DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane l-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostoipna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
St. 7.
V Mariboru, sobota 22. januarja 1927.
Leto II.
Delavci in kmetje, razženite svoje upro-
paščevalce!
V nedeljo mora združeno razredno delavstvo razjuriti vse meščanske stranke brez razlike, razgnati pa mora zlasti lažnjivi in odvratni slovenski klerikalizem. V tem zgodovinskem trenutku pošiljamo zavednemu slovenskemu	delovnemu ljudstvu poslednji	opomin:
Združi vse svoje sile in razženi u-propaščevalce in ubijalce naroda!
V nedeljo se mora pokazati zavednost našega delovnega ljudstva, moč in pomen njegove	združene volje in moči.
Stoinstoletja tlači in izkorišča narod ena in ista tenka plast gra-bežljivcev, nasilnikov in goljufov. Stoinstokrat se je ponovila ogabna komedija z ljudskimi potrebami in z ljudskim življenjem. Vsikdar je pa bil rezultat isti: Ugnjetene in prevarane mase so morale dalje garati in krvaveti, obljubljene pomoči in rešitve ni bilo.
Ali naj se okrutna šala ponovi in uspe še enkrat?
Ne!
Nedeljske volitve morajo izpričati naši sleparski in pogoltni buržuaziji, izpričati nositeijem ljudstvo upropaščajočega režima, izpričati goljufivi slovenski klerikalni stranki, da so zlati časi brezmejne ljudske neumnosti, na kateri se je doslej gradila premoč, za vedno minuli. Izpričati morajo nedeljske volitve, da so Slovenci nehali biti politični in razredni hlapci svoje bur-žuazlje, da so nehali videti v vsakem črnokutniku, v vsakem političnem sleparju in v vsakem z močjo in bogastvom natovorjenem oslu, svojega gospodarja in odrešenika. Izpričati morajo nedeljske volitve, da ima naš združeni delovni narod svojo zavest, svoj ponos, svoja stremljenja in svoj cilj! Da je ta narod ves drugačen, kakor so ga bili doslej vajeni videti tisti, ki so ga vladali.
Streti mora naše meščanske stranke, streti mora naš klerikalizem, da bo kraj neznosnim razmeram, v katerih živi naš delavec in naš kmet. Ta delavec in ta kmet sta na koncu svoje strpljivosti, ker sta gladna in izmučena. Gnjev in obup ju preveva danes nad vsem, kar se danes dogaja, bes in prezir za vse, ki so to zakrivili. In zakrivile so vse to v prvem redu tiste stranke, ki se danes potegujejo za njune glasove. Dobile bodo odgovor, pri nedeljskih volitvah ga bodo dobile! _
Povedali srno tekom volilne borbe, za kaj gre. Povedali smo, da hočemo, da _ služijo samouprave ljudstvu, njegovim potrebam, in ne pogoltne buržuazije. Toda povedali smo tudi, da pri teh volitvah ne gre samo za samoupravo, gre tudi zato, da se manifestira proti celokupnemu današnjemu političnemu in gospodarskemu stanju v državi, da se demonstrira proti režimu, ki je slep in gluh za tragično usodo prevara-
nega naroda. V Beogradu se bur-žuazija igra vlado, ona misli, da je samo zato tukaj, da nalga narodu vedno krutejše davke, ne vpraša pa, odkod naj narod jemlje. Industrija propada, poljedelstvo propada, propada ves delovni narodi v mestih in na vaseh — vlada pa pritiska z davki in s politično reakcijo. Pritiska z davki, medtem ko jemlje narodu poslednje socialne drobtine, poslednje pridobitve. V času, ko imamo v državi na stotisoče brezposelnih, se ukinjajo vse podpore, se ukinjajo celo posredovalni uradi dela; v času, ko razsajajo bolezni in giad povečava umrljivost, se reducirajo proračuni javnih bolnic; v času, ko invalidi padajo vsled onemoglosti na cestah in se ubijajo sami, se jim po zakonu določene podpore brišejo; v času, ko se govori o dviganju prometa, se mečejo železničarji na cesto in se tistim, ki so še v službi, reducirajo še bolj nesramno nizke plače! V času, ko je povsod vse polno brezposelnih, zadržuje vlada denar, ki so ga delavci sami vplačali v njene kase za slučaj brezposelnosti — v času, ko je naš mednarodni položaj ogrožen, nimamo ne vlade, ne parlamenta! Ljudstvo ne sme vedeti, kako se gospodje igrajo z njegovim življenjem!
Proti nadvladi klerikalizma in buržuazije doma, proti nadvlad« razrednih in političnih uzurpator-iev v Beogradu — za to gre pri teh volitvah!
Naši delavci in kmetje, ki so spregledali položaj in igro in so se združili, bodo v nedeljo glasovali za liste združenih delavcev, da raz-ženejo ljudske sleparje in izpreme-nijo današnje neznosne, narod in državo upropaščajoče razmere!
Vsi v boj za kandidatne liste združenih delavcev, vsi v boj proti klerikalizmu, proti buržuaziji, proti izkoriščevalcem in zatiralcem!
Vsi v boj proti reakciji, proti grozeči diktaturi peščice!
Doli z reakcijo!
Doli z eksploatacijo delavcev in kmetov!
Doli s politiko davčnega davljenja delovnih slojev!
Doli s centralističnimi in avtonomističnimi sleparji in zavajalci naroda!
Proč s korupcijo in krajo ljudskega imetja!
Doli z diktaturo!
Za parlamentarizem in demokracijo!
Za pravice delavcev in kmetov!
Za vlado dela in poštenja, za vlado, ki bo služila interesom delavcev in kmetov!
Za svobodo, za odrešitev delavca in kmeta!
Za socializem!
Delovni narod, delavci in kmetje, na volišča! Glasujte za liste združenih delavcev, glasujte za svojo rešitev In bodočnost!
Delavstvu!
Vse meščanske stranke, od klerikalne do Radičeve, se zlasti v teh vročih volilnih dneh obračajo na delavstvo, se poganjajo za njegove glasove, obljubljajoč mu vse
mogoče ugodnosti — po volitvah. To delavstvo je dosedaj stradalo in propadalo v brezposelnosti in siromaštvu, in v kolikor je delalo, je delalo kot črna živina za slab za-
služek. Pa se gosposke stranke zanj doslej niso brigale, prepuščale so ga svoji težki usodi. Še več! Delale so na tem, da se ga še bolj izkorišča, in ko je vlada uvedla na njegovo siromašno plačo še davek na ročno delo, so ga te stranke tolažile s potrebo patriotizma in. druge take, za ljudsko maso namenjene stvari. Sedaj, ko delavstvo politično vendar nekaj pomeni, sedaj, ko gre za njegove volilne kroglice, pa bi ga rade ogoljufale še za njegov glas v tej politični tekmi. Zato polnijo sedaj predale svojih listov z lepimi pozivi na delavstvo, na železničarje, na delovni narod sploh — na tisti delovni narod, ki ga doslej niso marale in za katerega nepopisno gospodarsko in socialno trpljenje se niso niti najmanj brigale.
Pa ni to delavstvo več tako, kakor je bilo v lepih starih časih, ko je bil gospod vse, hlapec pa samo hlapec. To delavstvo, to slovensko delovno ljudstvo je izpregledalo odvratno igro z njegovimi potrebami in z njegovim življenjem, to delav-
stvo je danes mnenja, da je več vreden zadnji hlapec kot sto gospodov. Tako sodi danes to delavstvo, in nima nobenega namena, da bi vršilo gospodom, poleg gospodarskega, še politični kuluk.
