fpomlnlalte teCDM RoitnTn« plačen« v flotovTSt Leto II. (IX.), štev. 64 Maribor, sobota 17. marca 1928 Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 1$. uri Račun pri poitnam 6ak.*av. v Ljubljani it. 11.408 Valja masačnOi prejaman » upravi ali po pošti 10 Din. doatavijan na dpw pa VI Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta at. 13 Oglati po tarifu Oglase 8prejtmt tudi oglstni oddelek MJutra" v Ljubljani, Prešernova ulica.-št. 4, Uspehi odloine borbe KDK v skupščini VLADA MORALA V MNOGIH TOČKAH POPUSTITI. — SPORAZUM RADI SPREJETJA BUDŽETA. • v Včerajšnji dan je po viharjih prej-! Končno je. vlada sklenila predložiti šnjih dni v skupščini prinesel preše- amandman, po katerem bo onim, ki nečenje: skupščinska seja se je vršila se niso v določčnem roku pritožili _____________........ v mirnejšem razpoloženju in koncem glede davčnih predpisov, omogočeno, ie prejel davi policijski komisarijat od seje je predsednik skupščine razglasil, ( da svoje pritožbe predložijo še v ro- svojo stražnice na Frankopanski cesti, da je med šefi posameznih strank bil. ku dveh mesecev reklamacijskemu Na vrhu se blišči kratke predgovor, ki ie Redek primer divjaka Troje mariborskih stražnikov komaj obvlada besnega Ludvika, da mu vklene roke In noge. — Z izvoščekom v grolijo. — Z glavo premaknil peč v stražnici. Tri dolge strani gosto popisane prijave dosežen sporazum, v smislu katere ga bo državni proračun s finančnim zakonom vred sprejet najkasneje do 26. t. m. Zanimivo je, da se ni vršila nobena seja strankinih šefov, ker je opozicija odklanjala, da bi prisostvovala takšni seji pod predsedstvom skupščinskega predsednika dr. Periča, ki je, kakor znano, opozicijo na najgrši način briskiral, ampak se je izvršil sporazum v razgovorih za kulisami. Vprašanje nastane, pod kakšnimi pogoji je opozicija pristala na to, da omogoči vladni večini sprejetje bud-žeta in finančnega zakona v določenem roku. Današnja poročila iz Beograda nam dajejo na to vprašanje nekoliko odgovora in kažejo obenem, da je opozicija s svojim odločnim nastopom dosegla znatne uspehe tako glede pravičnejše razdelitve denarja, namenjenega za prehrano gladujoče-ga prebivalstva, kakor tudi glede dohodnine, katere popolno ukinitev je zahtevala že za letošnje leto. Vlada je pristala na to, da se podeli splitski oblasti za prehrano še nadaljnih 5 milijonov Din in istotoliko tudi pri-morsko-krajiški oblasti. Z ozirom na to zahtevo opozicije, je vlada tudi skle nila, da morajo vsi resorni ministri, ki imajo kredite za razna javna dela, te svoje kredite takoj plasirati za javna dela v Dalmaciji. Končno je vlada pristala tudi na to, da bodo denar, ki je določen za prehrano v posameznih oblastih, dobile na razpolago dotične oblastne skupščine in da bodo morali oblastni odbori razdeljevati podpore v sporazumu s predstavniki vseh strank v dotičnih oblastih, da se ne bodo godile partizanske zlorabe. Glede dohodnine opozicija sicer ni uspela s svojo zahteve, da bi se ta vrsta davka, ki je prečanske kraje osiromašil, ukinila že s 1. januarjem t. I. Vendar pa je bila vlada na podlagi konkretnih podatkov, katere je iznesla opozicija, prisiljena, da stori nekatere sklepe, ki pomenijo znatno olajšanje tega bremena. V včerajšnji seji skupščine so zlasti zastopniki KDK Pavle Radič, dr. Žerjav in Pucelj iznesli težke argumente proti dohodnini in je moral sam finančni minister dr. Markovič v svojem govoru priznati, da je zlasti dr. Žerjav s svojim govorom jasno osvetil težko situacijo, v katero je dohodnina vrgla prebivalstvo v pre-Čanskih krajih. Iz finančnih razlogov —- tako je izjavil finančni minister — vlada sicer ne more sprejeti predloga opozicije, da bi se dohodnina ukinila Že s 1. januarjem, vendar pa je sklenila razne olajšave: predvsem se zviša eksistenčni minimum od 6000 na 12.000 Din, vslcd česar odpade znaten odstotek davčnih oblancev. Da Ue je vlada sklenila, da se bo izvršil predpis dohodnine za Ičto 1928. po razmerju prejšnjega leta, kar pomeni, da se dohodnina zmanjša za 5095. odboru, ki jih mora vzeti v pretres, i Precejšnja redkost med pohlevnimi Mari-Vidimo torej, da odločna in stvarna Sorčani in obzirnimi stražniki: »Napad, borba Kmečko-demokratske koalicije razgrajanje, javno nasilstvo, žaljenje var-rodi sadove v korist našemu prebi- j n°striega organa, telesna poškodba, po-valstvu. Jutrišnji zbor KDK v Ljub- škodba službene obleke! In mož, ki ima banj bo pokazal, da je koalicija trdno odločena to borbo za pravico in poštenje ter za interese našega ljudstva z vso odločnostjo nadaljevati do končnega popolnega uspeha. Pedagoški kongres v Berlinu, se bo vršil od 12.—17. aprila v znamenju novodobne osnovne šole. Predavajo nemški reformatorji svetovnega sk>yesa (Karsen, Kerschensteiner, Wolff, Seyfert, Pallat, Gotze, Glfickel itd.) Razmotrivalo se bo današnje stanje pedagoške znanosti in se bo udeležencem nudil popoln vpogled v moderno osnovnošolsko vzgoj no delo. V to svrho se bodo vršili obledi vzornih nemških šol, aranžirajo se špe-cljelne rftzstave šolskega dela in najmodernejših učnih pripomočkov. Kongres, ki je prvi te vrste v povojni dobi. obeta doprinesti dokaz, da je inozemska reforma osnovne šole uspešna in Je zato povabljeno učiteljstvo vseh držav, Istočasno se vrši tudi konferenca mednarodnega učiteljskega udruženja. V interesu našega osnovnega šolstva bi bilo, če bi se kongresa udeležili nekateri naši učitelji. ki bi jih naj kompetentni faktorji moralno in gmotno podprli! — »Mogočni prstan« v Studencih. Podmladek Rdečega Križa dekliške o-snovne šole v Studencih je v soboto 10. iti v nedeljo U. marca uprizoril Milčinskega igro s petjem in plesom »Mogočni prstan«, ki jo je pred 3 leti uprizorilo mariborsko gledališče. 