POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
*
LETNIK 40 1931 ^1932
*
4
VSEBINA 4. štev.: S. Darma: Zinkica čaka sv. Miklavža (Pesem) — Gregor Mali: Domovini (Pesem) — Sid: Sv. Nikolaj (Pesem) — Daritev — Marija Kmetova: Nebesa — J. E. Bogomil: Bodeča neža — Gregor .Mali: Prošnja (Pesem) — Vaš prijateljček — Danilo Gorinšek: Majdica moli — A. K.: Marijin zvonček — Uganke _ Rešitve.
Rešilci ugank.
Reülll hu vse tri uganke: AbaCič M., Konjar J.. Vrolib Fr., l'avloviö Fr., ia Si. N ula n. Ljubljano; Sturm Uroti, Sifrer Šonju, Klemenu Ivan, Kužnik Ljudmila. Klemene Marta, Klun Malka, Sra-kar Mira. iz Kočevja (me üe kuj poznate! Ur.); Urbančič I.. 1'šala: -SrehoUiik Fr., ludot Adelo, Mrak Matilda, Sleiueuik Ivaua, Medved Štefanija. Sternad Olga, Feee Ljudmila, Konipan J.. Napotnik V. (znamko sein moral plakati — ur.), ia Soàtanja; Zohai I.. Teharje; Žukovee Mimica, Novo meslo; Lipovec F., Prelog K., Kontelj B., Cać SI.. Naglič 8.. Pirkuiajer B„ Adamič Fr.. Pavlin J., Kanlelic J.. Tonižič Z., Pogačar Marjanka, Bahovee Z., MaKarović D., Frank I)., škof V., Jenko S.. Cestnik S., Kovačič E., Lo žar 1., Skerlj M., Šimenc L, Babnik J., JauOié D., BožijančiG S., Erjavec B.. Podgoršek M., Peterim L., Ceutič F.. Urzinić Zdenka, Menart Milena, Poienel Jožica, iz Ljubljaue; Kračun Z., od Sv. Tomaia pri Ormožu; Trun-kel I), in E., Pole J., iz Slov. Bistrico; 1'erkovič Elizabeta, Erhatič Pavliua, Žmauo Terezija, Piguar Angola, od tìv. Lovrenea v Slov. goricab, Dobrovoljc Ana, u Verda; Hvala L., Urilo S., Uroznik Vanja, Barbič M.. Stošič Milena, iz Novega mesta; Erjavec M., Pujzdar Angela. Javorftek Stanislava, Setina Angela, iz Zg. SiSke; Komati A„ Kregar J., Toinaževič Angela, Stirn V., Jemec Marija, Tomaževih Slavioa, Seljak Ana, iz St. Vida n. Ljubljano; Merva Nada, Strinole Mira. Penko Miei, Kiiinik Nada, Podlogar Mimi. Marovič Milica, Us G elea, Zupan Pepca, Mohar J., Taufer R., Lebar M., Koprive V.. Pftnčur N'.. LeskovSek A.. Ravnikar L., Sum Fr., Girar E., škrabar N.. Lebar A.. Pro-seuo P., iz Zagorja o. S.; liijavec M., iz St. .luiiža na Dol.; Flei&man Zivka in Božidar, Crnič Ivanka, Crnti-gelj Fr.. iz Metlike; Pibrovec Dora, Cretnik Ljudmila. Srebočaii Frančiška, t! oren Jak Jožica, Uriberàek Pepea, Vipotnik Anastazija.
(Nadaljevanje na tretji stiani ovitku.)
Vrtec s prilogo Angelček (tO številk) stane za leto 1931/32 Din 20, Angelček sam Din 5.
Lastnik »Pripravniški dom« v Ljubljani. Urednik in izdajatelj Vinko Lavrič, katehet v Ljubljani. Kolezijska ulica 1. Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo na Uredništvo Vrtca in Angelčka v Ljubljani, Kolezijska ulica 1. — Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« (Vinko Lavrič) v Ljubljani, Kolezijska ulica 1. — Čekovni račun uprave ima Stev. 10.470. — Za Jiigoslov. tiskarno v Ljubljani Karel Ćeč.