Zaman, klerikalci* zaman bur-žujske stranke apelirate na delavstvo — ono ne samo, da ne mara glasovati za vaše lažnjive programe, katerim slede vedno zločinska dejanja, ono kuje danes v svojih organizacijah orožje, da vas sploh strmoglavi. Da strmoglavi in zdrobi oni družabni režim, ki drži vas, vaše stranke, vaše predpravice. Ono hoče vojsko hlapcev kapitala, proti gosposkemu režimu kapitala! Ono vas bo vrglo ob tla! Ono bo postavilo nov družabni red, v katerem ne bo lačnih in obupanih pa rejenih in veselih, ono bo vpostavilo režim dela, pravice dela.
Ne pehajte se, pijavke in sleparji, za delavske glasove, pustite ga v miru, skrbite prej za dan, ko bo delavstvo z vami s svojo strnjeno močjo in jekleno roko obračunalo!
Delovno ljudstvo vstaja!
Radičeva in radikalna stranka sta v Sloveniji odigrali, demokratska stranka poti krvavi pot. da reši svoje postojanke, klerikalci pa ženejo v boj poslednjega duhovnika, da zadržijo neizbežni polom njihove politike in njihovega gibanja, vsaj v tej obliki, kakor je danes! To je v kratkem slika današnjega stanja političnih meščanskih strank v Sloveniji. Nasproti tem propadajočim, v lastni nemoči in v lastnih sleparijah in intrigah se lomečih buržuaz-nih strank, pa stoji združeno delavstvo, podprto od delovnega kmečkega ljudstva, polno zanosa in poleta, polno nezlomljive vere v svojo zmago! Kdo naj spričo združenih naših bataljonov, kdo naj spričo nepopisnega navdušenja, ki smo ga čutili na neštetih impozantnih volil-
nih shodih širom cele Slovenije, še dvomi v uspeh, kdo naj si še upa tajiti, da se poraja, nasproti propadajoči sili meščanskih strank, nova, mladeniška, borbena, revolucionarna delavska iu kmečka sila, ki bo postavila naše javno in socialno življenje na povsem nove osnove?!
Buržuazija propada, proletariat vstaja!
In da se dan njegove popolne zmage bliža z urnimi koraki, bodo pokazale nedeljske volitve, ki bodo zadale naši buržuaziji in našemu klerikalizmu usodni udarec!
Kmalu pride čas, ko se bodo spet »zlati gradovi majali«!
Delavec in kmet — združena — bosta odslej pisala politično in socialno zgodovino Slovenije!
V borbi z njimi jih boste spoznali!
Delavski razred že dolgo časa ni bil na celi fronti v tako odločnem boju s svojimi političnimi sovražniki, kakor je v sedanjih oblasttiih volitvah. Vzrok temu je bila nedvomno prevelika razcepljenost med delavstvom. !n z vso pravico so meščanske stranke kakor tudi razni parasiti delavskega boja v trenutku, ko je delavstvo nastopilo enotno, zagnale huronski krik. pograbile vse psovke in laži in zavijanje, da bi napravilo nekaj zmed v vrstah socialističnega delavstva.
Mi se tega boja ne bojimo. Boj pozdravljamo, ker v boju morajo sovražniki delavstva pokazati svoje pravo lice, razodeti svoje interese in svoje črne nakane. V tem boju pa že ne pravijo, da je socialistični program napačen, ne pravijo, da delavstvo ne bi smelo zahtevati svoje pravice. Ne, tega ne pravijo, pač pa govore o socialpatriotih, da so voditelji delavce prodali, da niso nič dosegli itd. V tem tiči tista velika lumparija, ko vendar vsi vemo, da voditelji ne morejo ničesar doseči, marveč le močno organizirana stranka, ki si pribori zadosten politični vpliv.
Naši klerikalci 'm demokrati so
sedeli v vladi, pa so o delavskih za-
htevah molčali. V vladi so bili, pa je viada jemala delavstvu razne pridobitve in mu nakladala ogromne direktne, in indirektne davke. Ne Korošec, ne Žerjav, ne Pucelj, ne Ravnihar, nobeden ni prirejal protestov proti vsem krivicam, ki so se dogajale tekom vse dobe takozvane »parlamentarne Jugoslavije«.
Rekli smo, da se v boju sovražnika prav spozna.,Da!
Oglejmo si-volilni boj meščanskih strank.
Klerikalci, kmetijci, demokrati, vsi vedo drug o drugem cel »pater-nošter« 'grehov. In te grehe si sedaj med seboj očitajo, kakor da bi prej ^ ne bili vedeli za nje. Očitajo si ko-' rupcije, goljufije, nepoštenost, izdajo naroda, izdajo Slovenije itd. In pravijo obenem, da smo Slovenci politično in kulturno najbolj razvit narod v državi.
Leta in leta molčati o grehih, domala molčati o korupcijah, zato, da se s takim blatom šele ob volitvah prav pošteno pita narod, se ga s tem ogoljufa, da nima časa misliti na svoje interese in presojati politiko s svojim treznim razumom. To je dc-moralizacija! Pri nas v Sloveniji nikdar še ni bilo zdrave politike. Ves politični boj se giblje že od
nekdaj okoli farskih kuharic in okoli bogatih mesarjev in bank. Kako hočete, da bo narod politično in kulturno vzgojen, če ga učite, kako naj se valja po blatu. To je nemogoče, zato tudi ni misliti na politični vpliv ne naroda, ne delavstva, dokler bo prevladovalo tako gnusno političare-nje naše meščanske mentalitete. V kolikor je narod politično zrel, je to pripisovati njegovi nadarjenosti sploh.
Slovenske meščanske stranke pri nas so te razmere zakrivile, enako kakor buržuazija drugih pokrajin drugod v državi. Zakaj njih edini program je edino zveličavno vladno korito, pri katerem potem hlapčujejo enkrat ta, enkrat oni.
Delavci, kmetje, narod sploh! V svojih srcih čutite že zdavnaj, da je politika slovenske buržuazije kotel godlje, iz katere izhlapeva smrad in gniloba prostaštva, v katerem ni zdravega jedra, da bi pognala iz nje
Tudi tekom tega zadnjega tedna pred volitvami smo socialisti priredili vse povsod nešteto volilnih shodov. V našem listu smo doslej omenili precej shodov — vendar pa le tretjino vseh, kar se jih je doslej vršilo. Tudi danes nam primanjkuje prostora, da bi omenili vse shode, sestanke in konference, ki so se vršile še te zadnje dneve, zato se omejujemo le na priobčitev dopisov, ki najbolj karakterizirajo razpoloženje volilnih mas po deželi. Iz vseh došlih poročil o našem volilnem gibanju v ljubljanski in v mariborski oblasti je razvidno, da vlada za našo stvar povsod veliko navdušenje in odločna borbenost. V nedeljo se bo pokazala naša odločna moč in naše silno napredovanje.
Ljubljana je spregovorila.
V četrtek zvečer se je vršil v dvorani Mestnega doma v Ljubljani sijajno obiskan shod združene delavske liste. Na shodu so govorili ss. Sedej, dr. Lemež in Tokan. Prvič po dolgem času smo videli naše delavstvo, neglede na desnico ali levico, združeno v eni sami volji: zmagati in po-mandrati črn klerikalizem. Združeni delavci bodo v nedeljo spregovorili svojo odločno besedo in tudi »Slovenec«, ki danes nesramno laže o tem našem velikem shodu, bo moral priznati, da se delavstvo združuje in da se bližajo slabi časi za klerikalizem.
Volilcl v litijskem okraju za delavsko enotnost in zmago.
