Velika pomorska bitk Med Angleži in Nemci se je odigrala v noči ud diie 31. liiaja na 1. jmiij velika. in srdita pomor^ ska bitka pri Skageraku ob severnozahodni strani Danske. Udeležilo se je bitke od nemške strani 45 velikib vojnih ladij, od Migleške strani pa 64, zraven pa še veliko število torpedovk, torpedovskih rušilcev in podmorskih čolnov, tako da lahko z mirno vostjo roeemo, da je bilo na bojižču okoli 200 ladij.Angleži so iizgubili, kolikor je dosedaj znano. gotovo nad 15 ladij in 'okroglo 9000 mož, Nemci vsaj 9 lac dij, koliko moštva, se ni razglasilo. Angleška izguba na ladjaJi ni samo na številu ladij večja, ampaktudi po njih velikosti; kajti potopljene angleške ladj© so merile okroglo 150.000 ton, nemške okrog 25.000 ton. Bitka je ostala neodločena, angleško in nemSko vojno brodovje se je po bitki lahko mirno in nemoteno vrnilo v svofa zavetja. Nemce navdaja velito y©selj« in na.vdušenje, ker se jim je posrečilo zadati močnejši angleski momarici tako velike izgube. Za«etek bltke. Ker se je zadnji 6as angleiško brodovje veCkrat prikazalo ob južni norvegki obali, je dne 81. maja od^ plulo nemško brodovje v ¦ dansko-norv«ska vodovja, da prisili Angleže y bitko. Ob štirih popoldne eta M sovražnika zapazila pri Skageraku. Angležl so m prikazali najprej s kakimi štirimi lnajbnimi križarkami. Nemei so jib takoj za&eli zasledovati. Angležt 60 se uinikiali' proti severu. Ob pol 6. iiri zapazijjo Nemci dve večji sovražni skupini ladij, ki sta najpoprej vozili v izhoidni smeri. potem pa jo krenili proti jugu. Nemške križiarke so se sovfražniku približale do kakjh 15 do 13 km in so vozefi proti jugu in jugojzbodu začole obstreljevati sovražnika. Namon a-ng-< leškega brodovja je torej bil, da bi zaprlo nemškini ladjam pot v domače luke* Nemci so morali to sovražuikovo nakano zabrauiti ter si narediti prosto pol proti jimu. To se jim jp tudi posrečilo Razvoj bitke. Prvi streli s<> se iznieajali s težkimi topovi iu visoki vodeni stolpi so se dvigali vsenaokirog. V boj je bilo skraja zapleteno od obeli strani le manjše šte.vilo ladij. Toda polagoma je prihajaln pomoč. Tekom prvega bojai sta bili mričeai dve angleški bojni križarki in en nišilee. Po poluraeni boju se je pojavilo od severa sem pet novih angleSlkih ladij. Kmalu riato j(e neinška gla;vna moe pose,gla v boj. Sedaj Jo je Anglež takoj krenil proti severu. Onili pet ladij se je priključilo anigjleškjm boj;liiin križarkaiin. Ajigilež so je v najliitrejši vožnji skušal umakniti iiemškemu ueinkujočem« ognju in tako čelo nemškega brodovja obrniti proti izbodu, Nemško brodovje je sledilo sovražnikovim vožnjam, vozeft kar najhitreje. Tpkom tega boja so uničili Nemci eno angleško kfižarko ter dva rušilca. Oddelek nemških linijskih ladij, ki je stal najbblj zad'aj, zaradi svojega. st-ališča v tem 6ašu še ni mogel poseci v boj. Kmalu nato se je od severa pojavilo iznova nad 20 aaigleškili lin'ijskih ladij najnovejše gradnje. Ker je eelo aemške orte od časa do časa priJnajalo v ogenj od obeb strani, se je črta preokrenila proti zapadn. "Istočasao so Nemci zasta.vili v napad brodovja torpedovk, ki sn Tia.padala z odličnim j)oguniom in vidnira uspehom, včasib celo po Irifcrat zaporedoma. V tem boju so Nemci uaičili eno angleško veliko bojno ladjo, dočini je moralo biti celc vrstc drugih težko poškodovanih. Pomorska< bitka proti angleški premoči je trajala do teme, Ko se je stemnilo, so nianjše skupine nemgkib ladij zopet začele napadati sovražnika. Celo noč so se vršili spopadi. V nočnem boju so se vršili Woji s križarkami in številni napa.di torpedovk. V teh bojih sta bili uničeni dvo veliki aagleški križarki, dve manjši križarki in naimanje 10 sovražnih rušilcev, po aeinški čelni ladji sami šesl, nied njilni obe popolnoma novi ladji-vjoditeljiei rušiloev. ..Turblulent"' in ,,:Tjpperary." Hrup ie bil grozen, da se r.e da popisati. IBrodovje starejših angleškik linijskih ladij, ki je pribitelo od \uga sem, je dospelo šele dne 1. junija zjutraj na bojišče. Toda kmalu je zopet krenilo v stran, ne da bi bilo uapadlo ali tudi le prišlo bjiižje nemški glavni sili. Ko je začela vstajati jutranj,a zarja, so se nfimške in angleške ladje, n-e da bi nadaljevale boj, poizgubile v svpja navadna pristauiš&a. Nemci priznavajo, da so izgubili križarke ,,Pomern", ,,Wiesbaden", ,,Frauenlob", ,,Elbing", pet torpedovk in en jodniorski čoln Nemškemu brodovju je poveljeval podadmiral Sebeer, ki ga je cesar