JArllß Štefka, Cmelč Janja, Koleno Irma. Stropnik Marjeta, Jezerulk Frančiška, Kavčič Vida. Podjavorfiek Amalija, Vetrlh Marija, Cater Ana. Frčita* Vida. Euper Zalka. Ilubad Mira, Kerechbaumer Frida. kompurger SJefka, Jaft-er Marija, Mravljak JuUjana, Knez Marija,
I Porle Albina. Gračner Karolina, žlender KArolina, Kos Anica, Belej Štefanija, Basiere Erna, BavJek Vlasla, Flis Ana. fJololi Olga. Rakun Ana, Smer« Jožefu, Žolni r Terezija. Vodopivec Ljudmila, Rom ValCi, Gorjauc M., Ziéar Fr., Kostomaj Veronika, Kundolf Marija, l'raznik Kosenka, Dorn Jožica, Povh Marija, TurnSek Valerija, fekrbec Cita, Pelicon Darinka. Bulinar Alma, Planinšek Rozi, Pliberéek Rozi, FobaJač Marija. Jaasbec Marija, Batek Adolfinn. Slesarič Adica, Eier Fani, Knnstek Marija, Ve=«>lak Fani, Roje Zofija. Novak Zofija, Kavčič Antonija, Hočevar Jaiidica. Weis Milica. Lah Dragica. Postini»: Milica, .Tan Elza, iz Celja; Zigon Ivanka, Kobič Dragica, fz Ltirčne vasi pri N, 111.; Figar Marija, Kočevar Marija, Dimlova Milufia, Fajfar Draga, Kalan Angela. Kosmač Marija, 8ajovie Tatjana, KotìUj Mira, Jelene Slava,, iz Kranja; Iglič Franc. Sirec Jofiko, Vegan Marlin. Polajžer Franc. Zupauič Marija, L o z i t» 5 e k Katica, C.ajkošek Fr.. Rop L., Vrdjovec K.. Mnzek J.. Antonie A., Jaočift Otilija, Malier Milica. Marok Lizika. Preioužič Ana, iz Brega pri Ptuju; Tornovßek Fr., ir. Maribora, Jug Zlatica iz Studencev. - Otroci, nehajte; zadušili mc boste, toliko reftitev in seveda pisem tudi sem dobil. Ce vas v onem razredu več re*i, kar po vrsli *e napiäitef Urednik.
Izžrebana Je Lozlnšek Katica iz Brega pri Ptuju.
--
Iz Brega pri Ptuju mi pišejo: »Angelčka se vedno P veselimo. Srčna Vam hvala za Vaš trud. Pošiljamo Vam K iskrene po/drave, čeravno Vas še nismo videli. Po An-K gelćku sklepamo, da nas imate radi, mi pa Vas. Tudi pri E nas bomo ustanovili kmalu Marijin vrtec.« — Bog Vam po-H vnd za tople besede. — Urednik.
Iz Kranja pa to-le: »Prosimo, da bi bile tiskarn* v 4. številki, da nas bodo vsi brali. Zdaj pravijo, da bodo Sr drugo naroČile Angelčka, potem bodo še one reševale. Drugače jim ne pustimo, saj je Angelček zadosti poceni.« J» — Deklice, moška je vaša beseda. — Urednik.
»Jaz sem gojenec v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu. Naročen sem na angeljček. Zelo lep je ta list. Najbolj se mi pa dopadejo zgodbe «malega Gvidona. Drugič se zopet oglasim!« — Le. ampak podpiši se. da bom vedel, kdo si. Uganke si tudi rešil. Zaradi slovnice (»na angeljček«) se pa pomeni s svojimi profesorji. $e dobri», da ne vedo. kdo si. Urednik,
december ♦♦♦ angelček
1931/1932
S. Dar ina: Zinkica čaka sv. Miklavža.
»Težko Te čakam jaz, Zinkica mala; pisemce že sem n nebesa poslala.
Mamica praoi, da rad me imaš: Prosim lepo te, da ,tolei mi daš:
Punčko veliko, ki jokati zna, in ki voziček svoj pisan ima.
Pisano žogo bi rada tako, zraven kaj takega, kar je sladko.
Prav res obljubljam: prav pridna jaz bom, da kdaj do tebe pridem v zlat dom.
Peter, Tomislav, Andrej, Vsak jih vedno rad imej!
Gregor Mali: Domovini.
Ena smo družina, bratje, sestre osi, mati domovina naših src želi.
Dajmo sile mlade domovini v dar, upanja in nade ji prižgimo žar!
Tebe, domooina, naj Gospod živi, kliče ti mladina za godoivne dni!
Sid:
Sveti Nikolaj.
Od hiše do hiše hodi nocoj sveti Nikolaj ...
In božjega angela vodi seboj sveti Nikolaj ...
Pa tudi škrat, vidiš, gre s teboj, sveti Nikolaj!