V litijskem okraju so dosedaj bili vsi shodi in sestanki združene delavske liste jako dobro obiskani, kakor n. pr. v Hotiču, Dol. Logu. Gradcu, Litiji, Zavrstniku, zlasti pa v Zagorju. Akoravno se delavstvu nasprotni kandidati na vse načine trudijo in natolcujejo, vendar je že vsem znano, da bomo v litijskem okraju zmagali zavedni in združeni delavci. — Klerikalno stranko smo vrgli popolnoma ob tla, in njen kandidat sam priznava, da je klerikalna polomija neizbežna, SDS in SKS pa v našem okraju več ne prideta dosti v poštev. Pri združeni delavski listi je pa drugače; ne pretiravamo, če trdimo, da dosežemo število glasov daleč preko količnika. Našim klero-som je naša lista trn v peti, saj vo-lilci vendar vidijo, da so na klerikalnih listah sami doktorji, in sicer kar do 30 jih je — in ti klerikalci si še upajo govoriti, da zastopajo zatirani delavski in kmečki sloj! Sram vas bodi!
'»Slovenec« z dne 16. jan. je prinesel poročilo o našem shodu dne 9. t. m. v Hotiču. Pravi, da nismo imeli nobenih poslušalcev. Tem potom pritrjamo, da je avtor tega fal-zificiranega poročila lažnjivec naj-grše baže.
Sedaj pa naprej. Čudimo se, da klerikalci toliko govore o svoji sigurni zmagi. Zakaj se pa zaključujejo vsi shodi in sestanki, kakor n. pr. 16. t. m. na Vačah in v Gradcu pri Vrhovcu, s pretepom? In to s tako hudim pretepom, da je imel
klica zdrave gospodarske in socialne politike.
Če ni drugega, je že to tako važen: razlog, da se socialisti in ves delovni narod tega močvirja ognejo, se združijo in ostanejo jedro delavske politike v državi.
Buržuazija ne trpi, buržuazija ne strada, zato se lahko tepe na tak fakinski način še petdeset let, in mi naj vso to komedijo petdeset let gledamo in mirno prenašamo? Ne!
Pri teh volitvah nastopamo enotno, pri teh volitvah mora, biti naš1 nastop impozanten; strah mora vcepiti buržuaziji naš nastop, usta ji mora zamašiti; po volitvah pa okrepimo svoj pokret, ker ne maramo več poslušati in prenašati demorali-zujoče »politike« te »kulturne« buržuazije.
Geslo: »Zedinjeni bomo močni«,
nam morajo potrditi zaenkrat te volitve.
litijski zdravnik oni dan izvanredno veliko posla! Ali se zavedate, da se naši volilci ne udeležujejo pretepa-ških shodov in se tudi teh niso, torej kdo je vzrok temu? Mi smo trdno prepričani, da vi sami! Ker vas zavedno in že večkrat od vas na-farbano ljudstvo trumoma zapušča, govorite in kričite še bolj o zmagi! Čestitamo na taki tolažbi!
In še nekaj vas vljudno vprašamo: Povejte, kaj ste pa naredili koristnega z,a časa vašega županovanja v Litiji za delavce in kmete in še posebno za onemogle občane? Ali se še spominjate, kako vas je na eni zadnjih občinskih sej vaš podžupan s sklenjenimi rokami vprašal: »Kam bomo prišli, če bomo tako gospodarili?«
Prišel je čas obračuna. Delavci in kmetje v litijskem1 okraju so vas spoznali, obrnili so vam hrbet in se združili v eno silo, da vržejo vas in vse današnje neznosne razmere. Naši delavci in kmetje bodo v nedeljo glasovali za listo združenih delavcev!
Ptujska okolica za socialistično listo.
V	Ptujski okolici se je vršilo zadnje 3 tedne okrog 30 volilnih shodov in sestankov, ki so bili skoro vsi izredno dobro obiskani. Na shodih in sestankih so poročali sodrugi Šegula, Gabriel, Mar in Čebašek. Na nedeljskem shodu v Ptuju je poročal sodr. Golouh. Vsi referenti so povdarjali na shodih in sestankih, važnost sodelovanja kmeta in delavca na političnem in gospodarskem polju, v državi in v samoupravni oblasti. Razkrinkali so nadalje gnilobo meščanskih strank ter pokazali, kako te stranke razumejo delo za kmeta, delavca in obrtnika. Zanimivo je zasledovati ljuto medsebojno borbo med klerikalci in sam. demokrati v ptujskem okraju z enega shoda so pregnani klerikalce, z drugega pa demokrate. Razjarjeni volilci se tepejo med seboj, ber so od meščanskih hujskačev našuntani. Radič straši po ptujski okolici z razdelitvijo zemlje, samo povsod pozabi povedati, da sedaj ni več v Zagrebu ampak v Beogradu in da je odgovoren za vse gorje, katero se danes godi našemu narodu. Na tem mestu bodi povedano, da bi bili, kakor hitro bi se kmet delavec in obrtnik združil v razredni organizaciji, vsi gg. klerikalci, demokrati in radičevci nerazdružni bratje. Povemo tudi vsem buržujskim agentom in hlapcem, da je kmet, delavec in obrtnik, sit besed in obljub, on hoče dejanj, ki jih pa buržuazne stranke niso sposobne, ker mečejo v en kup i gospodarja, i hlapca, i izkoriščevalca i izkoriščenega. Vsak razredno zaveden kmet, delavec in obrtnik bo volil dne 23, januarja kandidate združene delavske liste, katerih skrinjica je druga, ker le razredni kandidati bodo mogli delati za razredne in strankarske interese kmetov in delavcev, ter ustvariti boljšo bodočnost. Zato 23. jan. vsi razredno zavedni na volišče in vrzite kroglico v našo skrinjico.
Celjsko delavstvo bo zmagalo!
Celje, 20. jan.
Udri ga! Tako si mislijo klerikalci pri vsakem volilnem boju in tudi pri teh volitvah bruhajo ogenj in žveplo na delavske stranke. Posebno jim je v želodcu »Združena delavska lista«, ki bo v nedeljo brez-dvomno odškrnila klerikalni stranki precej glasov. Tudi o našem volilnem shodu, ki se je vršil preteklo soboto v Gaberju, si je »Slovenčev« dopisnik privoščil našega govornika, ki je bil tako predrzen, da je o naših klerikalcih povedal nič druzega kot golo resnico. Na očitek, da so se socialisti v Gorici pred vojno družili z Italijani, odgovarjamo, da je to gola izmišljotina, ki ima namen zakriti neizpodbitno dejstvo, da so slovenski klerikalci v Gorici bili dosledno združeni z italijansko liberalno stranko in sicer v deželnem zboru, kjer so se z najhujšimi italijanskimi šovinisti borili proti ostalim slovenskim strankam. Za to se koncem koncev prav nič ne čudimo, če delajo isto tudi sedaj, ko jim politični kšeft tako kaže. Ker govori celjski »Slovenčev« dopisnik o »generalih«, naj bo tako prijazen in naj pove, kaj so nekateri klerikalni generali naredili med vojno v begunskih taboriščih, da preprečijo odnašanje živeža, ki je bil namenje za umirajoče begunske otroke in starčke, na dunajski dvor, kjer se je visoka in sita »po milosti božji« gospoda redila na račun gladnih beguncev. V ostalem povemo i klerikalcem i demokratom, da je grdo in odijozno, če se primorske volilce z lepimi besedami vabi v ta ali oni tabor, ko je pa bilo treba za te begunce kaj narediti, so vsi skupaj molčali in pustili Primorce njih usodi. Končno povemo obojim, da mi nismo pri nobeni stranki fehtali za glasove za celjski mandat, do-čim se je to zgodilo na nasprotni strani, od koder so prihajali in še prihajajo fehtati za volilne kroglice. Če vedno pravite, da nas nič ni, po kaj hodite potem k nam iskat? Vedite eni in drugi, da so za delavstvo vse meščanske stranke enake, zato bo v Celju in drugod volilo za delavske kandidate ter pustilo slovensko in nemško buržuazijo, naj se med seboj kavsa.