sedifj po bitki pcnšal v admirala; angleškemu brodovju admiral Jellicoe. Poveljnika prednjili 'stražafrskiii in poizvedovalinih ladij, ki so najprej trčile skupaj, je bil na nemški strani podadmiral Hipjser, na angleški strani pa admirai Beatty. Pomen bilke. Kakor smo že rekli, ta bitka v svetovni vojski ni dovedla do nobene odločitve, kajti nobeden izmed obeh sovražnikov ni iinicen. Vsekakor pa so velike aingleške izgube zelo škodile angleSkemu ugledu ter povzdignile glas mlade nemške mornarice. Posebno v nepristranskih ctržavab se bo mnenje o nepremagljivosti angleškega brodovja zelo spremenilo, seveda na škodo Angležev. Nemoi kajpada vriskajo od navdušenja vsled svojib uspehov. Njib ponos in zanpanje na lastno brojdovje se je mogofino povečalo. Celo drugače na Angleškem. V Londonu je bilo razburjenje, ki ]e nastalo vsled poročilj} poniorski bitki. nepopisno. Ljudstvo skušajo pomiriti s tem, da zatrjnjejo, da se bodn izvrSilp \Piik'p spremembp v admiraJiteti, Oddaja živine. Iz Gradca smo gledp aakiipovanja živiac za graški živinopronietni zavod aa Slovenskem Stajerskem dobili še sleidečp podatke: Nakupovaaje ia odpošiljaiije živiae je organiziraao \>a o.krajnih glavarštvih. Za mesec junij se mora v |iosamezaili sloveaskoštajerskili glavarstvih oddati sledeče število goveje živine: Celje 1130 glav, Koajice 500, Lipaica 1404, Ljutomer 350, Maribor 1300. Ptuj 980, Mozirje 200, Radgona 395, Brežice 600 111 RJoveiijgradec 900. Nakladala se bo živina na sledečili železniških liostajah: Smarje, Jj,aško. Celje, Žalfic, Poličane, Lipnica, VVildoa, Križevci, RaŁe, Ruše, Maribor, Pesaica. Ormož, Pituj, Reftica, Cmurek, Brežice, Rajbenburg, Sevaica, Slovenjgradec, Šoštanj in Mareaberg. Za vsako okrajno glavarstvo je določen posebea zaupnik, ki prevzema od aaikupovalcev živiao ia jo izplačuje. Za Šloveaski Štajer so imeaovaiu sliedeči zaupaiki: Rebeušek za Celje in Mozirje, Fr. Kočevar iz Središča za Ljutomer in Ptuj. Josip Kirbiš za Maribor, Fr. Druškovič za Brežice, Hollriegl za Konjice, R. Fluok za Ratigoao in .!. Kramer za Sloverijtrradee. Nakupovalci jio občinah morajo ta mesec nakupiti od zabtevanega števila goveje živin^ približno 30% volov ter 70% krav, bikov ia telie, Nakupovaleiem j e s t r o g o n a; r o' č ie jn o, d a smejo a a k u p, o iv )a t i s a, m, )o k 0 la ;y iii o ž i ,v i n o, to je tako, ki ai sposobna za pleme. Nakupovati se tudi ne smejo t e 1 i c e p o d 2 % 1 e t a sta,re, b i k i pod dvema letoma ter k r a v e, ki dajejo brezdvomno na dan 4 litre mleka ter take, ki so viefi fcot 3 mesr; e b r e j e, Ce torej imaš samo krave v hlevu in dokažeš, da daje vsaka vsaj 4 1 mleka^ ti jih ni treba oddati. Navodilo za nakupovialce pravi nadalje. da tam, kjer so v, hlevu vprežai konji. vprežai biki ali voli. st"!vri maaj kot 2!4 leta, se sme odvzeti (nakupiti) tudi starejše vprežae vole, ako so isti tako rejeiii, da so sposobni 'za klainje. Važaa jo li a 1 o g a ž u p a, n u' v a pri oddaji živiae. Okrajaa glavag-stva so naročila županom, da morajo iti nakupovalcem aa roko s tem, da,; jim naznauiju. kdo more v občiai oddati kako živino, ter sain ali po kom drugem spremljasti nakupovaloa po občini. Ako nipd nakupovaJcem ia j)rodaja,lcpm ne Łjride do sj)orazumlj.enja ia bi se poslednji n. pr. iz gospodarskih ozirov braail oddati zabtevaae vprežne vole, odloči župan spora^umao z nakupovalcem, ali se voli od\zamejo ali ue. Župaa ima torej nalogo, da \aruje koristi svojih obftanov. da se komu ne bo godila krivica. Važao jp tucli. da, se odslej ae bo pri posameziipin živiačetn odtegnilo 25 kg od žive teže. ampak 5 odstotko^- od skupae teže. Ce h. pr. tehta tvoja telica 350 kg. se ti sme ndtegaiti samo 17'/2 kg. Ce pa tehta. vol S00 kg, pa. se sme odtegniti 40 kg. Zivinah ki pošteao aakrmljeaa ne tebta 300 kg. se ne g.nrejme. Živiaorejec ima pravico, da zahteva. da se živina tehta pri najbližji tehtuici. Ce n. pr. proda kmet od Sv. Antoaa v Slov. gor. par volov, se uaj isti tehtajo že kar pri Sv. Antonu ali pa pri Sv. Trojici in ne na Pesnici, kjer se bodo nakladali. Vsaka glava ^jvine se mora posebej tehtati. Nakladanje živine je po celi deželi tak.0 urejeno, da se prične z nakladaiiijem točuo ob 8. uri predpoldno. Ako se kak "živinorejec brani gnati svojo živino na oddajno postajo, mora župaa oskrbeti gonjače na stroške živinorejca. Živinski potni listi in klavna dovoljenja se morajo oskrbefi pred oddajo, kakor za drugo živino.