Zapodi ga proč. on je grd nepokoj! Sveti Nikolaj!
Daritev.
^Vaši šolarčki navadno prav neradi sedijo v tesnih klopeh pred belimi papirji in pred črno tablo. Mnogo bolj jih mika ven na solnce, na pisan travnik. Tako srečni bi bili radi, kot je bil oni dobri Abel, ki ni nič v šolo hodil in je vedno le pasel očetove ovčke. Res, da se ni naučil pisanja in čitanja, ampak naučil se je le od očeta Adama lepega bogoljubnega življenja. Velikokrat, ko se je zvečer vrnil z ovcami domov, mu je oče razlagal, kako je zlatemu solnčku Bog pokazal pot, da vsak dan pride in nam zemljo ogreje, kako je rožice na travniku Bog pobarval, kako je Bog naučil ptičke peti vesele in žalostne pesmi, kako tudi Bog dež razlije na njive, kadar so suhe. In še mnogo drugega lepega in dobrega je slišal Abel o Bogu.
Zato je Boga rad imel in večkrat na paši zunaj pokleknil v mehki mah, povzdignil roke in se Bogu za vse zahvalil. Premišljal je tudi Abel, kako bi enkrat on Bogu kakšno veselje napravil. Če bi mogel k Njemu v nebesa, bi Mu rad ponesel tisto svojo malo belo ovčko, katero mu je oče nekoč podaril. Drugemu bi Abel te ovčke nikomur ne dal; če bi mu jo hotel kdo ukrasti, bi jo skril; Če bi mu jo lev raztrgal, bi ga ubil; če bi si nogo zlomila, bi jokal. Boga pa je Abel tako ljubil, da bi Mu rad podaril tudi to svojo najljubšo ovčko, če bi le vedel, kako naj Mu jo da.
Vedel je, da sam v nebesa ne more. Pa je razmišljal in uganil takole: sežgal bom ovčko in dim se bo dvigal visoko gor med oblake; Bog bo pogledal na zemljo in videl moj dar in vedel, da ga rad imam.
Rečeno, storjeno. — Da ne bi ovčka kar na tleh gorela, kot da bi nič vredna ne bila, je znosil kamenja in ga zložil v kup — naredil je oltar. Da je ne bi v ognju bolelo, jo je prej zaklal. Potem pa je pokleknil poleg svoje daritve in gledal ves vesel, kako se res dim dviga visoko, visoko, naravnost gor do neba. Bog je veter tokrat ustavil, vse je bilo mirno v zraku, tako da noben plamenček in noben oblaček
dima ni izginil v zraku; Bogu je bila ta Abelo va daritev všeč.
Zato so tudi pozneje mnogi drugi ljudje na tak način Bogu kaj darovali. Po vesoljnem potopu je Noe videl, kako povsod ležijo utopljeni ljudje in živali, pa se je tudi s tako daritvijo Bogu zahvalil za rešitev. Abraham je celo svojega lastnega sina Izaka položil na oltar in ga hotel darovati, prav tako, kakor je Abel svojo ovčko.
In še mnogo drugih se učite v šoli, kako so z veseljem darovali svoje najdražje — najljubše Bogu, ker so ga ljubili. Vem, da vsi otroci svojega nebeškega Očeta ljubite, ker vam je življenje in zdravje in dobre starše dal. Samo to ne vem, če res vsi otroci Boga tako zelo ljubijo, da bi ga nikdar ne hoteli z grehom razžaliti.
Marija Kmetova:
Nebesa.
jPovsod je hudo za denar in tudi pri nas. A prav tedaj, ko človek najbolj preudarja in obrača dinarje sem in tja, obstane Štefan na cesti pred kakim prav lepim avtom in zaprosi:
»Oh, kupi mi tale avto!«
»Ni mogoče,« ga seveda koj zavrnem. In nato Štefan:
»Pa j-utri, boš kupila?«
»Tudi jutri ne.«
»Pa pojutrišnjem, to pa zares!«
»Pojutrišnjem tudi ne bo mogoče.«
»Oh, zakaj pa ne?«
»Ker nimamo toliko denarja.«
»Ali ga ne bomo nikoli imeli toliko?«
»Nikoli,« rečem jaz in ga krepkeje potegnem naprej. Štefan se pa ne dà ugnati in reče:
»Ali nikoli ne bom imel takega avta?«
»V nebesih«, pravim jaz.
>V nebesih pa zares?« živahno poprime Štefan za besedo.