V	soboto, 22. t. m., vsi zaupniki na sestanek, ki se bo vršil ob 19. uri v gostilni »Jugoslovan« v Gaberju. Vsak zaupnik je dolžan, da se sestanka zanesljivo udeleži!
Naša volilna pisarna bo na dan volitev cel dan odprta. Pisarna se nahaja v Vodnikovi ulici 3. Posebno zaupniki naj vzamejo to na znanje ter pošiljajo volilce radi informacij v naš volilni lokal.
Tudi v Kranju napredujemo.
Tudi v našem srezu se vrši zadnje dni živahna volilna borba in sicer največ med dvema navidez, zelo sovražnima rivalima, t. j. med demokrati in klerikalci. Zadnji so imeli 6. tm. shod v Šenčurju pri Kranju. Dopisnik »Slovenca« v poročilu o tem shodu ni pozabil se spodtakniti v naše so-druge češ, da so se socialisti prišli na njihov shod učiti. Strašna domišljija! Sicer pa eno stvar so naši sodrugi na tem shodu opazili in si jo bodo zapomnili, namreč, s kakšno odločnostjo in fanatizmom gredo klerikalci na delo za svoje koristi. To obogatitev naših izkušenj nam torej »Slovenec« lahko privošči. Sicer pa morajo klerikalci tudi v kranjskem srezu imeti slabe izglede, čeprav je ta srez zelo črn. Poslanec Brodar, ki ima v kranjski okolici bogato posestvo se trudi na vse kriplje spraviti pod streho pri predstoječih volitvah vsaj tisto, kar je bilo do sedaj vedno njihovo, Njegovemu trudu se že kmetje v Kranju pri »Jahaču« smejejo, češ, da za en glas tudi že vola ponuja, Mi pa ne verjamemo, da bi poslanec Brodar lahko vsakemu nezadovoljnežu s klerikalci v kranjskem srezu lahko vsaj piščanca ponudil, da jih zopet voli, ker tistih klerikalnih mal-kontentov je toliko, da tudi precejšno Brodarjevo posestvo za ta namen ne bi zadostovalo. Še bolj prefrigano znajo glasove loviti demokratje v Kranju, Če ne gre drugače, skušajo
vsaj potom obrtniških korporacij priti z volilci v stik. Radi tega je bil tudi v nedeljo, dne 16. tm., sklican v Kranju obrtniški protestni shod, ki je bil pravzaprav le napeljava trohice vode na polomljen demokratski mlin. Isti dan se je vršil v Kranju tudi naš volilni shod in sicer dopoldan, v Šenčurju pa popoldan. Topot zopet demokratsko »Jutro« (18. jan,) poroča, da je bilo na našem shodu 15 ljudi. Konštatiramo, da se je gospodu demokratskemu poročevalcu na našem shodu, katerega je sredi zborovanja zapustil, najbrže nehote matematična sposobnost njegovega možganskega aparata pri številki 15 ustavila. Pa nič zato, če kdo misli, da nas je v Kranju le 15 po številu. Kristus je imel le 12 apostolov, pa so tisti ustvarili to, kar je tako salamensko težko razbiti. Izvršil bo to šele socializem, ki tudi v Kranju že poganja močne korenine in si pridobiva ne-pobitne pravice do obstoja. To pa radi tega, ker je marksistični socializem zgrajen na trdni skali zgodovinski faktov in človeške pravice, čemur buržuazna jeza pač ne more škoditi.
Iz ljubljanske okolice.
Ježica pri Ljubljani. Za te volitve se je delavstvo združilo in bo združeno pomedlo s klerikalci in demokrati, ki so žal nalovili mnogo delavskih glasov v času razkola. To pot bo tudi naše delavstvo na Ježici glasovalo kompaktno za našo 3. skrinjico. Pa ne samo delavci, tudi kmetje. To klerikalci čutijo in njihova bojazen pred ljudsko sodbo se dobro čuti v nedeljskem »Slovencu«, ki hoče žaliti našega kandidata sodr. Zormana, poljskega čuvaja, po domače Skalarja. »Slovenec« pravi, da naj naš Skalar rajši zajce lovi; mi pa pravimo, da imamo raje poštenega čuvaja za kandidata, kot pa dohtarje in advokate, kot klerikalci, in zato svetujemo »Slovenčevemu« dopisniku, naj rajši verne ovčice lovi, nas na Ježici pa v miru pusti. Kajti vaš nedeljski shod šatn je pokazal, da je Ježica za klerikalce izgubljena, ker večina vidi. da je le v združenju delovnega ljudstva rešitev. — Ježičani.
Šoštanj.
Nedelja 23. januarja bo zopet odločilni dan delovnega razreda. Videli bomo, koliko smo se naučili zadnja leta. Ako pa bomo še nadalje tako zabiti, da bomo ob volitvah raje pomagali svojemu sovražniku, kakor samemu sebi, potem res ne zaslužimo nič boljšega, ampak še slabše! Videli in čutili smo bič kapitalistov in njih podrepnikov, zato spreglejmo in volimo tedaj, ko je ura zato, tam in tiste, kateri bodo zastopali delavsko-kmečke interese; ne dajte se motiti od; nacionalnih in verskih fanatikov, ampak premislite z lastno glavo in potem sodite. Spoznali boste, da je edina rešitev v tem, da se začnemo boriti proti izkoriščevalcem, proti vsem tistim, kateri nas hočejo oropati še tega, kar danes imamo. Ne dajmo se več varati in odločno povejmo vsem: Dosti ste nas varali; odslej si bomo sami gradili boljšo bodočnost! Tako bomo sodili v nedeljo vsi izkoriščani in osleparjeni delavci in kmetje naše buržuazne stranke; sodili in obsodili in spustili naše kroglice v drugo skrinjico! — Naj živi delovni razred! — Naj živi zmaga delavcev in kmetov nad kapitalističnimi pijavkami! — Naj živi socializem!
Volilci, pozor! V nedeljo, 23. jan. bo ob priliki volitev v oblastno skupščino tajništvo ves dan odprto radi eventuelnih informacij o volitvah. — Vsak volilec naj se obrne na volilni odbor, kateri bo cel dan volilcem na razpolago v tajništvu v Zadružnem domu. — Volilni odbor za Združeno
delavsko listo.
Rogaška Slatina.
V	torekl dne 18. t. m. se je vršil v gostilni Žumer lepo uspeli volilni shod, na katerem je poročal s. Jelen iz Maribora. Razkrinkal je lažnjivo volilno agitacijo meščanskih strank, ter razložil pomen volitev v oblast, skupščino. Delavci in mali kmetje so z zanimanjem sledili izvajanjem ter bili navdušeni za združeno so-
Impozantni shodi delovnega ljudstva!
Silna borbenost in napredek naših vrst.
Naše volilne skrinjice za ljubljansko
oblast:
Ljubljana (mesto) 1. skrinjica	Ljubljana (okolica) 3. skrinjica	Kamnik (srez) 4. skrinjica
/ Kranj (srez) 4. skrinjica	Logatec (srez) 3. skrinjica	Radovljica (srez) 4. skrinjica
Krško (srez) 5. skrinjica	Litija (srez) 4. skrinjica	Novomesto (srez) 4. skrinjica
Za m	Laško (srez) 4. skrinjica ariborsko ol	>last:
Maribor (mesto) 1. skrinjica	Maribor (desni breg) 2. skrinjica	Maribor (levi breg) 3. skrinjica
Ptuj (srez) 2. skrinjica	Celje (mesto) 2. skrinjica	Celje (srez) 3. skrinjica
Oorojlgrad (srez) 2. skrinjica	Slovenjgradec (srez) 2. skrinjica	Konjice (srez) 3. skrinjica
Ljutomer-RadgoHa (stez) 5. skrinjica
Stez šmarski-rogaSki-kozjaški 4. skrinjica
Sodrugi! To so skrinjice združenih delavcev in kmetov! Vse ostale so kapitalistične in protidelavske I
cialističtio delavsko listo. S pozivom, da je četrta skrinjica naša, je sodr. Veilgoni zaključil shod.
