Narodni nčitelj. *) Ljudska šola je ena naj pervili in naj terdnejših podlag Ijudskc sreče. To jo stara, že davno dognana resnica. l);t bddo pa Ijudska šola v resnici tudi to, kar ima prav za prav biti, mora biti narodna, postavljena in vravnana po duhu in v iliiliu naroda in narodnega jezika. Tudi lo je stara, že davno dognana, pa vendar še naše svitlc dni ne povsod spoznana resnica. Vrsaki šoli duša je pa učitelj; torej mora učitelj biti naroden, da bode tudi šola narodna. Da je pa učitelj naroden, treba je : a) Daje po slovenskih šolah vsak učitelj pravi Slovenec. Ljubi moj slovenski šolnik! imej serce do slovenskega naroda, imej serce do njegove sreče in slave, imej solz za njegovo sramoto in nesrečo , posebno pa imej veseljo «lo njegovega jezika: Sam moraš dobro znati slovensko slovnico in vse lastnije slovenskega jezika. Prebiraj v ta naincn marljivo slovenske šolske bukve, druge slovenske knjige in časnike, zraven pa tudi slovnice ne zabi, ako ti ravno sulia slovnica niorebiti preseda: Mika te jedro, pregrizni lupino! Kmalo se boš privadil čistega slovenskega govora, da le bo veselje poslušati. Kolika sramota vsakemu učitelju, ki v šoli slovensčino lomi in pakedra, da te po vsem životu zbada in terga ! Takemu mojstruskazu bi se bolj prilegel kramp alj cepin v roci, *) V 28.1. našega ,,Slovenca" smo brali lep sostavek pod imenom : ,,Narodni dom in njegovi stavitelji", iz kterega ponatisnemo to le — slovenskim nčiteljem toliko važno besedo. Vredn. kakor pa slovensko berilo. Hvala Bogu, iuianio žc dosti narodskih tičiteljev, ki svojc prosto urc obračajo v laslno izomiko iu napredovanjc, ki svoje picle doliodke panietno rabijo in si oskerbljujejo za nje tudi potrebne dušne hrane. Da je učitelj v resnici naroden, treba je: b) Da v slovenski šoli podučujetudiposlov e n s k i. Volja cesarskega ministerstva je taka. 0 raznih priložnostih je zaukazalo , naj se razlaga po Ijudskili šolah ves nauk v narodnem jeziku; — volja c. k. deželne vlade in visokovrednega škofijstva je laka: oba sta večkrat opominjala, naj sc na tanko spolnujejo dotični ukazi vis. ministerstva. Kar postava ukazuje, tudi pamet veleva: Domača, materna beseda se mladih serc naj bolj in naj lože prijema, izobrazuje in požlahtnuje um in serce. Naj bo lorej za slovensko mladino šolski nauk v ljudski šoli skoz in skoz slovcnsk, dokler učenci niso popolnoma terdni v domači bescdi. Uokler si učenec ni pridobil popolnega znanja maternega jezika, zastonj se muči s tujim jezikom; še le na tej tcrdni podlagi moreš , pa tudi zdaj še le počasi, dalje zidati in svoje učence v vi.šein razredu tudi nekaj s tujim jezikom seznaniti, da se ga pozneje v življenju lože priuče: V ljudski šoli se lujega jezikaše nikdo ni izucil! Torej najbolj in pred vsem v slovenskih šolah slovenski jezik! Da je učitelj v resnici naroden, treba je: c) da skerbi za slovensko branje tudi zunej šo1 e. Celo torbo nemških knjig je nosil slovenski deček v nemško šolo; od vseh teh pa si ni shranil za pozneja Ieta nobenih, kakor le sam slovenski katekizem in evangelje. Naše dni je druga pa boljša; imamo že dosti slovenskih knjig za vse potrebe vsakdanjega življenja; iraamo jih za podukin kratek čas, za petje in branje. Narodni učitelj naj napeljuje torej svoje učence, da ne bodo samo v šoli, ampak tudi doma radi prebirali podučne knjige in tako vedno napredovali v svojem znanju. Vsakemu mlademu sercu naj se vcepi Ijubezen do dobrih bukev; dobre bukve v rokah mladega človeka so kaj lepo in priporočivno znamnje. Naj torej učitelji po deželi pogosto priporočajo svojim učencem družbo sv. Mohora v Celovcu, ki ima imenitni namen, da izdaja dobre in koristne bukve prav dober kup in jih razširja med slovenskim Ijudstvom. Naj bi tudi med ma- limi šolarji še več, kakor dozdaj, štela dmžnikov , kar bi bilo na vcliko časl šolarjoni in iičitHjeni, pa jim ludi na veliko srečo. — Prav inodro ravna učitclj, ki si nabira o pravih prilikah od darežljivih šolskih prijatlov in podpornikov inafili darčekov, .s ktcriini si kupujo razne bukve, da si sčasoma napravi malo šolsko knj ižnic o. Da je učitelj v resnici naroden, treba je : d) da dela in ži vi vsel ej in povsod za svoj narod. Slovenci radi in lepo pojd, in sreča krajem, kjer Ijudjr radi pojd. Xaj jili učitelj tudi vadi v petju, jim naziianja lepc, čedne pesnii in odpravlja nespodobne in kosmate. Slovenci potrebujejo nauka v raznih vednostih: v kuietijstvu, sadjo-, svilo- in bčeloreji in tudi v političnih zadevah. Koliko niort: učitelj tudi pri tein storiti! 0 zimskih večerih, kjer je Ijudeiu dolgčas in se vse trcse po kakej novici, — o nedelcih, kjer šole ni, Ijudje tudi ne delajo in včasih prav lenobo pascjo ali zlati čas pregrršno tratijo, — o nedcljskih in prazniških večerili, kjer .so soscdje radi v gostje zbirajo in to pa uuo krainlj;ijo, — tc in podobne priložnosti gg. učiteljcni so zlate uro, o kterili bi rnogli sejati inarsikaj žlahtnega zernja, ktero bi donašalo ob svojem času obilen sad. Pa porečcte: Ja! butaro nakladati je Iahko, bremc še tože narcjati, je abolno, imamo tako dosti dela, plačila pa nič ali le pičlo. — Res je taka, čč. gg. učitelji, paverjemite nSlovencu", da se bode tudi za poboljšanje vaših dohodkov trudil in poganjal, kakor, kjer in kolikor premore. Le naznanjajte mu svoje želje in potrebe, 1(^ odkrivajtc mu svoje rane in težavr, — gotovo se bode iz sladkih besed in zlatih obljub, ki se vain delajo že leta in leta, vsaj enkrat izniotalo resnično, sladko sadje. Pa spolnujte (udi svoje dolžnosli: delajte in živite za svoj narod, — bodite njirodni učitelji; narod slovenski si s(avIja in zida nurodni dom, hodite mii poglavitni slavitelji!