»Da, v nebesih pa.«
»Potem pa poj di va brž v nebesa!«
»Morava še počakati.«
Zakaj počakati?« vpraša Štefan.
»Ker si moramo nebesa zaslužiti.«
»Kako pa?«
; Tako, da smo pridni,« odvrnem.
»O. jaz bom zmeraj zelo priden,« zatrjuje Štefan in gre kakih pet minut res prav mirno in lepo z menoj.
Odtlej pa govori Štefan zmeraj o nebesih. Karkoli si zaželi, dostavi: »V nebesih, veš, zdaj ne moremo kupiti.«
In se zdaj pa zdaj domisli:
»Kdaj bom pa vendar šel v nebesa?«
»Le še počakaj,« ga potolažim.
»A po kateri poti pridem v nebesa?«
»Po ta pridni,« mu pojasnim.
»Ali je tista pot zlata?« vpraša.
»O ne, trn jeva je.« i Zakaj?«
»Ker je težko biti priden,« mu razložim.
»Jaz bom priden, zares bom,« in je spet kakih pet minut prav miren.
Drugič se domisli:
»Veš, boben bi rad imel, pa sabljo, pa veliko puško. A ne zdaj, ko ni denarja, ampak v nebesih. Pa kdaj bom vendar v nebesih!« In venomer sama nebesa. Kadar vidi kaj lepega, pa dostavi: »Ali je to iz nebes?« In Če je priden, vpraša: »Ali sem zdaj za v nebesa?« Ko mu je prinesel ata nekoč neko igračo, je Štefan prav važno povedal: »Veš, takega ateta pa
nebesa že dovolijo, kajne?« In če se pogovarjamo, da je kdo umrl, ne pozabi Štefan dostaviti: »In zdaj je v nebesih in se vozi z zlatim avtom!« In vsako jutro, ko se zbudi, vpraša iznova: »Ali pojdem danes v nebesa?« In sleherni večer, ko leže v posteljo: »Ali bom jutri že v nebesih?«
Nekoč zagleda aeroplan in reče: :>i\Taj no pride aeroplan, da bom sedel gor in šofiral!«
. Potem boš pa padel in umrl.«
»Saj res — in bom prišel v nebesa!« vzklikne ves vesel Štefan.
In kakor v nebesih« je lepa kaka knjiga in kakor v nebesih« se mu svetijo čevlji«:, »kakor v nebesih: ima lepo ovratnico in »kakor v nebesih so dobri cukrčki. Pa če ga kdo vpraša, kaj da bo. ko bo velik, ali veste, kako odgovori Štefan? Prav moško se odreže:
»\ nebesih bom svetnik in nebeški general!« J. E. Bogumil:
Bodeča neža.
Zdaj sino pa že v pozni jeseni. Že si podajata roko jesen in zima. Zadnje cvetje se poslavlja od nas. na prostem bo počasi vse zamrlo.
Najbolj vztrajne so se na prostem nekatere cvetice, ki so od vseh strani zavarovane z bodicami. Več vrst jih je: kot zastopnico vseh si izvolimo eno, ki ji svet pravi bodeča neža.
Njeno ime pišemo z malo. Že veste, zakaj. Ni lastno ime kake osebe, ampak samo ime cvetice. In vrhu tega še take cvetice, ki vas bo opikala in obodla. če jo boste hoteli odtrgati. No, pa saj je ne boste, še živina se skrbno ogiblje takih rastlin. Že ve. zakaj!
Povem vam pa. da tudi med ljudmi žive takim rastlinam podobna bitja. Samo prav me morate razumeti. pa jih bomo kmalu spoznali. Po rokah in po nogah sicer ne nosijo trnja, tudi po životu ne, ali njih jezik je hujši kakor trnje.
Teh vrst ljudje, ki bodejo in špika jo, so navadno vsi skregani z osmo božjo zapovedjo. Njih glavni
namen je ta, kako bi svojega bližnjega s svojim jezikom zbodli. Pri tem se ne boje laži, dobro jim služi prepir, hvaležni so. če najdejo le malo povoda za sovraštvo.
Če sem le prav pogledal po svetu, vas še nisem našel med takimi ljudmi. Da bi vas tudi nikoli ne!
Pa, da bi vas tudi med takimi ne dobil, ki lažnivim, opravljivim in obrekljivim jezikom verjamejo. Tudi to ni zdravo.