Studenci pri Mariboru.
Pretečeno soboto se je vršil v gostilni Klemenčak volilni shod, kateri je bil izvanredno dobro obiskan. Sodr. Petejan iz Maribora je v enournem govoru stvarno in jasno razložil politični položaj v državi in velikanski pomen oblastnih volitev, pred katerimi se nahajamo. Navzoči volilci, med njimi tudi nekaj žensk, so njegovo poročilo pazno poslušali in z navdušenjem sprejeli.
Govorilo je na to še več sodru-gov, kateri so se izrecno bavili s pomenom volitev in pred vsem obsojali delo in politiko meščanskih strank. Ogorčenje je nastalo nato, ko se je javil k besedi tudi nek slučajno navzoči klerikalni agitator, kateri pa med splošnim hrupom ni prišel do besede in se mu torej ni posrečilo razviti njegove propagande, kakor je nameraval. Pa je pri tej priliki slišal za njegovo stranko neprijetne stvari in le treznosti neka-
terih sodrugov se ima zahvaliti, da ga ženske niso postavile na sveži zrak. — Pokazalo se je ob enem, da smo socialisti kulturni ljudje, ker v nasprotnem slučaju bi se bili lahko posluževali enakih sredstev, kot klerikalci na njihovem shodu v Zadružni banki dne 14. t. m. Upamo, da bodo klerikalci končno le izgubili veselje vznemirjati tukajšnjo socialistično trdnjavo, kakor so ga zgubili radičevci po večkratnih polomijah.
Svetujemo vsem nam nasprotnim strankam, da si naročijo še pred volitvami kake povečevalne inštrumente za štetje kroglic, ker se jim sicer more pripetiti, da ne najdejo sploh nobenih kroglic v skrinjici. — Tukajšnjim volilcem pa svetujemo, da se udeležijo volitev do zadnjega moža in če jim je količkaj ležeče na tem, da se končno mizerne gospodarske razmere izboljšajo, da vržejo kroglico na dan volitev v drugo skrinjico, katera je socialistična, in na ta način pripomorejo zavednemu delavstvu do zmage.
Tu imate!
»Slovenec« od srede piše o našem shodu v Dolu pri Hrastniku do-slovno:
»Socialpatrioti so pripeljali iz Hrastnika do 40 svojih in komunistov. — Po maši je prišlo na shod tudi nekaj naših pristašev pod vodstvom Jožeta Arnška in gosp. Ber-nota. — Arnšek je hudo krtačil demokrate in socialpatriote. Nato je govoril Bernot, ki je bral levite so-cialpatriotom, ki jih je gosp. Krušič zaman skušal oprati. Socialpatrio-
tom na Dolu ne bo šla pšenica v klasje.«
Ali je treba še boljšega in hrupnejšega dokaza, komu bernotovci služijo?
Po maši so torej šli klerikalci pod vodstvom Arnška in Bernota
na delavski shod in tam »peli levite socialpatriotom«. — Pod vodstvom Arnška in Bernota torej klerikalci po poročilu v »Slovencu« hodijo na delavske shode. »Naprejevci« so res delavska stranka!
Kaj čaka državne uradnike in železničarje,
ako se bodo udinjali meščanskim strankam, bodisi klerikalcem ali radikalom ali drugim ? To se vidi n. pr. že iz tega, kakšne novosti hočejo že djati v letošnji budžet.
O tem so si namreč zlasti vse kmetske stranke, kakor radikalna, klerikalna in radičevska, edine. V prvi vrsti nameravajo znižati dra-ginjske doklade vsem drž. uslužbencem za 25—30 odstotkov, češ da je draginja že toliko padla. Ne pomislijo pa, da so bile in so še vedno plače prenizke.
Uvesti hočejo, da dobi uradnik ozir. drž. uslužbenec pravico do pokojnine šele po 20tih službenih letih, to se pravi, da jih bodo lahko poljubno metali iz službe, ne da bi jim pristojala kaka pokojnina, če ni že 20 det služil. Doslej je veljalo, da je
10 službenih let dovolj.
Uradniki 1. kategorije (z univerzitetno naobrazbo) ' naj bi služili 35 let do polne pokojnine, drugi pa celo 40 do 42 let. In ta polna pokojnina bi bila samo 75 odstotkov zadnje plače.
To namerava današnja radikal-sko-radičevska vlada, in če bi bili šli tudi naši klerikalci v njo — saj je manjkalo samo čisto malo — pa bi bili tudi oni za to. O tem ni dvoma, ker to ne bi zadelo posestnikov m duhovnikov. — To čaka uradnike in železničarje ter druge, ako se ne bodo organizirali v razredno-bojev-nih organizacijah in če bodo pri volitvah poljubljali noge tistim, ki jim pletejo železno knuto. Ali bodo torej uradniki in ostali državni nameščenci razumeli ta vladni migljaj?
Izza političnih kulis v Beogradu.
Naši klerikalci se tako radi širo-koustijo — zlasti zdaj pred volitvami — da radi tega niso šli v vlado, kamor jih je Uzunovič vabil, ker jim niso hoteli priznati avtonomije, oziroma ker so obenem postavili generala za železniškega ministra. Kakor pa doznavamo iz zanesljivega vira, je minister Pucelj odstopil od svojih zahtev, da bi kot minister še dalje zastopal Slovence, ker je sigurno računal, da gredo klerikalci v vlado. Šlo je le še za portfelje, ki bi jih imeli klerikalci dobiti. Ponujali so jim ministrstvo za poljedelstvo in za socialno politiko. Bilo je že vse pripravljeno, in
gospod Korošec je že telefoniral v Ljubljano, naj pripravijo posebno izdajo »Slovenca«. — Toda ob tri-četrt na 11. uro je dal izjavo, da morajo vstop v vlado preklicati in da naj uničijo posebno izdajo. — In zakaj ni šel Korošec v vlado? Ne radi avtonomije in radi generala, kakor so se izmislili potem v »Slovencu«, nego zato ne, ker so oni hoteli imeti ministrstvo prosvete in prometa, kar pa jim radikali niso hoteli priznati. — Tako je bila stvar, vi resnicoljubni klerikalci! Le vprašajte onega, ki je bil oni večer pri telefonu, ali ni bilo tako?!
Obletnica smrti sodruga dr. L. Periča.
Ljubljana, 20. jan.
V	petek, 21. t. m., je minulo leto dni, odkar je prerano legel v grob s. dr. Ljudevit Perič, ljubljanski župan. Ogromna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako je delavstvo kakor tudi vsa javnnost, cenila njega, njegovo delo v občini in njegov kremenit značaj.
In če se ob obletnici njegove smrti spominjamo pokojnika, bi pač ne bilo na mestu, če bi se ne spomnili vsaj nekaterih njegovih del in inicijativ, ki jih je izvršil, oziroma hotel, pa mu jih je demokratska stranka s svojim takratnim političnim vplivom preprečila.
