, v drugih krajih bodo pa prestavili pouk na prihodnji 6etrtek. Zaradi šole torej ni nikomur treba zanemarjati svoje volilne pravieeinnaj se vsakdo udeleži volitve ter voli šoli in učiteljstvu naklonjenega kandidata. Klerikalna kadilnica. Eako znajo klerikalci vibteti kadilnice, naj pokaže citat iz »Gorice" (št 27): BDr. Laharnar, velenadarjen sin planin. odličnjak na celi 6rti svojega šolanja od za6etnega šolarčka do učenega doktorja, bistroumna glavica, kakor jih imamo Slovenci le malo, izurjen in izkušen v vseh manipulacijah našega politi6nega uradništva, izkratka: mož, kateremu so rojenice položile v rojstno zibelko nenavadno veliki dar nadarjenosti, pravi talent; mož izkušen . . ." Komur ni dovolj take hvale, temu ne moremo pomagati. To imponira! Poročil se je v Eabu g. Dragotin Pf ibil, c. kr. okrajni šol. nadzornik na Krku, z gdč. Eozo N i m i r o v o. Srčno čestitamo! Umrl je v Kranju dne 3. t. m. gosp. Karol F1 o r i a n, veleposestnik in knjigotržec. Kot potomec ondotne stare narodne rodovine je bil ves 6as vnet narodnjak. Njegovi starši so mnogo ob6evali s pesnikom Prešernom, zato je tudi on znal marsikatero anekdoto povedati. V družbi je bil vesel, ljubezniv in zgovoren, ker je sam mnogo bral. Bil je pa tudi odkrit prijatelj slovenskemu učiteljstvu, kar je pokazal s tem, da je bil med prvimi pokrovitelji našega BU6iteljskega konvikta" in je tudi še ob raznih prilikah rad odprl našim društvora svojo darežljivo roko. Zapustil je poleg žalujoče vdove še štiri vrle h6erke, od katerih se dve privatno u6ita na ondotni gimnaziji. Vrlemu možu blag spomin med nami! K državnozborskim TolitTam. Od načelništva učit. društva za mariborsko okolieo smo prejeli: Učiteljstvo mariborske okolice prizna in ceni v veliki meri zasluge preblag. g. Eobi6a, profesorja, dež. odbornika i. dr., ki si jih je pridobil za povzdigo Ijudskega šolstva na Štajerskem. Imenovano učiteljstvo strmi nad nepričakovanim prevratom in obžaluje mo6no, da velezaslužni g. Eobi6 ne kandidira ve6 v raariborskem okraju. Učiteljska tiskarna se priporo&a šolskim vodstvorn, ki bodo izdala koncera šolskega leta tiskana BLetna poro6ila", za tisk teh poročil. Foprarek k poroČilu iz seje c. kr. okr. šol. sreta za goriško okolieo t št. 18 ,,Učit. Tot." V navedenem poročilu je rečeno: BSledujič se je prešlo na dnevni red preko pritožbe proti neki uciteljici, ker ni bilo povoda za disciplinarno postopanje." Podpisani konštatujem, da to ni res. Iz odloka c. kr. okr. šol. sveta z dne 20. aprila t. 1., št. 958, je razvidno, da se preko pritožbe ni prešlo na dnevni red, ampak da se je sklenilo, ne uvesti proti dotični učiteljici diseiplinarne preiskave — katere tožitelj ni ne zahtevaj, ne prosil — pa6 pa je opomniti, Bda se ima po določbah § 119. šolskega in učnega reda pokoriti ukazom in naro6ilom šol. voditelja, ozir. izvršiti pravilno storjen in ne ustavljen sklep u6iteljske konferenee (§ 147). Ako pa misli, da nalog, ozir. sklep ni postaven, se sme pritožiti na c. kr. okr. šol. svet, s čemer pa se izvršitev naloga (sklepa) ne zadržuje." S to rešitvijo se protistranka popolnoma ujema. Ako bi se bila sklenila discipIiDarna preiskava, bi se rnorali zaslišati proti dotični učiteljici šolski otroci; takih zasliševanj se je pa poslužiti le v skrajni potrebi, ker silno rušijo učiteljski ugled. Isto velja glede klasifikacij, pri katerih so učitelji(ee) avtonomni(e). Gorje učiteljstvu, ako bi se moglo proti resnični ali dozdevni krivični klasifikaciji tako pritoževati, da bi šolske oblastnije z odloki prisilile to ali ono učno osebo, da mora dani red preklicati in ga predrugačiti; odprla bi se pot neznosnim razmeram. Iz tega pa ne sledi, da se šolsko vodstvo v gotovih slučajih, kjer je krivica očitna in se s prijaznim opominom ne da nič dose6i, ne bi sraelo pritožiti na kompetentno mesto. Iz tega tudi ne sledi, da doti6na šolska oblastnija odobrujo krivično klasifikacijo. Učna oseba, ki katerega otroka krivieno klasifikuje, se obsodi sama, ker otroci to zapazijo in izgubijo o njej dobro mneuje. Ajdovš6ina, 5. maia 1905. „ „ •, , v., ,. J J Fr. Bajt, naducitelj. Mednarodna razstara v Madridu. Od meseca eeptembra do decembra t. 1. bo v Madridu mednarodna razstava zdravstva, umetnosti, obrti in industrije.