I, kaj pa bomo govorili, me vprašujete? Kaj? kdor ne zna drugače govoriti, kakor v znamenju prepira, laži in zbadanja, je res kar najbolj prav, če molči. Govorjenja bomo pa kljub temu še vedno dosti imeli. Šola, domače delo, cerkveni prazniki, razni dnevni dogodki in še mnogo drugega vam bodo dali premnogo priložnosti za govorjenje brez trnja jeze. prepira in obrekovanja.
Ne bodeče neže, ampak kot dobre in pridne Ne-žike vas želim imeti pred seboj.
Gregor Mali:
Prošnja,
Marija, mogočna Kraljica neba.
Očisti nam srca. da zibelka bodo. pripravi nam srca za jaslice soete, da Jezus. — preljubo brezmadežno Dete. bo o njih počivalo in lilij nam belih bo o duše nastlalo!
natrosi nam cvetja v dolino solza!
O, varuj, Marija, nedolžno mladost in v srca razlivaj nebeško sladkost
Vaš prijateljček.
(Nadaljevanje.) lJal vain je zgled, ki ga tudi vi lahko posnemate. Ali ne bi mogli tudi vi obesiti k svoji posteljici podobo božje Matere, da boste tako nanjo mislili? Pa tudi v tem ga j>osnemajte, da nikoli ne boste zaspali brez rožnega venca.
Posebno zato tako delajte, dragi moji, da vam vaša nebeška mama izprosi vsaj nekaj tiste velike čistosti. kakršno je dala vašemu prijateljčku Gvidonu!
Gvidon je bil res kakor angel.
Samo nekaj zgledov njegove angelske čistosti poslušajte!
Nekega večera je morala njegova mama gospa pl. Fongalanska iti na ples in je prej še prišla poljubit svojega sinčka.
Bila je oblečena kakor vse druge gospe, kadar gredo na večerno prireditev.
Toliko da je videl mamico, kako je oblečena, že jo je Gvidon lepo prosil: Joj, ljuba mamica, moja mama si, zato te prosim, obleci kako drugo obleko .. . v tej te Jezušček ne vidi rad.«
Pripovedujejo, da se Gvidon nikoli ni maral na vrtu igrati s čisto golimi nogami. Ljubi naš angelček se je celo bal, da bi njegovi rokavi ne bili prekratki in jih je večkrat nategoval.
Zdi se tudi. da se ni pustil poljubiti od ljudi, ki niso božji prijatelji: lahko bi rekli, da se ta angelček niti dotakniti ni upal ničesar, kar ni bilo popolnoma čisto.
Gotovo se zato ne čudite, da je tako čisti Gvidon bil poseben ljubljenec Matere božje.
jO. moja nebeška mama me ima tako rada! Pa tudi jaz njo obožujem in ona to dobro ve.« S temi besedami je seveda hotel povedati, da jo zelo ljubi.
Njegova nebeška mama ga je pa tudi zelo razsvetljevala. Ali veste, kako. ljubi prijateljčki? Razložila mu je molitvico, ki jo znate tudi vi na pamet, namreč zdravamarijo.
Joj. koliko lepih reči sem se naučil, kadar sem lepo počasi molil: Zdrava .Marija!« tako je sam povedal.
Najlepša stvarca, ki jo je njegovo drobno srčece našlo v tej l jubljeni molitvi, je pa bila sladka beseda, ki mu je tolikokrat privrela iz duše. beseda sveža in se iskreča kakor lepe zlate rože, ki se razcvetejo na nogah Matere božje v Lurdu.
Vprašal se je, kaj bi bilo, ako Marija angelu Gabrijelu ne bi bila rekla: da.
Kar groza ga je bilo. ko je pomislil, kakšen bi bil svet brez tabernaklja, brez hostije, kajti Jezušček ne bi prišel na svet; tedaj je bil Gvidon vselej poln hvaležnosti do svoje nebeške mame.
»Lepše besede Bogu ne moremo reči,« je nekoč povedal, »kakor če rečemo: da.«
Vii pa lahko še dostavimo: noben otrok še nikoli ni izrekel lepše besede kakor Gvidon Fongalanski.
Saj niti ni gotovo, da bi bili odrastli povedali kaj dosti bolj globokih.
fe. Jezušček.
Gvidonček je zelo ljubil Mater božjo, še mnogo bolj pa je ljubil Njega, kateremu do svoje smrti ni drugače rekel kakor: Jezušček.
»Jezušček in jaz se imava rada, o, tako zelo rada!«
»Jezušček in njegov Gvidon,: je dostikrat rekel.