Stanovanjska akcija v Ljubljani je pošla iz njegovega delovnega programa; boj za splošno volilno pravico s čistim proporcem, ki so jo demokrati ukradli avtonomnim mestom, je vodil on, za ustanovitev zveze avtonomnih mest v svrho obrambe avtonomije je zasnoval on, on je bil mož, ki v politiki ni poznal demagogije in s svojim delom se ni hvalil, pač pa stal vedno na braniku delavskih interesov.
Obširni socialno-politični program; ureditev službenih razmer mestnih nameščencev, v mestnih podjetjih, ustanovitev ljudske kuhinje, organizacija socialno-politične-ga urada na magistratu in še mnogo drugih nalog si je nadel pokojni Perič.
Izvesti ni mogel vseh nalog, ker so ga trikrat nezakonito pognali z magistrata. Trikrat je bil župan ozi-
roma komisar, vsega skupaj 16 mesecev. Iz tega je jasno razvidno, da, če je v dobi 16 mesecev, ki je bila trikrat nasilno prekinjena, storilo vse to in še mnogo drugega, o čemer smo itak že pisali, da so župan Perič kakor tudi njegovi sodrugi v občinskem svetu res nesebično in požrtvovalno delali za socialni napredek mestne občine in nje modernizacijo. — Mnogo tega dela so poznejši gerenti uničili, ker jim ni dišalo.
Nočemo izrabljati spomina blagega pokojnika v volilno agitacijo. To ne bi bilo častno. Reči pa moramo, da se mora delavstvo, uradni-štvo in obrtništvo prav ob tej priliki zavedati, da je razreden boj resen, da ljudje, ki teptajo ljudske pravice, ki žive od tega, da drug drugega obmetavajo z blatom, niso pravi zastopniki delovnega naroda. Ljubljana je delavsko, uradniško in obrtniško mesto, zato naj v njej ti tudi gospodarijo.
Pokojni Perič je bil najhujši sovražnik ogabnih političnih bojev. Čist je bil; niti politični sovražniki mu niso mogli ničesar očitati. Večkrat je sam rekel, da so umazani boji le tam potrebni, kjer ni poštenosti ali pa kjer se slepari.
V	tem smislu posnemajmo pokojnika. Njegovemu spominu v čast in sebi v bodrilo ostanimo zvesti njegovim in svojim načelom ter edini v boju za pravice; to je enakopravnost delovnega ljudstva,
Slava njegovemu spominu!
Uollltn v Mariboru.
V	nedeljo, dne 23. januarja, se bodo vršile oblastne volitve od1 7. do 18. ure na naslednjih voliščih:
I. mestni okraj (notranje mesto): Volišče I. v telovadnici dekliške meščanske šole I. v Miklošičevi ul. 1, za volilce z začetnimi črkami rodbinskega imena A do vštevši L. Volišče H. v telovadnici državne realke v Krekovi ulici 1, za volilce z začetnimi črkami M do Ž.
H. mestni okraj (graško predm.): Volišče III. v telovadnici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici 5, za volilce z začetnimi črkami A do vštevši L.
Volišče IV. v deški ljudski šoli I. v Razlagovi ulici 16 (pritličje, levo), za volilce z začetnimi črkami M do Z.
III. mestni okraj (Melje): Volišče V. v telovadnici dekliške ljudske šole II. v Cafovi ulici 9, za volilce III. mestnega okraja.
IV. mestni okraj (Koroško predm.): Volišče VI. v deški ljudski šoli IV. v Samostanski ulici 10 (pritličje, levo), za volilce IV. mestn. okraja.
V. mestni okraj (Magdalensko predmestje):
Volišče VII. v otroškem vrtcu III. v Valvazorjevi ulici 40, za volilce z začetnimi črkami A do vštevši J. Volišče VIII. v telovadnici deške ljudske šole III. na Ruški cesti, za volilee z začetn. črkami K do P. Volišče IX. v deški ljudski šoli III. (pritličje, desno), Ruška cesta, za volilce z začetnimi črkami R do Z.
Na dan volitev 23. januarja, kakor tudi ob dnevih pred in po volit-
Zaradi preobilega volilnega gradiva je moral v tej številki podlistek izostati.
vah je v smislu določb čl. 34. zakona o oblastni in srezki samoupravi prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače.
Hoti fljltncljskl lokali.
I. okraj v gost. »Zlati konj«, Vetrinjska ulica.
II. okraj v gost. »Puntigam«, Mlinska ulica.
III. okraj v gost, »Beli zaje«, Meljska cesta.
IV. okraj v gost. Benko, Koroška c.
V. okraj v gost. »Pri lokomotivi«, Frankopanova cesta.
V. okraj v gost. »Ljudski dom«, Ruška cesta.
Klerikalizem danes in pred 7. leti.
Nemškim volilcem pošiljajo danes klerikalci, ali s pravo besedo povedano, rimsko-papeški podložniki. svoj volilni pamflet »Stražo« in sicer brezplačno in v velikih množinah. Mi odklanjamo njihov list in sicer zato, ker so pred osmimi letj drugače govorili, kar naj dokaže naslednji prepis akta, kateri leži vsem volilcem na ogled v naši upravi:
Mestni magistrat.
Volitve v ustavotvorno skupščino.
Maribor, 8. okt. 1920. Gosp...................v Mariboru.
Na zahtevo Franjo Žebota podano pod tuuradno št. . ., se je storil sklep,
da se Vas črta iz volilnega imenika za mariborski mestni okraj III., ker
ste se dosledno izdajali za Nemca in
tudi družino tako odgojili
Dr. Leskovar. Dr. K Capuder.
Tomažič.
Pečat mest. magistrata.
Za pravilen prepis: Karrienšek.
A isti gospod Žebot. ki je pustil takrat zgoraj imenovanega izbrisati, je pred par dnevi osebno obiskal izreklamiranega, ter ga zaprosil, naj voli drugo skrinjico, ozir. njegovo stranko. — Pred leti je ta demago-ška popovska stranka pustila izbrisati stotine Nemcev, enakopravne državljane; danes se pa ista stranka poteguje za njihove glasove.
Mariborski nemški proletariat je uvidel hinavščino teh ničvrednih in popolnoma nemožnih klerikalnih voditeljev in ne bo volil drugo, ampak prvo skrinjico, zato, ker je naša stranka vsepovsod zastopala narodne manjšine in je tudi ob času, ko je bil sodr. Grčar župan v Mariboru, dosti storila, da so se ohranile nemške šole v Mariboru.
Nemški proletarec.
Jakob Bisternlk, invalid, Prevalje 20. Tonče pravi, jaz ne pijem vina, zoperna mi njega je kislina, moja je parola zdaj: živel gorki »BUDDHA« čaj!
Čuvarjem naših skrinjic!
(Konec.)
Ta zapisnik morajo podpisati vsi člani volilnega odbora; potem zapro okna, odidejo iz glasovalne sobe, jo zaklenejo in vrata zapečatijo. Ključ od vrat vzame predsednik volilnega odbora. Naposled določi volilni odbor stražo, ki mora neprestano stražiti poslopje, kjer se bo glasovalo.
Člen 21. Na dan volitev se mora volilni odbor ob sedmih zjutraj sestati v poslopju za volitve pred vrati glasovalne sobe, jo odpreti, vstopiti vanjo in, ko se je prepričal, da so skrinjice in zabojčki s kroglicami kakor tudi vse drugo v redu, mora sestaviti zapisnik, v katerem se ugotovljeno stanje potrdi. Nato mora odpreti usta skrinjic in tudi to zabeležiti v zapisniku. Zapisnik morajo podpisati vsi člani volilnega odbora. Nato se začne sprejemanje glasov.