2e vsled tega je neokrnjena uprizoritev te težke igre drzna ideja, ki pa je srečno uspela. Vse vloge so bile v rokah učenk in učencev, ki so na splošno vsi dobro Igrali. Sijajen je bil nastop kuže in muce, ki sta gledalce navdušila, prav tako učinkoviti so bili nekateri drugi prizori Stanka, matere princese, carja, Brezeltajgovce, devetega kralja itd..Scenerija je bila sicer skromna, vendar ni kvarila celotnega u-tis^. Režija ge. učiteljice Finkove se ie ponovno pokazala kot prav dobra, saj ima s svojo požrtvovalnostjo zraven o-stalega učit. zbora največje zasluge za ves moralen in gmoten uspeh prireditve. —nc. — Smrtna kosa. V Reki je umrla dne 5. marca gospa Gabrijela Sertič, rojena Julijani, vdova po pokojnem g. Fric-u Sertiču in mati kazntlniškega ravnatelja v p. Rudolfa Sertiča v Mariboru, gospe Alme poročene Prohaska in Camile poročene Bescoc-ca v Reki. Trgovski gremij opozarja ponovno, da bodo, na Jožefov praznik trgovine dopoldne odprte. — te stvari na vesti, je 27Ietni Ludvik Še-šljaj, pomožni delavec iz Steriievca pri Zagrebu. Ko je šel sinoči preko državnega mostu Josip Birsa, mlinar s Pobrežja, ga je nenadoma brez povoda napadel neznan moški, ki je prišel v družbi dveh žensk Lopnil ga je dvakrat s pestjo po glavi ih mu zbil čepico v Dravo, nato pa jo ubral urnih krač v temno noč. Spremljevalki napadalca pa sta se brez pomišljanja pridružili napadenemu Birsi, da mil pomagata ugotoviti identiteto neznanca. Vsi trije so se podali na stražnica in stvar prijavili. Ena obeh žensk je dobro poznala napadalca in povedala, kie stanuje. Zato so ga lahko takoj’ pozvali ra zaslišanje. Mož je prišel mirno na stražnico ln'dejal, da je oklofutal Birso'.— v silobranu. Ko pa se je sedaj oglasila njegova znanka, češ bont pa jaz povedala, kako je bito, so se nainah zbudili v Ludviku Šešljaju, kakor se imenuje divjak, vse speči vrageci, da je plani! Sesljaj v žensko in jo-udaril po desnem očesu s tako silo, da je imel,a v trenutku mučno podpl.udbo na obrazu. Hotel io je tudi suvati v trebuh, četudi je vedel, da je devet mesecev y drugem stanu, kar pa je straž nik k sreči še preprečil in. ŠeŠljaja na mestu aretoval. Sedaj je šele bil ogenj v strehi! Mož je pričel divjati, razgrajati in tuliti kot besna žival. Zgrabil je stražnika za oluzo na levi rami in mu jo neusmiljeno raztrgal. Priteči je mora! drugi stražnik tovarišu na pomoč. Kaj je seveda hujšega od tega za nedolžnega Ludvika! Kričal je, da »držijo« stražniki z vlačugami in podobne budalosti ter se ni dal aretirati. Varnostnim organom ni preostalo drugega kot stopiti po zadnje sredstvo za brzdanje diVjakaV po verige. To je šele razkačilo »pohlevnega« tiča! Za nobeno ceno se ni pustil vkleniti: brcal je in suval z vsemi okončinami ter uspešno poskušal silo svojih zob in grizel zaprepaščena stražnika. K sreči je dospel še tretji stražnik in šele sedaj so divjaku — ukleniliroke. Mož je bil'tako zdelan, da je — čudno — popolnoma mirno odšel v začasni zapor. Njegova znanka je šla na dom po novo obleko za Ludvika in mu jo izročila v zaporu. To priliko pa je nameraval zaprti izrabiti in jo popihati v zlato svobodo. Dva stražnika sta mu preprečila divjo misel. Ludvik je pričel znova teater. Vrgel se je na tla in tolkel z vklenjenima rokama po tleh, da bi razbil verigo. Ni hotel pa ni hotel oditi zlepa v grofijo, kamor je bil povabljen! Zabrnel je telefon in s stražnice Št. 1. so morali naročiti izvoščka, da odpelje renitentneža v policijski zapor. Ko ie Ludvik to slišal, je spustil ponovno ceio ploho surovih priimkov na naslov stražnikov. Enemu izmed varnostnih organov e kratkomalo zagrozil, da ga ubije, ko pride iz zaporov. Stražniki so bili pri- 5. In 6. IV. Narodno gledallS&e Pergole«!: Sta bal mater siljeni, da mu vklenejo še noge. Tudi to ni šlo kar tako! Upiral se je naravnost nečloveško in se z edinim delom telesa, ki mu je še ostal prost — z glavo — zaletel v omaro, da je zahreščala pod njegovo močjo in nato v peč, ki se je pod njegovo silo — premaknila... Po teh, takih in podobnih dogodivščinah so prepeljali šele proti polnoči modernega Brdavsa- tulečega in zmerjajočega z izVoščkom v grofijo. — Kako sfe kaj danes počuti, nam še ni znano. Ljudska uniuerza u fT)ariboru V pondeljek, 19. marca, odpade predavanje radi praznika. V petek predava g. M. Perič iz Maribora o »srbskih narodnih bračnih običa* jih«. o ' i I : ; r- ’ V pondeljek, 2. aprila, gdč. Jad. Pože* nel, konc. pianistka iz Ljubljane »Francoska glasba«. - - Praktični tečaj iz, dušeslovja pod vodstvom g. prof. dr. Dolar-ja se prične v -torek 20. marca ob 6. uri. Zbirališče vseh interesentov v gimnaziji, pritličje, 1, B, razr.; desno. - ; f- .. • V Studencih (deška osnovna šola) v torek 20, t. m. ob 7,30 zvečer radio-ve-čer, ki ga priredi g. Mlakar od mestnega elektr. podjetja, s poljudno obrazložbo ih praktičnimi poizkusi. Gospodarsko politično društvo za I. okraj je moralo današnji občni