Oba otročička sta se tako zelo ljubila že od začetka. to se pravi, Gvidon je Jezuščka vzljubil takoj, kakor hitro ga je spoznal. Da, že ko je bili star dve leti in pol, je znal svojega prijateljčka ljubeče nagovarjati. Rekel je: . Tabernaklji po cerkvah so njegove hišice in imajo srčkana vratca.«
Zdi se mu, da po nekaterih mestih Jezušček nima zadosti hišic«.
Ko je bil pri babici, materi svoje mame, nekoliko razposajen, inu je ta rekla: »Veš, Jezušček je v srcih pridnih otrok, kadar so neposlušni in vihravi, jih pa Jezušček zapusti.«
Te besede so Gvidona zelo pretresle.
Ko je zvečer opravil svojo molitev, je pa začel svojo mater izpraševati:
JezušČka molim zjutraj in zvečer, on je v nebesih in v hišici v cerkvi, ali je tudi v Gvidonovem srcu?"
Seveda, srček moj, gotovo.«
In od kdaj?«
Od tvojega krsta dalje.«
O. ali je potem tudi v Markčevem srcu?«
• Kajpada.«
Gvidon je bil tega tako vesel, da je kar v spalni srajčki začel plesati in poskakovati.
Ponoči pa je kar naprej sanjal.
Mamica,« je povedal zjutraj, ko se je zbudil, »vso noč sem sanjal o Jezuščku.«
Od tedaj naprej je pa zelo pogostoma sredi igre ali celo sredi skakanja naenkrat obstal in poslušal, ako je Jezus še v srcu.	I
Na to je mislil mnogokrat. Nekega dne je pa mamo večkrat nadlegoval, naj posluša njegovo srce, tako da je končno nejevoljno vzkliknila: »Nak, to pot pa delaš preveč hrupa: s svojo trobento si zbudil svojega br atea in Jezušček je odšel iz tvojega s rea.«
Gvidon vrže ves žalosten igračo proč in se več ne gane. v očeh pa ima polno solza.
Odšel, Jezušček odšel! O, mama, poslušaj še enkrat!«
Gvidon se stisne k materi in jo potegne za rokav: Poslušaj in povej, poslušaj še enkrat!«
Mati nagne glavo na Gvidonove prsi.
Nak, ne slišim ga... Jezuščka ni nazaj.«
Gvidona to tako pretrese, da se umakne in stisne svoje drobne pesti.
No, prav! Jezušček se je gotovo vrnil, pa ga ti. mama. pač ne slišiš, jaz ga pa čutim!«
Čisto gotovo, Jezušček je bil v Gvidonovem srcu! In nikdar ga noben greh ni pregnal iz njega.
Dobri fantek je storil kvečjemu kake prav majcene greške, katere bo pa še v svoji poslednji bolezni izpral. ^da bo mogel iti naravnost v nebesa«, kakor je sam dejal.
Nekdo je rekel: Če gledam Gvidona, se zmislim, kakšni bi bili otročiči Adama in Eve. ako bi prišli v zemeljskem raju na svet; kar vidim jih, kako se igrajo pod velikimi drevesi v lepem raju in se prijazno pogovarjajo z ljubim Bogom.«
Jaz si pa Gvidoua predstavljani drugače. Gvidon je prijateljček božjega Deteta Jezusa, in božja Mati ga v Nazaretu vzame k sebi in ga vzgaja za tovariša svojemu Sinčku.
Mislim, da si ga predstavljam prav in ne morem najti nobene lepše primere, saj pa tudi na ta način lahko razumemo marsikateri dogodek njegovega življenja ... Tudi vi. ljubi otroci, mislite na to primero pri lepih zgodbicah, ki vam jrih hočem pripovedovati.
(Dalje prili.)
Začetek učenosti.
Danilo Gorinšek:
Maj dica moli.
Ljubi angel varuh moj. spusti k meni se nocoj. Tvoja krila varovala bodo mene, ko bom spala. V sanjah pojdem v sveti raj. tum izprosim zlat smehljaj. Ko bo zjutraj zora vstala, svoji mami ga bom dala.
A. K.:
Dragi Marijini otroci!