Člen 22. Da se ob glasovanju vzdržuje red, za to skrbi predsednik volilnega odbora. Če je treba, sme zahtevati pomoč od občinskega ali državnega oblastva in to se mora odzvati njegovemu pozivu. Člani odbora, ki mislijo, da to ni potrebno, imajo pravico, da svoje mnenje zabeležijo v zapisniku.
Člen 23. Ves čas glasovanja morata za glasovalno mizo sedeti vsaj dva člana volilnega odbora. Eden izmed njiju mora biti vedno predsednik volilnega odbora ali občinski odbornik, ki je član volilnega odbora, ali njegov namestnik.
Člen 24. Ako kdo izmed predstavnikov kandidatnih list odide z volišča, ne da bi pustil namestnika, se volitve nadaljujejo tudi brez njega; v zapisniku pa se mora to zabeležiti.
Člen 25. Nihče ne sme stopiti najdišče z orožjem ali pa z orodjem, poraznim za boj, razun v primeru, določenem v členu 22. tega zakona, kadar pozove predsednik volilnega odbora oboroženo pomoč, da vzdržuje red na volišču.
Niti državni niti samoupravni uslužbenci, ki nosijo po službenih predpisih orožje, ne smejo priti na volišče z orožjem izvrševat svojo volilno pravico.
Člen 26. V sobo, kjer se glasuje, je volilce spuščati po vrsti, po enega ali več, nikakor pa ne več nego po pet naenkrat.
Člen 27. Vsak volilec, ko stopi v glasovalno sobo, mora, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volilnega odbora, ime,' priimek in poklic, v mestih, kjer je več volišč, pa tudi svoje stanovanje. Ako volilca nihče v volilnem odboru ne pozna, ga predsednik odbora, ko se je prepričal, da je volilec vpisan v volilni imenik, vpraša, ali je res oni, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, ter ga opozori na zakonske posledice, če bi glasoval na tuje ime. Če volilec potrdi, da je on tisti, pod čigar imenom se je javil h glasovanju, sme odbor, ako se mu zdi potrebno, o tem neznanem volilcu sestaviti zapisnik, v katerem se zabeleži njegov osebni popis kakor tudi ulica in številka njegovega stanovanja, ter dejati v zapisnik volilčev podpis, ako je pismen. Predsednik ima pravico odrediti, da se tak neznan volilec tudi fotografira. Ako tak neznan volilec na zahtevo odbora o svoji identičnosti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, ga odbor ne sme pripustiti h glasovanju. Ako se v volilnem odboru glede volilca pojavi dvom o njegovi identiteti, mora odbor odločiti z večino glasov, ali se tak volilec pripusti h glasovanju ali ne. Ako se ne pripusti, ga je takoj izročiti pristojnemu policijskemu (političnemu) oblastvu. Predsednik ali eden izmed članov volilnega odbora mora vsakemu volilcu, preden ga pripusti h glasovanju, glasno povedati, katero ali čigavo
d
Mag. St. 1001/27.
JAVEN POZIV!
Sklep vladnega komisarja za mesto Ljubljana z dne 24. de-nje stanovanjske bede večje število lastnih poslopij za stanovanje cembra 1926, št. 33913, da zida mestna občina v bistveno olajša-in da naj v ta namen izda do najvišjega zneska 30,000.00 Din občinske zadolžnice (6% obligacijsko posojilo, vračljivo iz gradbenega fonda ad hoc potom žrebanja v največ 30 polletnih enakih obrokih), je bil javno razglašen po predpisu ljubljanskega občinskega reda in ni bil zoper njega v zakonitem roku prijavljen noben ugovor, niti vložen kak priziv.
Tudi je naletel ta sklep pri našem časnikarstvu brez razlike političnih strank, kakor tudi sploh v vsej ljubljanski javnosti na povsem dobrohotno presojo in bil prav simpatično pozdravljen.
Mestni občini je že znana namera nekaterih činiteljev, ki so pripravljeni pri subskripciji podpisati precej pomembne zneske tega komunalnega posojila.
S pričujočim pozivom pa prosi mestna občina, da bi sploh vsi oni, ki imajo voljo subskribirati, prijavili nameravano višino svoje subskripcije že sedaj in čim nujnejše mestni občini, katera si želi pregleda o tej predsubskripciji za to, ker hoče še tekom januarja 1927 izposlovati pri osrednji vladi dovolilo za izdanje tega posojila s pupilarno varnostjo in, če mogoče, oprostitvijo od rentnine.
Zato je načelne važnosti, da more občina vladi že pri tej svoji prošnji dokazati izvedljivost zamišljene akcije, to je, da je že danes zagotovljena ugodna oddaja obligacij. Seznam predhodnih prijavitev naj torej, z drugo besedo, služi občini kot važna opora pri njeni prošnji na finančno ministrstvo.
Prijave naj se oddajo pismeno ali ustmeno pri mestnem knjigovodstvu in naj vsak prijavitelj tudi pripomni, ali sme občina njegovo prijavo z drugimi vred dati javnosti v vednost, ali ne.
Posebno se obračamo še do onih, ki so po § 23 zakona o stanovanjih (denarni zavodi, zavarovalnice, trgovska, industrijska in podobna podjetja) dolžni sezidati stanovanja za svoje uradnike in nameščence.
Program, kje in kako naj -se zida, bo občina po pregledu statistike pri stanovanjskem sodišču sestavila sporazumno z intere-siranimi krogi, med katere bo v prvi vrsti šteti tudi subskribente.
Tudi se bo v sporazumu z interesenti izdal svoječasni pravilnik o oddajanju stanovanj v hišah, ki bodo zgrajene s pomočjo tega posojila.
Ponavljamo končno nujno prošnjo, da izvoli vsakdo, ki misli subskribirati to in pa nameravani znesek, brez odloga prijaviti mestnemu knjigovodstvu. Razume se, da to ni še obvezna sub-skripcija, ampak le pomoček za pregled volje o subskripcije.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 12. januarja 1927.
kandidatno listo predstavljajo glasovalne skrinjice. Ako je volilec nepismen, mu mora na njegovo zahtevo predsednik ali član odbora prečitati vsa imena na kandidatnih listah. Ako se vse to ne zgodi, ima vsak član odbora pravico, da temu ugovarja in da, ko se glasovanje izvrši, zabeleži v zapisnik protest zoper nepravilno postopanje odbora. Vsak predstavnik liste ali njegov namestnik ima pravico, volilcu povedati, kateri stranki ali politični skupini pripada ta ali ona kandidatna lista ali skrinjica.
Predsednik da volilcu, preden prične ta glasovati, eno kroglico; ko volilec prejme kroglico, jo dene v desno roko ali pa, če ima to roko pohabljeno, v levo roko, zapre roko in gre s tako zaprto roko od skrinjice po vrsti, vtakne v vsako skrinjico roko, kroglico pa pri tem spusti v ono skrinjico, na kateri je prilepljena ona kandidatna lista, za katero hoče glasovati.
Ko potegne roko iz poslednje skrinjice, jo mora vpričo vseh odpreti, tako da lahko vidi vsakdo, da nima več kroglice v njej in da je glasoval. Ves čas, dokler volilec glasuje, morajo predsednik in člani volilnega odbora paziti na to, da volilec ne dene kroglice v drugo roko in je ne odnese s seboj.
Oni volilec, ki zaradi težke telesne hibe ne bi mogel glasovati tako, kakor je povedano v tem členu, ima pravico, pred volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njega odda glas. O tem mora sklepati volilni odbor ter sklep zabeležiti v zapisnik.	/
Člen 28. Ko je volilec oddal glas, mora oditi z volišča. Za volišče se smatra poslopje, kjer se glasuje, in njegovo dvorišče.