zbor radi odsotnosti nar. poslanca g. dr. Pivka odložiti na prihodnjo soboto 24. tm. — Lov na divje zveri v Afriki. Zveza kulturnih društev predvaja ta lepi kulturni film v nedeljo 18. in ponedeljek 19. t. m. ob 4. M 7. in V 9. uri v Kinu Apoio. Cene običajne. Opozarjamo; da bomo še ta mesec predvajali največji sedanji kulturni fiim Napoleon Bona* parte. — Občni zbor Protituberkulozne lige v Mariboru se bo vršil v petek, dne 10, aprila t. 1. ob 18. uri. Kraj se naznani pravočasno. ■ v - , Udruženie trgovskih potnikov, sekcija Maribor, ima 19. tm. (na praznik) redno sejo v »Mariborskem dvoru« ob 10. dop. Seja važna rAdi volitev. — Sekcija Maribor. — 604 Mariborska koča. Na zmrzli podlagi 30 cm novega suhega snega - pršiča, smuka idealna( tem-, peratura — 5 — 6 C ves dan, sankališče dobro. — 611 Občni zbor SPD podružnice v Mariboru se bo vršil z običajnim dnevnim redom dne 30. marca ob 7.30 zvečer v Narodnem domu v Mariboru. — Odbor. — 607 Kdor ne verjame ta naj se prepriča, da ima tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9, krasno izbiro moških cefir- popelin, in svilenih srajc. VI Ure, zlatnina na obroke brez poviška — Jlger, Maribor, Gomo-, *ka ulica 15. — IX Pri zaprtju, glavobolu, težki prebavi, bolečinah v želodcu in splošni utrujenosti, naj se zauži-va zjutraj čaša naravne Franc Jožefove vode. Po izkušnjah na klinikah zn notranje bolezni je Franc Jožefova voda odlično sredstvo za čiščenje. Mariborski Prater OTVORITEV SEZONE NA JOŽEFOVO V STUDENCIH Dunajski Prater je svetovno znan. Ogleda si ga vsak tujec. Saj kdo je bil na Dunaju, pa ni videl Pratra, ta ne ve, kako se Dunajčan zabava, kako vesljači in živi, ta kratkomalo ni videl Dunaja. Tudi Maribor ima svoj Prater, ki je pa seveda dokaj skromnejši od dunajskega. Razlikuje se pa tudi v tem, da traja sezona mariborskega Pratra samo nekaj dni, med tem, ko je dunajski odprt od rane spomladi do pozne jeseni, in v njem niti pozimi popolnoma ne zamre življenje. Naš mariborski Prater ima torej dve veliki napaki: traja prekratko in pa njegova sezona se prične prehitro, kar bomo zlasti okusli letos, ko se zima nikakor« noče umakniti topli pomladi, ampak opleta s svojim mrzlo mokrim repom okrog sebe, da smo jo že vsi siti do grla. Maribor ima namreč svoj Prater ob Jožefovem v Studencih. Tam se na ta dan zbero potujoči in gladujoči »umetniki« vseh vrst od blizu in daleč. Postavijo si svoje vrtiljake, gugalnice, streljarne, kolibe in šotore mladi in odrasli publiki v zabavo ter sebi v prid. Z Jožefovim je namreč otvoritev njihove sezone po dolgem in često sila neprijetnem zimskem počitku, ko prezebajo in stradajo tako, da navaden človek dostikrat nima niti pojma o vsem tem. Zato je naravno, da težko pričakujejo tega dneva, ko se bodo po dolgih mesecih najedli .vsaj do sitega in potem se zopet razidejo na vse konce in kraje s prijetnim upanjem, da so vsaj za poletne mesece rešeni več nego štiridesetdan-skega posta. Z Jožefovim pa ni samo otvoritev isezone za potujoče »umetnike«, ampak ! tudi za naše sejmarje, ki ponujajo svojo robo na vseh sejmih in na vsfeh , večjih božjih potih. Tudi te je prisilila dolga zima k neprostovoljnemu počitku. Pot v svet in k zaslužku jim zopet odpre sv. Jožef. Naši medičarji zopet zabijajo po večmesečnem odmoru pipe v sode napolnjene s sladko ipijačo in razstavijo svoja srca iz lecta ba trgu v razstavo odraslim in malim zaljubljencem. Da ne pogrešamo še rdrugih raznih dobrot za telo in dušo sob tej priliki, je razumljivo. ‘ Sezona se pa prične ta čas tudi za naše Ribničane, ki so vso zimo doma pridno izdelovali svojo suho robo. Na ta dan se jih zbere vse polno v Studencih in potem odrajžajo po deželi s svojo visoko krošnjo na hrbtu črez hribe in doline. Na Jožefovo pridejo posebno radi v Studence ne samo zato, ker je ta dan tudi otvoritev njihove isezone, ampak ker se ta dan proda samo v Studencih toliko suhe robe, kakor nikjer drugod vse leto, pa najsi bodo še tako veliki sejmi, ali še tako dobro obiskana božja pota. Obstoja namreč že stari ukoreninjeni običaj, da v Studencih na Jožefovo ne kupujejo lesenih žlic, kuhalnic, motičev itd. samo gospodinje, ampak vse: staro in mlado, oženjeno in samsko. Ako ne prineseš domov vsaj enega komada, potem nisi bil na Jožefovem, nisi bil v mariborskem Pratru. Mlad svet se s temi izdelki zabava in draži med seboj, ali pa si zatakne v gumbašnico mesto rožice. Ta navada je že stara in bi bilo zanimivo izvedeti, kaj ji je dalo povod. Saj so tudi drugod sv. Jožefi n. pr. pri Celju in vendar ni zdaleka nikjer to tako razširjeno, kakor v Studencih Je-li povod v tem, da je rednik sv. Jožef morda kot tesar izdeloval tudi sam take izdelke za svojo družinico, ali kot patron rodbinskega življenja, kjer se rabijo taki izdelki, bogsigavedi. Resnica je, da se teh izdelkov vsako leto na Jožefovo proda v Studencih na tisoče. Ta naš Prater je ilamreč jako priljubljen, morda ravno zato, ker je njegova sezona tako kratka in tako pestra. Ne samo iz Maribora, ampak tudi iz drugih krajev, kakor iz: Pohorja, Kozjaka, Ptujskega polja in iz Slovenskih goric se zgrne na ta dan na tisoče ljudstva, ki poromajo k sv. Jožefu. Niti po slabem vremenu in blatni poti se ne dado strašiti. Studenški sv. Jožef je bil namreč nekdaj jako in daleč na okrog sloveča božja pot, kamor so prihajale cele procesije ob različnih letnih časih. Tudi Mariborčanom je bil ta patron že od nekdaj posebno pri srcu. Zato je več vzrokov. Prvotno cerkvico je bil dal postaviti v Studencih mariborski župan in sodnik Valentin pl. Bevorgo* ki je imel obenem graščino v Radvanju. To je bilo okrog leta 1675. 2e nekaj let na to — leta 1680. — pa je razsajala tudi v Mariboru strašna kuga. In takrat so Mariborčani povsod iskali pomoči. Zatekli so se tudi k sv. Jožefu v Studence, ki je menda tudi po svojih močeh pripomogel k temu, da je ponehala strašna morilka. V tisti dobi je sv. Jožef prvič zaslovel kot božja pot. Sedanjo veliko cerkev pa je zopet omogočil mariborski sodnik in župan, namreč Janez Severin Ekhart in je bila dozidana leta 1728. Torej slovi letos svojo 2001etnico ne samo v posebno vzpodbudnem stanju. Bogato je obdaril cerkev in beneficijat sv. Jožefa v Studencih radvanjski graščak Bolfenk pl. Sinersberg. On in Ekhart imata na južni strani v cerkev vzidani spominski plošči iz pohorskega marmorja. Studenški sv. Jožef bi bil skoro postal farna cerkev za magdalensko predmestje oziroma za Limbuš. Stara magdalenska cerkev je bila namreč pogorela v 15. stoletju. Sedež magda-Ienske župnije se je tedaj prenesel v Limbuš. Leta 1760. pa je zadela ista usoda limbuško cerkev in župnišče. Vse je pogorelo. Takrat so hoteli napraviti za farno cerkev sv. Jožefa v Studencih. Cerkvena gosposka je bila že dovolila, a pri posvetni se je toliko časa vlekla odločitev, da se je že zopet sezidala v Limbušu nova cerkev z župniščem vred. Sv. Magdalena je zopet postala župnija in to šele 1. 1863« Cesar Jožef II. je ukazal studenško cerkev podreti. In takrat so se zopet potegnili Mariborčani za to, da naj ostane. In ostala je. Pr’ Svelki PRLEKOVO SREČANJE S ŠVEJKOM PO DESETIH LETIH. Od tistega cajta, kak sen vida »Dans ponoč« na marprošken teatri, mi vrag neda mira. Kak »Večernik« v roke dobin, gren najprle gledat, kaj je v teatri no* vega. Tiste Šiškarce nemren pozabti, čiglih sen že tudi ali stari osel. Pa ie pisalo od dobrega vojaka Švejka, da je to pre nekaj špajsnega, ka lidi krč prijjmle od samega režanja, no da je pred lea* trom skoz en rešilni auto prpravlen. Pje, Joža, sen si misla, to moreš videti. S Švejkom sma tak stara znanca. V Galiciji sma vkup v..i klala — no kak je blo toto velko patriotično delo opravle-no, sma šla vsak na svojo stran. Gdo bi si misla, da ma še gda vkup prišla. Zaj pa je lepa prilika. V tork glih mam posla v Marprogi, mo nesa vina koštavat. Stari sen ne besede o vsem tem gusna. Zadnjokrat, gda je tisto brala od »Dans ponoč«, no potli tisto o nekšoj fašenskoj morali no Klari, je bla zlo radovedna, kdo je tisti prlek numara I. Malo mi je vroče gratalo, hujdir, sen si misla, če bi to zvedla, lepo bi vun vida. Gda sen se z dumi spravla, mi reče stara: »Te pa ali glej, ka neš cuga zamuda, to se tebi rado zgodi, gda se z Marproga spravlaš.« Tiho sen bija, pa sen si misla, se glih ali tak tudi bo. Dobro sen oprava — pa sen bija proti večeri že za teater zrel. Spravin se po moji stari navadi pa ta gor na parmo, ali kak se reče »galerijo«. Lidi se je tan gori trlo. Polek mene je sedela frajla, ki je bla po ksihti bela kak naš mlinar, žnable pa je mela rdeče kak rak. Ja sen ji že htea reči, da je fašenk mina, pa se mi je ne vredno zdelo. Gu-čala sma nič ne, furt no furt se je v špe-gel gledala no z nekšim plajbusom po vustah štrihala. Pje sen si misla, štrihaj se ti kak se češ, na larfi ti itak nič ne fali, driigi atributi bi ti bli boj potrebni. To so naše dikline čista drgačišne. Rde- če so kak gartrože no tudi drgače je pri jih vse tak, kak pr ženski biti more. Pri moji sosedi pa je blo vse tak, da bi jo lehko v auslog postava no »kriza« gor napisa. S tote »krize« me je reša zvonec. Začelo se je glih takak 14. leta: Vidov den v Sarajevi — špiclni — žandari — ječa — mobilizacija — Hoch der Krieg — v srdini vsega toga pa Švejk, ki se na vse to požvižga. Bog te živi, liibi Švejk, da ne blo tebe no tvojih 300.000 bratov, ti ne bi moga na konci zapeti »Hej, Slovani«. Marproški Švejk, to se jemi more Pistiti — je vražji majster, Od samega režanja me je že vse bolelo, od kunca do kraja z nami neje meja smilenja. Pa Šiškarco sen tudi vida — skoro celo sen vida. Lahko so se Švejki hlače trosle. Kak so te luč naredli no se je Švejk oddihava, sen posluša, kaj so se ženske za mojim hrbton menle. Nešega špiritista so v deli mele, ki je misla, da lehko gre na ovi svet na špancir. »Ma veste, reku je, da pride nazaj povedat, koku je tam; slište, al’ vi to verjameste«? »Ma, ja sem ženska pa kaj tacga ne verjamem, on pa je biu moški, o malora!« »Ben, kaj čte, je že tku na svet, ma nisu vedno moški narbolj pametni«. Že sen se htea obrniti — no eno povedati, pa je preje tema gratla, pa sen se rajši k ŠvŠejki obrna. Grdo so žnjin delali, no bija je glih tejko nor, da je povsod srečo meja. Gda je že tak daleč sprava, da bi ga mogli strelati, pa je Avstrija za večne cajte zaprla svoje trudne oči. Pa »ordnung musi bejt« — on se še dere »Feuer!« Kak pa vidi, da je Avstrije no vojske konec, pa jemi privre z dna diiše, to, kaj je tan skoz po tihen tlelo, »Hej Slovani«. Švejk, fejst si če-hak, še enkrat mo te priša gledat. Za-traceni! Prlek numara I. Poč težkim sumom Ze dolge mesece se je šušljalo po Mariboru, da žena krojača I. K. v Mariboru, ki je umrla dne 1. maja 1927, ni umrla naravne smrti, temveč postala žrtev za-strupljenja. Svoječasno se je sicer tozadevno vršila že preiskava, a brez rezultata. Kljub temu je imela policija stvar v evidenci in kakor vse kaže, se bo preiskava sedaj obnovila. Govori se, da je bila krojačeva žena zastrupljena s strihninom in da je neki drogerijski laborant na prigovarjanje osumljenega krojača ukradel svojemu gospodarju 10 gramov strihnina. Na podlagi raznih indicij je bil krojač I. K. aretiran in radi osumljenja zastrupljenja svoje žene izročen včeraj v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Nadaljna preiskava bo ugotovila, ali je težki sum upravičen ali ne. — Najstarejši člouek v luao-slauiji V vasi Olovo v bližini Mostarja v Hercegovini živi Tadija Mustafič, ki je pred nekaj dnevi dovršil 150 let, torej poldrugo stoletje. Rojen je bil 1. 1778 in je bil priča važnih dogodkov, ki so se odigrali v tej dobi v Hercegovini. Starec, ki je doživel tako lepo število let, je‘ohranil še dober spomin in rad pripoveduje zelo zanimive stvari iz dobe turškega gospo- darstva v Hercegovini. Čuti se še popoK-noma zdravega, le hrbtenica se mu je pod težo let nekoliko vpognila. Po lastni izjavi je dosegel to izredno visoko starost samo vsled normalnega življenja. Nikdar ni pokusil niti kapljice alkohola, nikdar se jezil in mirno prenašal tudi bedo. Hladnokrvno je vedno čaka'; na boljše čase. Istotako tudi nikdar še ni bil bolan. V zadnjem času se čuti naravnost pomlajenega in so mu pričeli rasti zobje že v tretjič. V njegovi rodbini je bilo več stoletnikov. Nedavno mu je umrl nej-mlajši sin v starosti 105 let. Tadija je prepričan, da bo živel še nekaj let in dosegel svetovni rekord v starosti. — ' Odprava javnih hiš v naši državi. Po poročilih iz Beograda bodo vse javne hiše v naši državi ukinjene še pred predložitvijo zakona o reguliranju prostitucije. Ta odlok bo izvedel notranji minister sporazumno z ministrstvom za narodno zdravje že v kratkem. Po uki-njenju javnih hiš bo popolnoma prepovedana tudi profesijonalna prostitucija. Policijski drobiž. Od včeraj na danes je bilo izvršenih šest aretacij: troje radi beračenja in po ena radi prostitucije in tatvine, napada in javnega nasilstva ter prodaje monopolnih predmetov. _ Prijav je bik) vloženih 12. Hans Dominik: Oblast treh Tudi na to sem mislil. Toda potem bi motil že dolgo obstojati. Oni trije pa so se nahajali šele nekaj tednov v Linnais. Napeljava takega rova pa bi zahtevala niesecfe, če ne leta. Kljub temu pa ostane obstajanje podzemeljskega rova še najenostavnejša rešitev uganke. Možno bi 1 bilo, da so ga mogli Izvesti s svojimi strahovitimi sredstvi v tem kratkem času... ali ... pa so . . , Dr. Glossin si je z obema rokama otrfl potno čelo in pritiskal na senci, ko da mu hoče nova misel razgnati glavo. Obmolknil je. Cyrus Stonard ga je nagnal k nadaljevanju poročila: ». . . ali pa so? Govorite vendar!« »Ali pa so oslepili naše oči in so nevidni odšli skozi naše vrste!« Cyrus Stonard je dvomeče opazoval dr. Glossina. ». . . nevidni? . . . To bi moral pa vendar sam satan imeti svoje kremplje vmes!... Postati neviden?... Gre za vašo glavo, gospod doktor Glossin! Ne natvezujte mi bajk, gospod doktor! Starate se. 2e enkrat sem vam moral to povedati.« Dr. Glossin je mirno odvrnil diktatorjev pogled. Brez vsega strahu pred silo, ki je mogla vsak trenotek uničiti njegovo življenje. Z v neizmerne daljine strmečim pogledom, s pogledom zatopljenim v neskončnosti. Potem je izpregovoril. Sprva tiho in pretrgano. Potem z vedno večjo gotovostjo in s povzdignjenim glasom. »Kar smatrate vi za otroške bajke, je zame že zdavnaj resnica in dejstvo. Vi ste mož realnosti. Mož, ki izvaja svojo politiko s krvjo in delom. To je vaša moč . . . postalo pa bo vaša slabost, če stopijo pred vas moči in dejstva iz druge sfere. Žive ljudje, ki so spoznali skrivnostne sile svetovnega doživljanja in ki ne odpravljajo teh-dogajanj s smehljajem, temveč... jaz sam, prirodoslovec in skeptik, sem mnogo bolj prepričan, da je ona trojica zravnanega koraka nevidno odšla skozi naše vrste, kakor pa da se je po krtovo zarila v podzemeljske rove.« Prezident-diktator je z energičnim prijemom znova zmečkal Sayvillsko brzojavko. »Naj so storili, kar hočejo. Jaz se držim realnih dejstev. Oblast obstoja. V rokah onih prokletih treh satanov. Izprc-govorila je v Sayvillu. »Zakaj svare, če bi mogli dejanstveno pokazati svojo moč? Zakaj niso posegli v boj pri Sydneyu in preprečili spopada?« »To je vse moje upanje. Niso mogli. Njihova oblast še ne seže tako daleč. Sicer bi' preprečili spopad pri Sydneyu. Zaenkrat nas hočejo samo še prestrašiti. Svarilo naj bi nas prestrašilo.. .< »Gre za vašo glavo, gospod doktor Glossin. Govorite samo, kar morete zastopati s svojim življenjem!« »To je moje sveto prepričanje, gosooA P rezident.« V vsej svoji dalekosežnosti se nahaja iznajdba šele v nastajanju. Samo tako si lahko razlagam dejstvo, da prokleta trojica ni posegla v dogodke pri Sydneyu. Samo tako si morem razlagati da oni trije svare, mesto da bi prepovedali. Sestava brzojavke je zame popolen dokaz zato, da je razvoj iznajdbe zadel nekje na ovire.« Prezident-diktator je sledil Glossino-vim izvajanjem z rastočim zanimanjem. »Verjamem vam. Sklepanje je logično in enostavno. Nad Angleže! Čimpreje, tem boljše! Na mestih, ki so oblasti še nedosegljivi. V Indiji... V južni Afriki... morda... toda čimpreje ... ker lepega dne bo njihov^ iznajdba le dovršena.« Dalje Drihodniič. V M a r n>' o r u, dne 17. m. 1923. JMadfofsfi? V € Č FJ?N I K IiifrU ISfran 3. Se o naših krstnih imenih NAŠI SREDNJI IN MEŠČANSKI SLOJI SO HOTELI IMETI NOVA KRSTNA IMENA, A SO PREVZELI SPAKEDRANKE. — VČASIH JE BILO OPASNO IMENA SLOVENITI. NOVA KRSTNA IMENA SE HITRO UDOMAČUJEJO. Ko se je začel pri nas ustvarjati pred nekaj desetletji obrtniški in trgovski stan ter je stopalo na dan polagoma naše meščanstvo, takrat za te nove ljudi niso bila več dobra stara kmečka krstna imena. Če že sami niso mogli izbrisati sledu svojega priprostega porekla pri imenih, izbrisali so ga vsaj pri svojih potomcih. Vsaj krstno ime ni smelo pripovedovati vsemu svetu, da so predniki vozili gnoj, orali in sejali. Zato je bilo treba otrokom izbrati taka krstna imena, kakor so bila takrat navadna v srednjih slojih, ki so bili še po večini nemški. In v tisti dobi so prišla tudi pri nas na površje imena kakor: Maksimiljan, Viljem, Ferdinand, Friderik, Gustav, Benedikt, Emerik, Rudolf itd. Tem so se seveda pridružila tudi ženska krstna imena n. pr. Hilda, A-malija, Julijana, Romana, Matilda, Klotil-da, Klara. Karla in dr. Toda taka in podobna krstna imena so ostala navadno le v krstnih knjigah, izpričevalih in v drugih pravnoveljavnih , listinah. Zakaj krstno ime mora biti kratko, čim krajše je, tem priročnejše je v vsakdanji rabi. Zato so jih v govoru prikrojili tako, da so bila čim krajša in lažje uporabljiva. Ker so si jih po svoje skrajšali Nemci v: Maksi, Vili, Nandi, Doifi, Frici in v Mici, Juli. Tildi, Greti itd., smo jih tudi mi docela slepo kopirali, ne da bi pomislili, kako nepršldadna so naši izgovarjavi in kako tuja duhu in ustroju našega jezika. To pokvečenje se je našim prednikom zdelo nobel in se je bilo že precej ukoreninilo med nami in se razneslo seveda iz mest tudi že na deželo več ali. manj. Včasih so nastale take spake, (n. pr. Fifi, Lili itd.) zlasti šf pri ženskih krstnih imenih, da človek resni vedel, ali kličejo konjičke, psičke, mucko, dečka ali deklico. V tem oziru so bila stara in udomačena kmetska krstna imena, ki so morala dati prostora novim spakedrankam, mnogo boljša, ker so bila manj pokvarjena ter so ohranila več slovenskega obiležja tudi v izgovarjavi kakor n. pr. Jožef, Janez, Gašper, Matija, Barba, Jera itd. Nobeno krstno ime bi se tudi v izgovarjavi ne smelo v slovenščini glasiti na končnico »i«. pa bodisi žensko ali moško. Našemu jeziku so prikladna le ženska krstna imena s končnico »a«, moška, pa s končnico »o« ali pa brez vsake končnice samoglasnika. Naj navedem le nekaj primerov: Branko, Mirko, Zdravko, mariborska kronika Kronika, na žalost, ta začetek kritičen ima. Težko kronistu je pri srcu, beležit’ strašno vest ko mora, da kino je zaprla davčna mora. Table, polne prej prelestnih slik avstrijskih lajtnantčkov in žen1 pokritih s figovim peresom, zdaj v svet sovražni topo zro, ) svareč »memento« prazne kase • Lepo to stuhtali oblastni so ■ kdor v kinu pasti hoče si oči r na divnih stasih lepih žensk, naj za pokoro da še za odpusti, da Bog spregledal mu bo greh in v kaso bo oblastno še nekaj padlo od odpustkov teh. Tak’ muhi dve ubiti je oblast hotela, Jastništvo kina pa je stvar prav resno vzela, Mprla z gesto je odločno filmski hram, gorje zdaj brez »kulture« nam. * Bohotno kriza se razrašča že bioskopov se polašča. Rešitev išče mnog potapljajoči se v »Ljudski samopomoči«, ki preostalim nudi lepo vsoto kot pogrebno doto. Tako iz krize pogreb vsaj lep pospremlja te na oni svet. Cvetko, Rastko, Srečko, Dušan, Ciril, Milan, Radoš; Marica, Jelica, Anica, Jožica, Franica, Jelka, Zdenka, Cilka, Julka i. dr. V najnovejši dobi, po preobratu, je v tem oziru mnogo boljše, dasi še strašijo v mnogih rodbinah stare spakedranke. Z osvobojenjem smo dobili tudi pri izbiri krstnih imen dokaj več prostosti, kakor smo je imeli preje. Sedaj lahko vsaj vsako ime poslovenimo, ali pa si ga izposodimo pri svojih drugih bratih Slovanih. Tega preje ni bilo. Če si bil Feliks, za boga nisi smel postati Srečko, Florijana nisi smel izpremeniti v Cvetko, Martina ne v Davorina, Mihaela ne v Miloša itd. Če bi bil storil 'kaj takega, te niso gledali postrani samo cerkveni gospodje, ki pišejo krstne, poročne in mrtvaške liste, ampak tudi drugod so zmajevali z glavo pri upravni in sodnijski. oblasti, gledali pa so te postrani seveda tudi navadni ljudje. To je bilo pri nekaterih znamenje, da vnašaš novotarije v vero, pri drugih pa si dobil pečat slovanofila, kar tudi ni bilo vedno v dobro, tretji pa so te enostavno imeli za — norca. Brez ogorčenja so pač dopuščali, da si izpremenil Janeza v Ivana, Jožefa v Pepeta, a mno go dalje ni segala njihova liberalnost. Opasne so bile take izpremenjave krstnih imen zlasti zunaj na deželi. Ko sem dal jaz svojemu dečku pred kakimi dvajse, timi leti ime Dušan, deklici pa Ljubica, je bila potem v nedeljo cela pridir v cerkvi, kaka tuja in paganska imena da jejo nekateri stariši otrokom. Seveda je nekdo vedel, kam in na koga merijo te besede. Danes je v tem oziru mnogo bolje. Ne samo, da poljubno izbereš ime svojemu otroku in ti hi potreba računati nikjer z nobeno zamero in ne oviro, ampak prinašajo razni koledarji vedno več slovanskih oziroma poslovenjenih krst nih imen. Celo koledar Mohorjeve Tuž be prinaša zadnja leta poseben imenik poslovenjenih krstnih imen in ta vendar ni — framazonski. Zato upravičeno upamo, da se bomo tudi na tem polju že v doglednem času iznebili vse tuje navlake in bomo imeli vsaj slovenska, oziroma slovanska krstna imena, čeprav še nimamo Svojih svet nikov. Ako bi še v drugih panogah tako naglo napredovali in se konsolidirali ka kor na polju krstnih imen, pa bi bili reš lahko zadovoljni. kjer pot le s čolnom je baje mogoča. Al’kljub razmeram tem neznosnim kljub prid’gam in pokoram postnim, Svet raja, pleše, pije in greši, še »Triglav« naš prešerno se vrti. • Po ulicah se lepa nudi ti idila, rekrutu punca tesno se privila, osno stopa naš junak, prsih šopek, za klobukom trak ujžno jucka si in poje — jč naša in bodočnost to je. REPERTOAR: Sobota, 17. marca ob 20. uri »Ples v maskah« ab. B.' Kuponi. Nedelja, 18. marca ob 15. uri »Ples v maskah«. Kup. — Ob 20. »Logarjeva Krista«. Kuponi. Znižane cene. 3ondeljek, 19. marca ob 15. uri »Pri treh mladenkah«. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri vojak Svejk«. Kuponi. Torek, 20. marca ob 20. uri »Žena vrag«. Izven. Gostovanje dunajskega Burg-teatra. In poleg krize še priložnost lepa ti je dana, da v blatu se pogrezneš, gredoč po Ruški tja do kapucinov samostana, al’ po Koroški, kakor nam »Sloven’c« poroča, ' i trgu glavnem »Gegula« se nam predstavi, 'atnino »džabe« da med narod spravi, i Kar vredno pare počene še ni, prodaja brat nam za kovače tri. In ljudstvo tam se tare, dovolj še za neumnosti je pare. * Gledališču zdi se aktualno, da pot pokaže tja na drugi breh, Opera pa ostane pri »Mladenkah treh«. * ŠportaŠi vadijo se v nogobrcu vneto, Kar v dobi krize važno je presneto. Tijek s Pohorja se med žurnaliste je podal, in bratu Svejku dolgo pismo je poslal. Če ritem v vrstah teh ni vedno pravi, to škode kroniki ne napravi — kakor v čarlstonu, vse tu miga, pregrešni svet — naj te Bog »kaštiga«! Se nekaj v kroniki naj bo pribito, čeprav se nas ne tiče, povsem odkrito: Ptuj je dobil svoj »Vereln dor k. u. k, Veteranen«, — amen O s t r o v. ^li je bila mariborska črama zapostavljena Zadnji čas se vse bolj pogosto čita, da ;e bila mariborska drama vse do letošnje sezone zapostavljena kot pravi oastorek pri gledališču. Ker so te trditve brez pod lage, pa bi vendarle utegnil la ali oni neinformirani prijatelj gledališča takim vestem verjeti, smatra podpisana uprava za svojo dolžnost povdariti sledeča dejstva, ki najbolje pobijajo slične pravljice. 1. Ko je današnja uprava pred 6. leti nastopila svoje delovanje, je bila v časopisih splošno izražena želja, da se naj več goji tudi glasbena panoga gledališča, ri se je dotlej baje preveč zanemarjala. Hv». — Pridna in čedna sobarica se sprejme. M. Berdajs, Maribor. Koncertni klavir priznane znamke — radi selitve in pomanjkanja prostora takoj na prodaj. — Naslov v upravi. 574 Popis brezstanovanjcev. Da se ugotovi potreba stanovanj, se vsi brezstanovanjci vabijo k popisu pri oblastno konces. stanovanjski posredovalnici »Marstan«, Koroška c. 10. Vpis samo Din 1. — Za stanodajalce prijava in izbira brezplačno. 602 Snaženje za Veliko noč bo lahko, če boste čistili pohištvo, preproge in posteljnino s prahožerom, okna intla pa potom čistilnega zavoda »Diver-son«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 401. -70 Otroška postelja nova, iz lesa, belo lakirana, se ceno proda. Naslov pove uprava. _____________________601 Pokončevanje stenic s plinom opravi poceni in hitro. »Diver-son«, Cankarjeva lil. 14, Tel. 406. Naglo se uničiio tudi podgane, miši in ščurki. * 571 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X Živahen gospod ♦••govsko izobražen, žel dopisovanja z gospodično v starosti od 18—24 let. Do pise po možnosti s sliko na oglasni oddelek »Večernika« pod »Živahen«. 608 Nova jedilnica radi odpotovanja ugodno na prodaj. — Naslov pove uprava lista. ______________600 Iščem službo pristava (majerja) ali viničarja. Nastopim takoj. Vzamem tudi malo posestvo v najem ali v zakup. Josip Cap-rež. Sv. Rupert v'Slov. gor. 599 Iščem samostojno prvovrstno kuharico. Natančno ponudbo z navedbo plače na upravo lista pod »Poštena«. __________598 žlstl kemično in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah najlepše in najcenejše. 532 MARIBOR Oespesk« ulica 33 Razlagova ulica 22 Upravnlitvo pogasiva „Josipdol“. Ribnica na Pohorju, postaja Bi ezno-Ribnica. išče za svojo kantino stalnega dobavitelja sadjevca (mošta). Išče se samo dobro, o-kusno blago. Ofette z malimi vzorci je nasloviti n* gornji naslov. 57® Ljudje, ki delajo, nosijo PALMA KAUČUK PODPETNIKI, k«r so najcenejši In trajnejii od usnja in delajo tudi prijetno hojo, kar Vam varuje živce. Radi nagle smrti se odda takoj lokal proti odkupnini. — Vpraša se pri Korenu, Ob železnici št. 8. 597 Stev. 3*35/8- Razpis dražbe občinskih lovišč. Gumbe iz blaga izgotavlja dobro, hitro in po ceni Plankl, Maribor, Tattenbachova ul. 16 IH- 596 Iščem zastopnike za obisk privatnih strank. »Plamen«, Maribor, Aleksandrova 18 k______________590 GUM-DIPPED Generalno zastopstvo za Jugoslavijo IVO NOVAKOVIČ ZAGREB, MAZURANICEV TRG 8 Dobi se na malo pri: V. M. Barešlt, Ljubljana, Dunajska cesta 12. — Auto-delavnica L. Rope s, Celje. — Tehnična kom. družba, Ljubljana, Tavčarjeva 6. Zastopstvo In skladišče: B. & I- GRADIS MARIBOR, TRG SVOBODE 6 iDražba občinskih lovov v src-zu Maribor, levi breg. IDražba občinskih lovov v srezu Maribor, levi breg se vrši po sledečem redu: Dne 23. aprila 1928 za otrfine: Ciglence, Cirknica, Dobrenje, Dragučeva, Spod. Duplek, Gradiška, Gradišče |in Grušova. Dne 24. aprila 1928 za obilne: Št. lij, Janževa gora, Jarenina, Jelovec pri Mariboru, Sv. Jurij ob Pesnid, | Kamnica in Kaniža. Dne 25. aprila 1928 za občine: Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu, Pesnički dvor, Sv. Peter, l Plač in Polička vas. Dne 26. aprila 1928 za obilne: Rošpoh, Selnica ob Muri, Slemen, Svečina, Spod. Jakobski dol, Zg. Jakobski | d0l, Vrtiče in Vukovski dol. Dne 27. aprila 1928 za obilne: Drvanja, Korena, Kremberg, Zg. Ročica in Zitence. Dražba se vrši pri sreskem poglavarju Maribor, levi breg v sobi štev. 8 Z dražbanjem se začne vsak dan ob 9. uri zjutraj in sicer se kličejo občin-Iški lovi po redu po katerem so navedeni v tem razglasu. Zdražitelj lova mora plačati izven zakupnine tudi letno 20% oblastno do* j klado, na zdražbeni najemnini. Sreski poglavar v Mariboru, levi breg, dne 11, marca 1928. Dr. IPAVIC, s. r. Gostilna,Kosil' Frankopanova ulica št. 11 1 iiiiiii!iiiiiniiiiniiiiiiiiinwiiiini,i,i,l*i*®n11 | V nedeljo in pondeljek, na Jožefovo bo I domača zabava s koncertom. IZ ‘dobro kuhinjo in izvrstnim vinčkom preskrbljeno | Za obilen obisk se priporoča 1 gostilničar. Na Joieffovo si vsi oglejte prvo manufakturno trgovino blizu cerkve v Studencih, Aleksandrova cesta it. 48 A. Kumperšžak Zaloga modernih zamoveznic, ovratnikov, srajc, nogavic, vsakovrstnega sukna, izgotovljenih oblek ita. Cene breikonkurenlne I 5S® Galanterija I Šolske potreblclnel Zahtevajte povsod,,Večernik ! ‘C«™'**;'*' vrtna ' Smetijstia cvettLčna- semena Od 16 t. m. naprej nov programi Izvaja komisarski trlo Hugo. Hugp in PSick - Flock. V nedeljo in pondeljek Soomnite se CMDI Izdaja Konzorcij »Jutra« v »‘-'bUani: oredsuvnlk Izdajatelja in urednik: Fran B r o t o v i c v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., nrpdtf-**. **tk % Stinko v Mariboru. Mnrvfiorstrf V F C F P V T K Jutra. m n m Za spomlad so že došle moderne srajce, najnovejše oblike ovratnikov, moderne samoveznlce, vse vrste nogavic In fovljev kakor vse drugo modno blago za vsakteri okus in kot že splošno znano po izredno nizki« cenah edino v modni trgovini Josip Karnlčnik, ki se nahaja sedaj na Glavnem trgu 11 Kolesarji pozori Prihaja čas ko bo treba Vaš« ko'e,a P°Pr*' viti, emajlirati in poniklati. Vse *° Vam izviši po jako nizki ceni tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, 167 Tattenbschova »Ilca 14 •rezkonMne cene i avno zastopstvo -.ivalnih strojev ..OUrkopp" M. Berdajs SKI prejemam na dobro hrano. Obed po Din 7‘SO, večerja po Din 5-—. Brezalkoholna restavracija »Pri zvezdi" Rudolf Smolej. Mari* bor, Pod mostom 11, 231 bližina parki in kolodvora z 2—3 sobnim stanovanjem ao takoj proda sa D. 40.000 r onudbe pod Delež* na upravo lista. 61 i Maribor ZAHVALA. Za obilne dokaze i» kr en epa sočutia ob krutem udaren, ki me je zadel s prera-o iigvbo nanadomeatljive hčerke, gospodične Verene Valenčak se tem potom vsem neiskrenejše zahvaljujem. Posebna zahvala bodi izrečena iaf-zdravniku na Ligi g. docenta dr. Matko, gg- asistentom, posebno asistentu g. dr. Lesniki ter čč. sestram za vse nefovanje in olajšave, pesebno obema čč. sestram* na Ligi č- sestri Modest. in č. sestri Mercedes ter vsem blagim prijateljicam i« znankam, ki so pokojnici v njeni dolgotrajni mučni bolezni z obiski in tolažili laiSali trpljenje. Nadalje se zahvaljujem najtopljeje vsem. ki so od blizu in daleč prihiteli, da pokojnico spremijo na zadnji poti ter prisrčna hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev. Vsem in vsakemu posebej, srčna bvala Bodi vsem zavest, da mi je najmanjša pozornost lajšala neizmerno beli V MARIBORU, dae 17. marca 1998. Žalujoča mati Marija Valenčak dajte si čimprej blago in obleke pri tvrdki L. Zinthauer, Glavni trg štev. 17 barvati ali kemično čistiti. I. mariborska barvarna in kamiCna pralnica. Ustanovljena 1852 376 Usnjarska ul. 21—.2I RADIO- SENZACIJA! Najboljši, najelegantneje in najpreciznejši sprejemni Jievni SDBCiialni Beinoilz-aiiarat. ki piekosi vse Super in Ultradyne • kratke in dolge vale v govorilnlku! Brezplačni ogled in poskus! VsaknvntgH ladioniateiiia! ie vedno v zalogi! Akumulator čna postaja, radiolaboratorij preizkušnje, popravila, preuredoe zasta relih aparatov i. t. d Radiostarkel, Maribor, Trg svobode 6 Zastopstva: l Spruschina, Ptuj in J. Hvar, Slovenjgradec Čudovito je lepa letošnja bogata izbira spomladanskega in letnega blaga sa moike obleka pri tvrdki L. Ornik, Koroika c. 9 Posebno se odlikujejo bajni deseni moškega blaga za športne obleke ki morajo res vsakega presenetiti! Ne odlašajte, da ne bo prepozno! Gumijaste nogavice ;Xat najboljši kakovosti i« po najnižjih canah pri tvrdki A. Besednik, Vetrinjska ulica 20 Maribor Razpis! Posojilnica v Mariboru razpisuj« oddajo rclnratiju Mni in je ponudbe vložiti do 26. t. m. ? poaojilnični pisarni. Natančnejše informacije pri gosp* A. Štepicu, predstojniku davčnega urada. eos 20 a za ples h 88 Din nudi ). Trpin