£ največjim veseljem je mala Marija pričakovala dan svojega godu. Že davno ji je bila mama obljubila posebno lepo godovno darilo, če bo pridna in poslušna. Marija je bila dober otrok. Doma in v šoli so jo imeli radi. Mami je tako rada ustregla, v šoli se je pridno in vestno učila. Godovno darilo ji ne bo odšlo. Hudobni duh pa je malo Marijo sovražil in zalezoval. Rad bi ji pokvaril srce. Vedno se je potikal /.a njo in ji priliznjeno šepetal: »Joj, kako si lepa! Kakor roža! Tvoje oči so plave kakor nebo, tvoji lasje so kakor zlati prameni, tvoja rdeča usta. tvoja nežna lička ... mala Marija, kako si lepa!« Hudobni duh je velik prekanjenec. Ob pravem času vrže v srce strupeno seme, ki se hitro razraste v grd plevel. \ srce male Marije se je prikradla grda ničemurnost. Postala je domišljava, prevzetna. Teden dni pred go-dovnim dnem — god je imela na praznik Brezmadežne, 8. decembra — stopi Marija k mami. Mama, ves kaj si želim za god? Če me hočeš zelo razveseliti, kupi mi lepo brušeno ogledalo.« Mama se je z zaskrbljenim pogledom ozrla na svojega otroka. »Ogledalo? Čemu ti bo?« »Rada bi se večkrat pogledala v njem, kakšna sem.« Resno je zrla dobra mati. resno je govorila: »Otrok, naj bo po tvoji volji. Za god ti kupim ogledalo, najlepše, ki ga bom mogla dobiti.« — Željno pričakovani go d ovni dan je prišel. Mala Marija je zgodaj vstala. Mama ji je voščila vso srečo za god, poljubila jo je na lice, s solznim očesom je govorila:
»Ostani, hčerka moja, pridna in preprosta. Ohrani si vselej čisto srce.« Potem je odprla lepo opremljeno škatlo, vzela ven v svilo zavit predmet in ga dala Mariji, rekoč: »Otrok, tu je obljubljeno godovno darilo.« Marija je s hrepenečimi prsti odvila belo svilo in zastrmela. V rokah se ni zablestelo brušeno ogledalo, Marijine oči so zagledale pred seboj prelepo podobo Brezmadežne Device, v krasnem okviru, za brušenim steklom. Pod podobo nebeške Kraljice je bil bel rob. Tu so se bleščale z zlatom pisane besede, ki jih je napisala roka ljubeče matere: Otrok, Brezmadežna ti bodi ogledalo. Glej vanjo dan na dan!« — Nič ni rekla mala Marija. Od sramu in kesanja so ji zardela lica, spoznala je svojo zmoto. S presrčno ljubeznijo je poljubila podobo Brezmadežne. S solzami v očeh je poljubila še roko dobri materi, pogledala je v njene dobre oči in rekla: »Mama, kako prav si naredila. Ničemurna sem postala, pa si me ozdravila. Brezmadežna Devica bo moje ogledalo. Njo bom gledala vsak dan. Vselej hočem biti dober Marijin otrok. Saj vem, da bom tako tudi tebi in Bogu v veselje.« Presrčen poljub matere je bil v odgovor. Veselila se je tisto uro tudi nebeška Mati. veselili so se božji angelei: sam Bog je bil vesel nad skrbno materjo in dobro hčerko. Le hudobni duh je škripal z zobmi. Njegovo zapeljevanje ni uspelo ...
Otroci! Nam vsem bodi Brezmadežna Devica za ogledalo duše. Vsa je lepa in čista, nobenega greha ni bilo nikoli v njenem srcu. Kako že poje njena pesem?
»Vsa si sveta, dvanajst zvezd ti venec spleta.
Ti si zarja lepa vsa, lilija brez madeža.«
Otroci! Ljubimo Marijo. Častimo jo s pobožnim srcem. Priporočajmo se ji z velikim zaupanjem. Ona, ki je stria glavo peklenski kači, bo premagala skuš-njavca, ki nas zalezuje. S svojo dobrotno roko nas bo vodila skozi življenje, da se ne bomo izgubili in pogubili. Marija je tako dobra in tako mogočna. Ves pekel trepeta pred njo. Marija, Brezmadežna je naša mati. Veselimo se tega in s presrčnim veseljem obhaja jmo 8. december, praznik Marijinega brezmadež-
nega. spočetja. K sveti maši pojdete ta dan, pojdite se k svetemu obhajilu tisti, ki ste že bili. Zakaj vse to? Zato, da bo Marija vesela.
In še to, otroci: posnemajmo Marijo) Najlepše Marijo tisti časti, kdor posnema njen zgled. Brezmadežna bodi ogledalo, v katero glejmo vsak dan. Kakor Marija, tako hočemo tudi mi živeti in umreti. Molili bomo radi kakor Marija. Ubogali bomo radi kakor Marija. Jezusa bomo ljubili kakor Marija z vsem srcem in vso dušo. Marijini otroci smo, zato hočemo biti taki kakor naša nebeška Mati, dobri, pobožni, čisti.
V skritem kotu vroče Afrike delujejo sestre dobrega Pastirja za srečo in zveličanje ubogih zamorcev. \ njih zavod so pripeljali malo zamorsko deklico, ki napravlja dobrim sestram veliko veselja in vsem daje lep zgled. Ena izmed sester piše: »Ko je deklica prišla k nam, smo jo peljale pred podobo prečiste Device. Povedale smo ji, kako je Marija dobra, kako ljubi nedolžne otroke in smo ji naročile, naj daruje Mariji svoje malo srce, naj Marijo po otroško ljubi. Od tedaj govori vedno o brezmadežni Devici. Kadar dela. vedno vpraša: »Ali je Devica Marija tudi tako delala? Ali je Marija zadovoljna z menoj?« Če ji pritrdimo, je vsa srečna in dela še z večjim veseljem. Tako jo imamo rade. Kako jo šele Marija ljubi.«
Otroci! še mi delajmo po zgledu male zamorske deklice. Večkrat čez dan se vprašajmo: »Ali je Marija zadovoljna z menoj?« In prosimo jo prav iz srca, na njen praznik in vsak dan ponavljajmo:
O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas. ki se k tebi zatekamo.«
Dragi prijateljčki!
Gotovo niste fako srečni kakor mi, ki imamo Mladinski dom na Radni, kjer se zbiramo ob nedeljah in praznikih, čeprav moramo nekateri capljati celo po dve uri, da pridemo tja.
Ustanovil se je »Angelček«, družbica ministrantov. Na roženvensko nedeljo je bil slovesen sprejem. V soboto pred praznikom smo si očistili dušice pri sv. spovedi in komaj čakali, da nam sine jutro drugega dne. Svetlo solnčeee še
ni pokukalo izza obzorja, že smo bili na poti v Mladinski dom. Oblekli smo sc v lepe nove rdeče kikeljee in bele srajčke, pa smo korakali v kapelico. Med peto sv. mašo je ljubi Jezus obiskal naša srčeca. No, po sv. maši pa je prišlo listo veliko, težko pričakovano. Drug za drugim smo pokleknili pred oltarjem in g. voditelj je vsakemu obesil krog vratu svetinjico in izročil majhen pravilnik. Tako sein bil vesel in srečen, da sem z rokavom brisal pod nosom in po očeh. Ko smo prišli iz kapelice, smo se slikali. Tu Vam pošiljam, dragi prijateljčki, sliko, da nas premerite od nog do glave. Jaz sem tam v sredi; tisti, ki ima sredi obraza nosek. — Srčkane pozdrave Vam pošilja Tonček.
Uganke, skrivalice in drugo.
Črkovnica.
(Miroljub.)
Ljh |(x	la a il " JjÀj
L!]"0	jt> i i Jj
h	U lp1
JfFlà	* 1*1*151
BUIA	A ! * lil *T7|
IO 12 14 lb 2 4 6 8	
Sestavi besede nastopnega pomena: I—2 prometno sredstvo, 3—4 diči vladarja, 5—6 moško krstno ime, 7—8 sobna oprava, 9—10 mlada kura. 11—12 izločuje smreka, 13—14 rabi zidar, 15—16 kmetsko orodje. Srednja vodoravna vrsta pove koristno napravo.
Številiiica — Črkovnica.
> * ■ - m. t_* i (France, Središče)	« i y ft
■ ft Z r . i t L t- Iv i \ r- t_ o. \f & u 1	- W t» C «-
o, 25 i, 4 z, 6 1, 6 n, 10 s. 6 z, L v, 6 1, 10 k, 16 n. 16 c, 24 a,
Popotnik.
(Jakob Šešerko.)
Hlače imajo dve krpi!
ReSilci in imena reSilcev — ki se sprejemajo fe lekom 10 dni po izidu lis(a — v prihodnji številki.
Rešitve iz "3. številke.
Zlogovnica.
Nanos, Omaka, iedad, Matej, novec, Omelo, gaber, oblak, Veter, Elija = Noi mnogo ve.
Pesem.
Najprej odberi velike črke v vseh vrstah od zgoraj navzdol, nato male črke v vseh vrstah od leve proti desni.
da dobiš:
Naši dedje so dom ljubili, naši dedje so dom hranili, zanj so svojo kri prelili.
Ubožec.
Bogu posojuje, kdor ubožcu kaj daruje.