Člen 29. Volilni odbor ne sme' zabra-niti nikomur, ki je vpisan v abecedni volilni imenik, da ne bi glasoval. Če pa ima odbor ali posamezen član odbora kaj pripomniti, mora odbor ali oni član, ki ima kaj pripomniti, to postaviti v zapisnik. Ako se volilec prijavi h glasovanju, pa je na njegovo ime že glasoval kdo drugi, mora predsednik volilnega odbora, ko je postopal po prvem odstavku člena 27. ter se nedvomno prepričal o glasovalčevi identičnosti in njegovem vpisu v abecedni volilni imenik, odrediti, da se njega ime, priimek in poklic vpiše v poseben sezna-mek, ki se vodi kot seznamek takih oseb. Ta seznamek priloži volilni odbor volilnim spisom, v volilnem zapisniku pa je tak primer zabeležiti in navesti število takih oseb. Pri verifikaciji volitev s takimi primeri se vpošteva tudi število teh oseb, ako to vpliva na izid volitve
Člen 30. Lista se imenuje po imenu* osebe, ki je na njej zapisana na prvem mestu.
Člen 31. Nobeno oblastvo ne sme nikoli in nikjer volilca klicati na odgovor za glas, ki ga je oddal pri volitvah, niti ne zahtevati od njega, naj pove, za koga je glasoval.
Člen 32. Glasovanje traja neprestano ves dan do šestih popoldne. Samo če nastane nered, se sme s pristankom odbor-ske večine glasovanje prekiniti, dokler se ne povrne red. Povod nereda in čas, za katerega se je moralo glasovanje prekiniti, se mora zabeležiti v zapisnik. Ob šestih se zapre dvorišče ali poslopje, ako dvorišča ni, in se ne sme nihče več pustiti vanje; nadaljevati pa se mora sprejemanje glasov od onih volilcev, ki so že bili na dvorišču ali v poslopju, dokler ne izglasujejo vsi, 1:0 glede na to, do kdaj to traja. Ako se je n.oralo zaradi nereda glasovanje prekiniti za dlje nego eno uro, se za toliko časa po šestih prestanejo puščati volilci na volišče.
Člen 33. Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar bi se dogodilo in kar smatra katerikoli član volilnega odbora za vredno, da se zabeleži. Vsi člani volilnega odbora morajo zapisnik podpisati. Ako pa bi ga predstavniki kandidatnih list ne podpisali, velja zapisnik tudi brez njih podpisa.
Vsak član odbora sme oddajati svoje posebno mnenje in svoje pripombe.
Člen 34. Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. To prepoved mora občinsko pred-stojništvo (opštinski sud) o pravem času razglasiti.
Člen 35. Ko se glasovanje konča, se morajo takoj zakleniti in zapečatiti za-
bojčki, iz katerih je predsednik jemal kroglice ter jih dajal volilcem. Ključ ostane pri predsedniku.
člen 36. Potem se mora prešteti po seznamku glasovalcev, koliko volilcev je glasovalo. To število se mora zapisati z besedami na koncu seznamka; pod tem se morajo podpisati vsi člani volilnega odbora.
Člen 37. Ko se je to zgodilo, se mora zabeležiti v zapisnik: ob katerem času je bilo glasovanje zaključeno, koliko volilcev je glasovalo po seznamku glasovalcev, in vse drugo, kar se nanaša na potek volitev, pa ni bilo zabeleženo že prej. Vsi člani volilnega odbora se morajo podpisati; vsak od njih pa ima pravico, da poda ločeno mnenje in pripombe.
člen 38. Po vsem tem se prično odpirati skrinjice in šteti kroglice po oni vrsti, kakor so skrinjice postavljene po členu 10. tega zakona.
Najprej se odpre ena skrinjica in iz nje se iztresejo vse kroglice v posodo. Predsednik volilnega odbora prešteje vse kroglice vpričo vseh članov odbora. Ko jih je odštel 100, jih da članu občinskega odbora, da jih prešteje tudi on, ta jih pa da dotičnemu predstavniku kandidatne liste, da jih tretjič prešteje še on. Tako se ravna z vsako stotino, dokler niso preštete vse kroglice. Nato se takoj v zapisniku zabeleži z besedami številka skrinjice, dalje, za katero kandidatno listo je ta skrinjica prejemala glasove, in koliko je bilo kroglic v njej. Vsi člani odbora se morajo podpisati pod to zabeležko. Prav tako se morajo prešteti kroglice tudi v drugih skrinjicah. Ko se vse to zgodi, se zapisnik sklene; podpišejo ga vsi odborniki in potrdi se tudi z občinskim pečatom. Ločena mnenja in pripombe o poslovanju odbora so dopuščena tudi tukaj.
Nato je treba zapisnik, seznamek glasovalcev in abecedni volilni imenik dejati v zavoj in pod pečatom nasloviti na glavni srezki, odnosno mestni, volilni odbor ter pustiti na mizi volilnega odbora.
Ko se je vse to zgodilo, odide volilni odbor iz glasovalne sobe, jo zaklene tako kakor prejšnjega dne ter postavi stražo, da čuva sobo, v kateri so ostali volilni spisi; ključ od sobe pa shrani predsednik pri sebi.
Postavljena straža ne sme to noč nikogar z nobenim izgovorom pustiti v to sobo.
Člen 39. Dan po izvršenem glasovanju se vsi člani volilnega odbora sestanejo ob sedmih zjutraj pred vrati glasovalne sobe, jo odpro ter vstopijo. Ko so se prepričali, da je vse v redu in tako, kakor je bilo puščeno, morajo ves volilni materijal vrniti občinskemu predstojništvu (opštinskemu sudu, poglavarstvu, odnosno uradu) ter od njega vzeti potrdilo nazaj. Ako opazijo, da ni vse v redu, morajo o tem sestaviti poseben zapisnik, ki se z drugimi volilnimi spisi vred izroči glavnemu volilnemu odboru. Nato vzame predsednik zavoi. pripravljen za glavni volilni odbor, in se odpravi na pot, da ga izroči glavnemu volilnemu odboru. S predsednikom vred imajo pravico iti tudi predstavniki kandidatnih list ali njih namestniki, kdor izmed njih hoče. ____________________________________
Kino.
KINO .»DIANA«, STUDENCI
Od sobote, dne 22., do vključno torka, dne 25. januarja; Harold Lloyd v svoji najboljši komediji: 1000 : 1. — Popolnoma nepotrebno bi bilo veliko o njem pripovedovati. Vsakomur je Harold Lloyd poznan; ljubljenec vsakega kinoobiskovalca je on. Zato smo prepričani, da ne bode zamudil nikdo prilike, si ogledati Harold Lloyda v njegovi najsijajnejši vlogi. — V nedeljo, dne 23. januarja, pomnožena godba.
Zahvala.
Podpisani se v prvi vrsti najtopleje zahvaljujem ravnateljstvu svinčenega rudnika The Central Europ. Mineš LTD v Mežici. ki mi je kupilo invalidni voziček. Zahvaljujem se tudi rudarju Petru Havleju v Heleni pri Črni, ki je posredoval in se potrudil pri ravnateljstvu rudnika, da sem prejel omenjeni voziček. Ob enem se tudi zahvaljujem g. okrož. zdravniku dr. Edv. Suherju, da je z dovoljenjem ravnateljstva naročil in izbral kolo, kakršnega sem rabil. Prav vsem skupaj izrekam najsrčnejšo zahvalo!
JUGOMETALIJA
««
»*
nudi
po najsolidnejših
cenah vse v stroko spadajoče izdelke: patentirane peči, ogrevalne aparate, kotle za žganjekuho, vsakovrstno kuhinjsko posodo, petrolejske svetilke
na plin ter vsakovrstno galanterijsko robo
iz
kovin.
LJUBLJANA
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru,