CELJE, 13. MAJA 1982 - ŠTEVILKA 19 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
25 LET
DRUŠTVA
DIABETIKOV
Društvo diabetikov Celje je 7.
maja pripravilo proslavo ob 25-
letnici svojega obstoja. Ob tej
priložnosti so prejeli priznanja:
prim. Stanislava Stravs, pok-
. Slavko Krajnc, dr. prim. Franc
Fazarinc, Jože Malgaj, Stanka
Szabo, pok. Ljubivoj Tomažič,
Janja Potočnik, Sonja Košir, dr-
. Nuša Cede-Pire, Bogdan Kotar,
sodnik Boris Debič, Branko
Vudler, višja med. sestra Silva
Mikuš, pok. dr. Janez Lovšin, Jo-
žefa Luževič, Viktor Dobrišek,
Martin Ambrož, Franc Krajnc,
Zora Cuš, Pavel Čolnar, Ciril Go-
louh.	V. D.
NIKOLI ZG0T0VLJEN POMNIK
Je kot kri, ki jo z vsakim grižljajem in vzdihljajem obnav-
ljamo in nam ni dana ob rojstvu za vse dni.
Je kot mogočna katedrala in četudi iz najtršega kamna,
podvržena zobu časa in ki jo je treba kar naprej dograjevati.
Je krona boja na koncu vseh bitk in terja novih bojev,
novih bitk, da ostane živa, neokrnjena.
In bila bi naj pirova zmaga, če bi kdajkoli legli na lovorike
te naše krone nečloveških naporov, reke krvi in solza, teh
silnih žrtev zdeseterjenega ljudstva.
In v teh težjih okoliščinah so pridobitve naše zmage bolj v
nevarnosti. Potrebni smo vsak dan novih, na tisoče in stoti-
soče zmag, drobnih, večjih, velikih.
To je zmaga pionirčka, ki je prinesel zavitek starega pa-
pirja na šolsko zbirališče in pred tablo dokazal da zna, kar je
bilo treba znati. Je zmaga opravljene delovne dolžnosti; je
premagati samega sebe, da se odrečeš dveh, treh zlaganih
ur, da bi pospravil celo, namesto upravičene pol dnevnice.
To je zmaga, da sprejeto stališče in sklep uresničiš; da storiš
raje nekaj korakov nazaj k vratom, da bi se prepričal, če si
jih zaklenil, namesto da zamahneš z roko, češ, saj menda
sem jih.
Drobnarije?
Veliko je sestavljeno iz množice drobnega. Če nimaš
enega dinarja, nimaš enega miljona, pravimo. Kaj bi s temi
drobnarijami, si tolažimo vest, češ, velike reči odločajo.
Sami dobro vemo, da to ni res.
Kako zelo je v mislih trepetal poveljnik v kakšni odločilni
bitki, če bo droben kurir prišel skoz, če bo prišel pravočasno
do cilja. In kako zelo se je naprezal kurir, če se je pomemb-
nosti svojega prispevka zavedal.
Zmagujejo tisti, ki jim ni treba ukazovati, ki se sami
zavedajo svoje dolžnosti.	JURE KRAŠOVEC
TABORNIKI TEKMOVALI
Občinska zveza tabornikov občine Žalec je pripravila tek-
jovanje v taborniškem mnogoboju za Murne, Medvedke in
ebelice. Murni so tekmovali v Šempetru, Medvedki in
ebelice pa v Preboldu. V hudem boju za najboljša mesta so
je pri Murnih, mlajših Medvedkih in starejših Čebelicah
ijboljše ekipe iz Prebolda. Pri mlajših Čebelicah in starej-
h Medvedkih pa ekipi iz Šempetra. Tekmovalo je 23 ekip,
so se pomerile v številnih taborniških veščinah. Na sliki:
ri metanju žoge v cilj.	T. TAVČAR
mŠTANJ
GLASNI KMETJE!
Sporna lokacija vinske kleti!
i Kje naj bi stala vinska klet:
Mestinju, kot so sprejeli
Odločitev v Kmetijskem
ombinatu v Šmarju pri Jel-
»h ali v Imenem, morebiti
+lo na Virštanju, kot se od-
>čno zavzemajo kmetje vi-
ogradniki iz devetih koz-
inskih krajevnih skupno-
i?
To je bilo vprašanje, ki je v
»rek na Virštanju razvne-
malo razpravo predstavni-
ov krajevnih skupnosti Vir-
anj, Podčetrtek, Polje ob
otli, Podsrede, Kozjega, Bi-
tice ob Sotli, Lesičnega,
agorja in Buč ter predstav-
ikov Kmetijskega kombi-
ata Šmarje pri Jelšah pozno
noč. Kombinatovci so ime-
argumente pri zagovarja-
ju lokacije vinske kleti v
Mestinju: to je geografsko
središče občine, ki bi omo-
gočilo vsem vinogradnikom
ustrezen dovoz pridelka do
kleti: V Mestinju je proga, po
kateri bi lahko dnevno odpe-
ljali iz kleti vagon predelane-
ga grozdja. Za lokacijo so se
izrekli že na delavskem sve-
tu tozda kooperacije in na
zborih kooperantov. Trdne
argumente pa so imeli v ro-
kah tudi kozjanski kmetje:
vinska klet naj stoji v bližini
proizvodne baze, to pa je na
Kozjanskem, kjer je največ
obnovljenih vinogradov.
Proga je tudi v Imenem. Do-
govor o lokaciji kleti ne mo-
re sprejeti Kombinat mimo
kmetov, ki bodo sovlagali v
vinsko klet.
Po urah brezciljnega vztra-
janja pri svojem, sta obe stra-
ni le sprejeli predlog pred-
sednika občinske skupščine:
ustrezna strokovna komisija
naj ugotovi ekonomsko
upravičenost gradnje vinske
kleti na lokaciji v Mestinju
oziroma v Imenem. Ko bo to
storjeno, naj se sproži široka
razprava med Kombinatom
in kooperanti, to je med in-
vestitorjem in sovlagatelji v
vinsko klet. Vsi skupaj pa si
morajo že sedaj prizadevati
za večjo proizvodnjo grozdja
in ostalih kmetijskih pridel-
kov. Saj bosta končno prav
količina vinogradnega pri-
delka in dogovor o njegovem
odkupu bistveno vplivali na
odločitev o tem, zdi bodo vin-
sko klet sploh gradili.
D. S.
ZA DEŽJEM SONCE SIJE
Ob zaključku redakcije v torek dopoldne je Savinja ponekod že kar lepo narasla. Njena
ukročena struga skozi Celje že vrsto let ne ogroža mesta, bolj nevarne so bile te dni manjše
vode na celjskem območju. Še sreča, da je bila zemlja res žejna in da je lahko popila tolikšno
količino dežja, sicer bi bila številna polja že poplavljena.	Foto- D M
ftlMSKE TOPLICE
TRDNEJŠI MOST
&e/a so se zavlekla
V Rimskih Toplicah bodo
' kratkem dočakali dan, ko
'odo dela na mostu, ki pove-
že magistralno cesto s ce-
^ proti Jurkloštru, konča-
la Negodovanja na račun
rajanja gradbenih del je bilo
?recej, čeprav v veliki meri
leupravičenega.
^ejstvo je, da je izvajalec
radbenih del, Gradiš iz
poljane, enota nizkih gra-
jni temeljne organizacije iz
^ibora, v zamudi, glede
> koncem preteklega leta
^stavljeni rok zaključka
^nje. Razlog za zamudo
.je. kot smo izvedeli na
^bišču, opravičljiv.
Investitor, Republiška
skupnost za ceste, je prvotno
naročil le gradbena dela, ki
so obsegala popravilo beton-
skih površin in prečno ojači-
tev mostu. Kasneje je prišlo
do razširitve del oziroma do
spremembe prvotnega pro-
jekta. Ta sprememba vklju-
čuje bočno obbetoniranje
mostu nad loki t obeh strani,
dodatne prečne nosilce čez
vozišče, levi in desni hodnik
za pešce in novo cevno ogra-
jo. Razumljivo je torej, da so
se gradbena dela, ob takšni
spremembi, ki je gotovo v
prid prometno-varnostnim
pogojem, zavlekla.
Most v Rimskih Toplicah
je sedaj v zaključni gradbeni
fazi. Vsa betonska dela so
končana, do 15. maja pa bo
končano tudi asfaltiranje.
Nosilnost mostu bo nespre-
menjena, promet čezenj pa,
zaradi enake širine, še vedno
izmenično enosmeren. Ce-
lotna investicija znaša blizu
8 milijonov dinarjev, zaklju-
čena pa bo do 31. maja.
MARJELA AGRE2
ODKRILI CANKARJEV
SPOMENIK
V ponedeljek, 10. maja 1982 je predsednik RK SZDL Mitja
Ribičič odkril pred Cankarjevim domom v Ljubljani kip
našemu velikemu pisatelju, socialistu, proletarcu... Ivanu
Cankarju, mojstrsko delo akademskega kiparja Slavka
Tihca.
CELJE
ČLOVEK ČLOVEKU
Rdeči križ za vzajemno pomoč
Družbenih organizacij, ki
bi v tolikšni meri kot Rdeči
križ skrbele za človeka, ni.
Tudi za celjsko organizacijo,
v kateri je združenih 40 od-
stotkov občanov, to velja, pa
naj gre za skrb za materialne
dobrine, ki vse bolj izgublja
na pomenu, ali za oblikova-
nje in krepitev pravih, hu-
manih odnosov med ljudmi.
Medsebojni človeški, razu-
mevajoči in solidarni odnosi
so trden temelj, na katerem
lahko gradimo tudi vse tisto,
kar vsebuje letošnje geslo te-
dna Rdečega križa: Clovek-
človeku-Samopomoč-vzaje-
mna pomoč.
Ne le teden od 8. do 18.
maja, celo leto in vsa leta
morajo nositi s seboj skrb za
ostarele, skrb za čisto in
zdravo okolje, skrb za boljše
življenje vseh in vsakogar.
Občinski odbor RK priprav-
lja 20. maja srečanje in izlet
za tiste, ki prejemajo družbe-
no denarno pomoč. Tako kot
vsako leto. Misel nanje, na
starejše in vse tiste, ki potre-
bujejo pomoč, je prisotna
stalno. Z razvijanjem sosed-
ske pomoči, z organiziranim
delom prave vsebine, bo mo-
goče v krajevnih skupnostih
veliko doseči. Rdeči križ si je
to postavil za enega izmed
ciljev.
Da bi čim več ljudi znalo in
moglo pomagati sami sebi in
drugim, da bi znanje osvojili
in obnavljali, so se povezali s
sekretariatom za Ljudsko
obrambo. Vse delovne orga-
nizacije, vse krajevne skup-
nosti bodo pokazale svoje
znanje o prvi medicinski po-
moči.
Če govorimo o akcijah, kot
je bilo lani zbiranje zdravil,
kot bo 3. junija zbiranje obla-
čil, kot so krvodajalstvo, ko
govorimo o katerikoli obliki
pomoči, vedno se moramo
zavedati, kot se Rdeči križ -
brez humanih odnosov, brez
vzgoje mladih zanje, to ne bi
bilo uspešno.
MILENA B. POKLIC
2. stran - NOVI TEDNIK
št. 19 - 13. maj I9fi.
V CELJU OBNOVLJEN ZDRAVSTVENI DOM
USTREZNEJŠI POGOJI DELA
Nova pridobitev tudi iz programa 2. samoprispevka
Celje je bogatejše za del
obnovljenega zdravstvenega
doma ali natančneje za 4137
kvadratnih metrov površin,
namenjenih osnovnemu
zdravstvenemu varstvu. Za
ureditev A in B trakta v
zdravstvenem domu je bilo
potrebnih 75 milijonov di-
narjev. Največ je prispevala
občinska zdravstvena skup-
nost Celje, občani Celja s
sredstvi drugega samopri-
spevka, Medobčinska zdrav-
stvena skupnost in del te-
meljne organizacije Zdrav-
stvenega centra.
Pridobitev ni pomembna
le za zdravstyene delavce, ki
so z njo pridobili bistveno
boljše pogoje dela, pač pa tu-
di za uporabnike. Predsed-
nik kolektivnega poslovo-
dnega organa Zdravstvene-
ga centra Celje Alojz Žuntar
je v ponedeljek ob otvoritvi
med drugim dejal, da lahko
od nje z boljšo organizacijo
dela in kvaliteto dela ter s
postopnim pridobivanjem
strokovno-medicinskih ka-
drov pričakujemo tudi
zmanjševanje in postopno
odpravo čakalnih dob v
osnovni zdravstveni službi.
Sicer pa so v urejenem delu
v kletnih prostorih našli svo-
je mesto laboratoriji osnov-
ne zdravstvene službe in pa-
tronažna služba ter služba
nege na domu, v pritličju
stalna dežurna služba, am-
bulante splošne medicine in
informativna služba, pa tudi
za dvorano so našli mesto. V
prvem nadstropju je osem
splošnih ambulant in kabi-
net za EKG, drugo nadstrop-
je pa je namenjeno zoboz-
dravstveni službi. Tu je 12
ordinacij s 14. zobozdrav-
stvenimi stoli in prostori za
zobotehniko.
Seveda s tem obnavljanje,
zdravstvenega doma še ni
zaključeno, saj so potrebe še
vedno precejšnje. Med njimi
bodo s prizidkom najprej re-
šene težave dispanzerja za
pljučna obolenja, nato pa bo
prišel na vrsto še prizidek z
dvigali. »V novih prostorih
pa moramo vgraditi tudi no-
ve odnose. Doseči, da se bo-
do vsi uporabniki čutili ena-
kovredne, da bo delo v po-
poldanskem času zmanjšalo
izgubljene delovne ure,« je
poudaril predsednik občin-
ske konference SZDL Tone
Rožman, ki je ob otvoritvi
poudaril zmago solidarnosti
in odgovornosti občanov Ce-
lja do reševanja skupnih po-
treb, ki so jih opredelili z gla-
sovanjem za oba samopri-
spevka. Z njimi so v Celju
zgradili že 23 objektov!
Poleg občanov Celja, po-
leg zdravstvene skupnosti,
zdravstvenega centra in dru-
gih so v obnovljen objekt
vgradili precej dela tudi čla-
ni gradbenega odbora. Nje-
gov predsednik Alojz Potoč-
nik je ob otvoritvi odprl vra-
ta številnim gostom in obča-
nom, ki so si prišli ogledat
obnovljen del zdravstvenega
doma. V polnosti pa bo novi
del zaživel prihodnji teden,
ko se bodo vanj vselili zdrav-
stveni delavci. Odtlej pa k
zdravniku na Gregorčičevo
5! .
MBP
ZA SREČO MNOGO
DOŽIVELIH LET
V letu, ki je namenjeno večji pozornosti do ostarelih
in pred tednom starejših občanov se v dobronamer-
nost akcije tu in tam vpletajo grenka občutja na vseh, a
mnogih, ki prehajajo v to kategorijo občanov. Katego.
rijo? Da! Da bi namesto doživljanja zadoščenja ti
mnogi ne bili prisiljeni z muko tajiti grenkobnih obču-
tij, nekaj spoznanj v pretehtavanje, v razmišljanje, v
usmerjanje priprav..
Nad 90 spisov osnovnošolcev je te dni ob prebiranju
njih misli potrdilo, da morata »starka ali starec« biti
predmet otrokovega dobrega srca, oseba, ki ji otrok
pomaga iz usmiljenja, človek, ki mu podarjena pri-
jazna beseda osreči starost. Prisluhnimo odzvanjanju
obeh besed v počutju starejših ljudi. Čeprav sta obe
slovenski, je v njiju za te ljudi, - prenesite se v njihovo
počutje - toliko zavrženosti in slabšalnega prizvoka, da
je zagotovo vsakomur, ki sta mu namenjeni, prilit k
tegobam še kanec grenkobe. Otroci si takega poimeno-
vanja niso sami izmislili, odraz je splošne rabe. Pa ne le
to. Koliko privoščljivih zmerjanj starosti in tudi takih
šal izražajo v vsakdanjem življenju mnogi kot odsev
nadmoči, kot poudarek večvrednega človeka v primer-
javi s starejšim.
No, in tu smo. Usmiljenje! Čemu, če je doživeti
mnogo let življenja globoka človekova želja, vsebina
nazdravljanja in čestitk ob osebnih praznikih, merilo
napredka in izboljšanih življenjskih pogojev. Pa ne
samo to. Z degradiranjem na stopnjo usmiljenja do
ubogega starca ali starke, pomeni človeku vzeti ime s
celotnim ozadjem njegovega dela v času njegovih naj-
bolj ustvarjalnih let, pomeni izničiti minulo delo oseb-
nosti v njegovem polnem pomenu. Vse, kar nas ob-
daja, kar uživamo, je delo mnogih minulih in mineva-
joče generacije. S tako miselnostjo in tako vzgojno
usmerjenostjo bi vrednotenje minulega dela v prav
vsakem starejšem človeku, v njegovih gubah in osive-
lih laseh, v njegovi bolnosti in zmanjšani moči odma-
knilo usmiljenost v enakovrednost z vsemi, ki ustvar-
jajo sedaj še s polno močjo. Kot prehaja značilna slo-
venska miselnost hlapčevstva postopoma že v misel-
nost gospodarjev na svojem, pravtako je množina in
vrednost opravljenega dela v starejših postopoma vse
bolj zavestna in terja že od Hlapca Jerneja naprej
namesto usmiljenja vrednotenje.
Izhodišče, da je vsaka guba in gubica človekovega
obraza odraz trdega dela in skrbi ter z leti pridobljene
izmodrenosti in da je pretežen del sedaj zmanjšanih
moči starejših ljudi vložen v stvarne, oprijemljive do-
brine generacije, ki živi sedaj še s polnimi močmi, to
izhodišče bi preusmerilo usmiljenje v pravično, neža- l
ljivo, osrečujoče enakopravno vrednotenje prav vsa-'
kega človeka, ki mu je dano živeti mnogo let življenja.
Tudi boleča starka in starec bi ob tako zastavljeni
vzgoji postopoma vse bolj izginjala iz našega besedi-
šča.
^	_OV
NAGRAJENCI OB DNEVU
VARNOST113. MAJU
Osrednja proslava ob današnjem dnevu varnosti ii
družbene samozaščite 13. maju bo ob 18. uri v velik
dvorani Narodnega doma. Slavnostni program se bo zato
že uro prej (ob 17.) in sicer s promenadnim koncertor
pred Narodnim domom, kjer bosta izmenično igrali dv
godbi na pihala - miličniška iz Ljubljane in France Prešf
ren iz Celja.
Na proslavi v Narodnem domu bodo nastopili mošl
pevski zbor Svoboda, tamburaški orkester France Prešf
ren in recitatorji SLG Celje. Podelili bodo tudi več prii
nanj, ki so jih zaslužili ljudje in delovne organizacije n
področju varnosti in družbene samozaščite. Letošnja ot
činska priznanja bodo prejeli: Narodna zaščita v KI
Dolgo polje, Služba družbenega knjigovodstva Celji
Franc Gajšek iz KS Dečkovo naselje, Aleksander Grii
nik iz DO Mera tozd Potrošnik, Stane Leskovšek iz D<
Avto Celje, Albert Praprotnik iz GIP Gradiš Celje, Joi
Rajtmajer iz ŽTP Celje, Milan Urbanček iz PM Celje i
Ivan Zavšek iz KS Medlog.'Letošnje prireditve ob dne\"
varnosti in družbene samozaščite bodo na moč skromni
brez velikega zunanjega blišča, pač pa v prepričanju, daj
na tem pomembnem področju potrebno samo in vedfl
zavestno delo vseh nas za našo varnost. Priznanja b
podelil predsednik Sveta za LO in DS skupščine obči®
Celje Edo Stepišnik.	t. VRAB'
NOVA BUTIČNA PRODAJALNA UTOK V CEL^
Prvi delovni dan po prvomajskih praznikih je kamniški UT^j
Zidanškovi ulici v Celju odprl svojo deseto prodajalno lastnih
tekstilom dopolnjenih proizvodnih programov usnjene konfe^
V lični celjski prodajalni bodo poleg standardne kolekcije pro»
tudi posebne kolekcije, prav tako bo mogoče usnjarske
naročati tudi po meri.
MLADiNE NE
MORE
POUČEVATi
KDORKOLI
Dejstvo, da nekdo zaseda
določeno delovno mesto,
mu še ne daje pravice, da bi
na tem mestu ostal za ve-
dno. Če gre namreč za de-
javnosti posebnega družbe-
ne pomena, bi se to načelo
moralo izvajati tudi v prak-
si, še posebej, če je očitno,
da nekdo deluje proti druž-
benim interesom.
V Srbiji bodo najverjetne-
je sprejeli novo določbo re-
publiškega zakona o osnov-
nem in usmerjenem izobra-
ževanju, s katero naj bi one-
mogočili, da bi lahko mladi-
no poučeval kdorkoli. Do-
ločba govori o tem, kako
naj bi šola in odgovorni ob-
činski organi ukrepali v
primeru, ko učitelj »s svo-
jim delom in svojim odno-
som ne uresničuje ciljev in
nalog, kot jih določajo šol-
ski zakoni«.
Po tej določbi, ki je že v
zakonu o visokošolskem
izobraževanju, da občinska
skupščina lahko - v kolikor
šola. ne ukrepa - da učitelja
na razpolago. V tem obdob-
ju učitelj ne sme opravljati
svojega dela v šoli. To traja
lahko eno leto, računajoč od
dneva, ko je bil sprejet.
Po sprejetju določila ne
bo nikakršnih formalnih iz-
govorov za neukrepanje oz.
odpustitev vseh tistih, ki ne
izpolnjujejo osnovnih ciljev
socialistične vzgoje in izo-
braževanja oz. ki delujejo
celo proti njim.
TANJUG
ŠOLA ZA DELEGATE
START V MAJU
Po novem trije programi
Na zadnjih skupščinskih
volitvah je bilo v občini Ce-
lje izvoljenih v delegacije
okoli 13.000 delegatov. To je
prava armada ljudi, pred
katero stoje v tem času po-
membne in odgovorne nalo-
ge. Zato je še kako pomemb-
no, da so novoizvoljeni de-
legati usposobljeni za svoje
delo, saj bodo le z ustreznim
znanjem kos nalogam, ki jih
čakajo.
V okviru koordinacijskega
odbora za družbenopolitično
izobraževanje pri občinski
konferenci SZDL v Celju so
izdelali program izobraževa-
nja in usposabljanja v Šoli za
delegate, ki jo bo tudi vna-
prej izvajala Delavska uni-
verza. Program je izdelan na
podlagi ugotovitve, da je bila
z družbenopolitičnim izobra-
ževanjem skozi Šolo za dele-
gate dosežena tista stopnja,
ki narekuje razdelitev pro-
grama na temeljni in nada-
ljevalni program. Ker pa se
kot oblika dela vse bolj uve-
ljavlja družbenopolitično
izobraževanje v nekaterih
večjih delovnih organizaci-
jah, za katerega je značilna
zaokrožena problematika, pa
je treba tudi za take vrste izo-
braževanja pripraviti izho-
diščne programe.
Osnovni program Šole za
delegate bo trajal tri dni, te-
meljne teme, s katerimi se
bodo seznanjali udeleženci,
pa so: teoretično primerjalna
predstavitev političnega si-
stema socialističnega samo-
upravljanja, predstavitev
skupščinskega sistema, oce-
na stanja in naloge pri ure-
sničevanju Zakona o združe-
nem delu, svobodna menja-
va dela, vloga subjektivnega
faktorja, sistem družbene sa-
mozaščite in splošnega ljud-
skega odpora in nekatere
druge. Tudi nadaljevalni
program Šole za delegate bi
trajal do tri dni, izbirne teme
za seminar pa so naslednje:
svobodna menjava dela, pla-
niranje v svobodni menjavi
dela, uresničevanje delegat-
skega sistema v interesnih
skupnostih družbenih dejav-
nosti in področje delovanja
posameznih interesnih
skupnosti družbenih dejav-
nosti. Nadaljevalni program
bo mogoče kombinirati tudi
s poglobljeno obdelanimi te-
mami osnovnega programa.'
Poseben program za večje
delovne organizacije pa se
bo določil v dogovoru z
njimi.
V zvezi s pripravo progra-
ma Šole za delegate velja še
poudariti, da bodo predava-
telji posameznih tem organi-
zirani v aktive, tako da bodo
skupaj pripravljali teze za
predavanja. S tem se bi izog-
nili nekaterim napakam, ki
so se v preteklosti pojavljale,
ko je pri zamenjavi predava-
telja prišlo do nerodnosti pri
obravnavanju iste teme.
Šola za delegate bo predvi-
doma začela s svojim delom
okoli 20. maja, ko naj bi se v
osnovni program izobraže-
vanja vključili vodje delega-
cij.
DAMJANA STAMEJČIČ
JOŽEKUDER
Jože Kuder je direktor
Gorenjeve temeljne orga-
nizacije mali gospodinj-
ski aparati v Nazarjah. Di-
rektor je vrsto let in z re-
zultati, ki jih dosegajo v
nazarski temeljni organi-
zaciji se zares lahko poh-
vali. Tudi lansko poslov-
no leto je bilo uspešno, še
zlasti dobri pa so bili re-
zultati izvoza. Pri tem je
pomembno, da na tujem
spoštujejo nazarske ko-
kovostne izdelke. Pre-
prost človek je Jože. Rad
gre v proizvodne obrate
med delavce, skuša jih ra-
zumeti in zanje ima čas. S
preprosto besedo zna pri-
dobiti sogovornika, tako
kot je znal pridobiti tudi
svoje delavce, ki ga zares
spoštujejo. Jože Kuder
obljublja, da si bodo v
Nazarjah tudi letos priza-
devali za še večji izvoz.
Prosti čas? Bolj malo
ga je, toda najde se. Uživa
v naravi. Ta mu'daje moč
za nadaljnje delo, spopa-
danje z novimi problemi.
Pa ni omejen samo na de-
lo v službi. Jože Kuder
stanuje v Letušu. V kraju
je že dolga leta aktiven.
Opravljal je ■ vrsto po-
membnih dolžnosti in za
svoje delo prejel že precej
priznanj, pa čeprav ni člo-
vek, ki bi delal zanje. V
Letušu je ni akcije, kjer
ne bi bil zraven tudi Jože
Kuder. V soboto popol-
dne je skupaj z drugimi
pomagal urejati dvorano
za nedeljsko občinsko re-
vijo pevskih zborov. Jože
precej časa posveča delu
pri domačem kulturno
prosvetnem društvu. De-
javnost tega društva je
izredno pestra. Tu deluje-
jo mešani pevski zbor, re-
OBRAZI
citatorska in dramska
skupina, večkrat pripra-
vijo tudi razstave. Pravi,
da bodo letos člani dram-
ske skupine naštudirali
samostojno celovečerno
dramsko delo. Ni mu
vseeno, ko vidi, da ljudje
dandanes premalo bere-
jo. Letuška knjižnica ima
skromno število knjig, ki
so jih bralci že prebrali,
zato bi si knjige bolj velja-
lo izposojati pri občinski
matični knjižnici. Rad go-
vori o najmlajših, ki tako
z veseljem nastopajo na
različnih kulturnih prire-
ditvah.
Sicer pa - dober mora
biti tak človek, ki ima rad
naravo in kulturo ter mla-
de ljudi. Srečno, Jože Ku-
der!
JANEZ VEDENIK
$t. 19 - 13. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
DELEGATI
ZA 12.
KONGRES
jsfa 12. kongresu Zveze
komunistov Jugoslavije,
^ bo koncem meseca ju-
nija v Beogradu, bo-
komuniste celjske ob-
fine zastopali delegati:
§tefka Presker iz Zdrav-
stvenega centra v Celju,
gdvard Stepišnik, pred-
sednik Skupščine občine
Celje in Vladislav Šele-
^r iz Železarne Štore,
komuniste laške in šent-
jurske občine bo zastopal
delegat Zoran Žagar iz
gentjurja, mozirske in ve-
lenjske komuniste bosta
zastopala	delegata
gdvard Vršnak iz delov-
ne organizacije VEZ Mo-
zirje in Anton Zemljak iz
Rudnika lignita Velenje,
jmarske in konjiške ko-
muniste bo na kongresu
zastopal delegat Ivo Re-
bernjak iz Ingradovega
tozda Gradbeništvo v Ro-
gaški Slatini, žalske ko-
muniste pa bo na kongre-
su zastopal Franc Ver-
stovšek iz Hmezada.
Kongresa jugoslovan-
skih komunistov pa se
bodo udeležili tudi dele-
gati, ki jih je izvolil 9.
kongres Zveze komuni-
stov Slovenije. Med njimi
so tudi trije iz občin celj-
skega območja: Emil
Roje iz Celja, Jure Po-
kora iz Slovenskih Ko-
njic in Anica Kristan iz
Velenja.	DS
JUBILEJNO DELOVANJE TITOVEGA SKLADA
SPREMEMBE NA VIDIKU
Razpisane štipendije za šolsko leto 82/83
Minilo je več kot mesec
dni odkar je zasedala skup-
ščina Titovega sklada v
Ljubljani ter v največjih slo-
venskih dnevnikih objavila
razpis štipendij za šolsko le-
to 1982/83.
Ob začetku meseca mlado-
sti naj ponovno opozorimo
na omenjeni razpis saj le-ta
daje možnosti za štipendije
kar skupno 284 - im mladim
delavcem, učencem in štu-
dentom ter mladim delav-
cem in otrokom delavcev na
začasnem delu v tujini.
Glede na osvojene kriterije
imajo občine celjske regije
možnost podeliti 19 štipendij
mladim delavcem in 17 šti-
pendij za študente in učence,
od tega skupnega števila pa
odpade na občino Celje 11
štipendij. To število sicer ni
veliko, glede na dosedanje
kadrovanje pa kar precejš-
nje, saj je vsako leto pro-
blem, ob relativno strogih
kriterijih za izbor kandida-
tov, zagotoviti ustrezno šte-
vilo štipendistov. Preteklo
leto je Celje prvič zapolnilo
predvideno število ter celo
preseglo za enega kandidata,
zato bi bilo prav, da v mese-
cu mladosti kadrovske služ-
be in samoupravni organi v
združenem delu kot tudi vse
družbenopolitične organiza-
cije z ZSMS na čelu store
vse, da bodo tudi letos našli
dovolj kandidatov za visoko
družbeno priznanje - štipen-
dijo Titovega sklada.
Prakso prenosa odločanja
o podeljevanju štipendij Ti-
tovega sklada z republiške
na občinsko raven že prvo
leto rodil dobre rezultate, je
potrebno potrditi tudi v le-
tošnjem letu. Morda ima lah-
ko pri tem zavorne elemente
samo počasnost predlagate-
ljev na eni strani ali pa višina
štipendije na drugi strani, saj
le-ta v primerjavi s kadrov-
skimi štipendijami in štipen-
dijami iz združenih sredstev
že ni več tako stimulativna.
To ugotovitev je sprejela tu-
di zadnja seja skupščine Ti-
tovega sklada, ki je v ta na-
men imenovala operativno
delovno skupino za pripravo
sprememb Pravil Titovega
sklada, saj je tudi višina šti-
pendije določena s pravili.
Spremembe bi naj obrav-
navali še v mesecu maju in
jih okrog 25. maja na slav-
nostni seji skupščine Titove-
ga sklada tudi sprejeli. Letos
namreč slavimo 10-letni ju-
bilej delovanja Titovega
sklada v Sloveniji, ki sovpa-
da z jubilejem 90-letnice roj-
stva tovariša Tita in ob kate-
rem bi naj na slavnostni seji
podelili tudi posebna prizna-
nja vsem prvim ustanovite-
ljem sklada.
METOD TREBICNIK
V ŠENTJURJU BO VEČ STANOVANJ
Samoupravna stanovanjska skupnost šentjurske ob-
čine upravlja s 544 družbenimi stanovanji, število pa se bo
v naslednjem letu dvignilo za novih 76 stanovanj.
V soseski IV na Pešnici v ulici Miloša Zidanška sta v
gradnji dva bloka. Eden s 40, drugi s 36 stanovanji. Grad-
nja teh blokov je nekoliko dražja, ker je moralo gradbeno
podjetje INGRAD zamočvirjeni teren pilotirati.«
Skupno bo leta 1982 vložila 4 milijarde din za tekoče
vzdrževanje stanovanjskega fonda, v posodobitev starej-
ših upokojenskih stanovanj bodo vložili 2 milijona din;
kreditov za individualno gradnjo bo na voljo 2,4 milijonov
din, za nova upokojenska in invalidska stanovanja pa so
namenili 2,5 milijonov din.
E.R.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
KREPITI DELEGATSKI
SISTEM
Katere bodo pomembnejše usmeritve pri delu ob-
činske skupščine in izvršnega sveta v občini Šmarje
pri Jelšah? Na zastavljeno vprašanje sta odgovorila
predsednik občinske skupščine Anton Dirnbek in
predsednik izvršnega sveta Branko Pucelj.
ANTON DIRNBEK: »V
vodstvu občinske skup-
ščine si bomo morali sku-
paj z delegati in vsemi
subjektivnimi silami pri-
zadevati za krepitev dele-
gatskega sistema. Ob tem
bomo morali stkati še
bolj žive vezi z občani in
se ogibati papirju in dopi-
sovanju. Nismo se sicer
še dogovorili, kako bomo
to dosegli, vendar pa smo
sredi tovrstnih razgovo-
rov in menimo, da bi za-
čeli s skupnimi sestanki s
posameznimi delegacija-
mi. No, v naslednjem ob-
dobju si bomo morali tu-
di prizadevati, da bi oži-
veli delo družbenih sve-
tov ter s tem prispevali k
temu, da bi imeli občani
večji vpliv na oblikovanje
stališč in sklepov skup-
ščine. Nenazadnje pa bo-
mo morali veliko skrbi
nameniti izobraževanju
delegatov, saj bodo le z
znanjem kos pomemb-
. nim in odgovornim nalo-
gam, ki jih čakajo v na-
slednjem obdobju.«
BRANKO PUCELJ:
»Ključne naloge, ki bodo
dajale ton delu izvršnega
sveta v naslednjem ob-
dobju, so povezane z ure-
sničevanjem politike eko-
nomske stabilizacije, po-
glabljanju družbenoeko-
nomskih in samouprav-
nih odnosov in še posebej
povečevanju izvoza. Ob
tem pa si bomo morali
prizadevati, da bi zmanj-
šali uvoz in s tem poveča-
li neto devizni priliv. Naj
naštejem še nekaj najpo-
• membnejših nalog: v prvi
vrsti bomo morali korigi-
rati naš družbeni plan in
ga uskladiti z realnimi go-
spodarskimi in družbeni-
mi tokovi v Jugoslaviji,
prizadevati si bomo mo-
rali, da bi še hitreje razvi-
jali kmetijstvo, zdravili-
ški turizem in steklarsko
industrijo kot panoge, ki
imajo velike naravne pre-
dnosti in možnosti izvoza,
iskati bomo morali nova
delovna mesta za naše ob-
čane in se zavzemati, da
bi končno zaživeli odnosi
svobodne menjave dela.
Seveda so to le nekatere
od nalog, ki stoje pred
izvršnim svetom v na-
slednjem obdobju.«
DS
ŽALSKI SINDIKATI
VED ZA DRUŽBENO PLANIRANJE
Sprejeli so program dela OS ZS v Žalcu
Na skupščini občinske organizacije
Zveze sindikatov v Žalcu so sprejeli
tudi programsko usmeritev delovanja
občinskega sveta in njegovih organov
do konca letošnjega leta. V programu
opredeljene naloge predstavljajo stal-
ne, trajne naloge, ki jih bo seveda tre-
ba še konkretizirati v operativnih pro-
gramih dela in izpopolniti z aktualni-
mi družbenopolitičnimi nalogami ter
lih vskladiti s programi drugih družbe-
nopolitičnih organizacij in skupščino
občine.
Ni naključje, če bo treba tudi letos
.Posvečati vso pozornost uveljavljanju
delegatskih odnosov. Še posebej si bo-
do prizadevali za uveljavljanje skup-
nega prihodka in dohodka ter svobo-
dno menjavo dela, ustvarjanje ustrez-
nih pogojev za delo delegatov, boljšo
informiranost delegatov in za njihovo
potrebno izobraževanje. Precej nalog
bo tudi pri uveljavljanju sistema druž-
benega planiranja in pri izvajanju poli-
tike ekonomske stabilizacije. Med dru-
gim bodo morali sindikati preverjati
realnost zastavljenih srednjeročnih
načrtov, letnih planov ter jih po potre-
bi tudi usklajevati z realnimi možnost-
mi. Prizadevali pa si bodo tudi za uve-
ljavljanje vseh ukrepov, ki pogojujejo
večjo produktivnost dela, boljše izko-
riščanje delovnega časa, štednjo in
drugo, da prizadevanj za večji izvoz in
prestrukturiranje gospodarstva niti ne
omenjamo.
Tudi žalski sindikati bodo zahtevali,
da se čim prej uresniči akcijski pro-
gram, sprejet na tretji konferenci sin-
dikatov, stalno bo treba analizirati in
ocenjevati uveljavljanje svobodne me-
njave dela. Veliko pozornost bodo v
tem letu namenjali tudi uveljavljanju
delavcev kot nosilcev socialne politike
ter organizacijski in kadrovski krepi-
tvi organizacij in organov Zveze sindi-
katov. Pomembne so še naloge s po-
dročja splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite. Seveda pa bo-
do tudi v občini Žalec vso pozornost
posvetili pripravam in izvedbi desete-
ga kongresa slovenskih sindikatov.
JANEZ VEDENIK
TOPOLŠICA
SPOMIN ZMAGI
Počastili tudi Titov spomin
i V spomin na dan, ko je bila
v znanem zdravilišču v To-
mšiči 9. maja 1945 v štabu
JV. operativne zone podpisa-
kapitulacija nemških
oboroženih sil za jugovzho-
dno Evropo, praznujejo v
ioPolšici svoj krajevni praz-
J?1*- V počastitev tega po-
^embnega dogodka je do-
J^e kulturno društvo, ki
osi ime po znanem parti-
jskem zdravniku naro-
,.n^rn heroju Dušanu Mrav-
t, .' pripravilo vrsto kul-
tih, športnih in drugih
Pr^editev, ki so potekale od
•aprila do 9. maja.
Kulturno društvo, ki ob-
l°]a šele dobro leto, vodi pa
|a Prizadevna učiteljica Jana
i ®nko, je k sodelovanju pri-
USnilo vse krajane, ki se uk-
j rlajo s športom, kulturo in
s, ugo dejavnostjo, da so se s
i p uPnimi močmi vključili v
I Snovanje svojega krajev-
, ga praznika in pokazali
tuI.2rnore v skupnem delu
1 tako majhna krajevna
go ?nost kot Je Topolšica. V
ste so povabili tudi kultur-
no-umetniško društvo iz
Gornjega grada, ki je odigra-
lo Cankarjevo igro Kralj na
Betajnovi.
Še posebno slovesno pa je
bilo v torek 4. maja, ko so v
hotelu »Toplica« pripravili
večer v spomin na obletnico
Titove smrti. Bogato živ-
ljenjsko pot in delo predsed-
nika Tita sta v vezani besedi
podala Tatjana Lovrenčič in
Edi Fenko, intimno glasbe-
no spremljavo pa je pripravil
Andrej Naraglav. Številni
zdraviliški gostje in domači-
ni so z veliko pozornostjo
sledili obema izvajalcema.
Ob tej priliki so odprli tudi
likovno razstavo slikarja Ar-
pada Šalamona iz Titovega
Velenja, ki je razstavil števil-
ne stvaritve v olju. Na pre-
dvečer dneva zmage so v
zdraviliški dvorani priredili
še svečano akademijo, po
njej pa kresovanje, in tako
zaključili številne prireditve,
ki so jih uspešno organizirali
v počastitev svojega krajev-
nega praznika in 9. maja -
dneva zmage.	V. K.
pogled v svet s kovinotehno
KJE BO VRH NEUVRŠČENIH?
Vprašanje je umestno in slišati ga je
pogosto, pri nas doma in po svetu. Kot je
znano, se sklep gibanja neuvrščenih gla-
si, da bo sedma konferenca šefov držav
in vlad od 6. do 10. septembra v Bagda-
du. O tem so se čisto določno domenili
lani februarja v New Del hi ju, na konfe-
renci zunanjih ministrov gibanja. Odtlej
ni bil o tem sprejet noben spreminjeval-
ni sklep. Toda vprašanje je ostalo: kako
izpeljati uspešno sestanek na vrhu v
prestolnici neuvrščene države, ki je v
vojni, za povrh še v vojni z drugo neuvr-
ščeno državo, Iranom?
Jugoslavija in velika večina članic gi-
banja neuvrščenih slej ko prej stojijo na
naslednjem stališču: prvič, da je sesta-
nek na vrhu nujno potreben spričo zao-
strenega svetovnega položaja, nakopiče-
nih problemov, drugič, da mora biti le-
tošnjo jesen, in tretjič, da je potrebno
napra viti vse, kar je mogoče, da bi bil
sestanek na vrhu na domenjenem kraju
in ob dogovorjenem datumu, se pravi
septembra v Bagdadu.
Pristaši tega mnenja so si obenem v
svesti, da dejstvo, da je Irak v vojni,
bistveno otežkoča vso zadevo. Z drugi-
mi besedami, vrh v senci vojne ne bi
mogel biti tako uspešen kot vrh v mir-
nem okolju.
Jugoslavija, pa tudi druge v gibanju
včlanjene države si dejavno prizadevajo
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
- v dvostranskih in večstranskih pogo-
vorih - da bi do vrha v Bagdadu odstra-
nili ovire, ki bi utegnile ogrožati uspe-
šen potek vrha. Jasno, prva ovira je voj-
na sama.
f
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Jo-
sip Vrhovec je te dni izjavil: »Zavedamo
se vseh teža v in posledic, ki izvirajo iz te
vojne. Zato si moramo prizadevati, da
jih premagamo. Če nam to ne bo uspelo,
moramo premisliti o drugi možnosti in
tudi na to smo pripravljeni
Čeprav druga, drugačna možnost ni
natančneje opredeljena, kar je razumlji-
vo glede na naravo diplomatskih posve-
tovanj, je iz povedanega razvidno, da
večina v gibanju ne želi vreči puške v
koruzo in privoliti v - sicer maloštevil-
ne - predloge, naj bi vrh neuvrščenih
odgodili na kasnejši čas. Izzivi sedanjih
mednarodnih razmer, zaostrovanje na-
petosti, nova krizna žarišča ob starih, še
ne pogašenih se množe, svet je v politič-
ni in gospodarski krizi - vse to terja
čimprejšnji, kar se da reprezentativni
sestanek voditeljev gibanja, da bi se na
njem dejavno opredelili do teh proble-
mov in spopadov pa sporov, pokazali,
kakor že tolikokrat, pot iz krize.
Iz optimističnega zornega kota seda-
nji razplet na iraško-iranski fronti mor-
da zbuja upanje, da bi bilo do vrha neu-
vrščenih mogoče doseči pomiritev med
obema državama. Eden glavnih pogojev
iranske strani za prenehanje sovražno-
sti (če že ne glavni) je, da se morajo
Iračani umakniti z iranskega ozemlja, ki
so ga zasedli po začetku vojne. Iračani se
zdaj umikajo, pod pritiskom iranskih
ofenziv. Ali bo potlej, ko bosta vojski
spet vsaka na svoji strani meje, več mož-
nosti sesti za zeleno mizo, se domeniti o
prenehanju sovražnosti? Bodimo opti-
misti in upajmo, da bo res tako.
4. stran - NOVI TEDNIK
št. 19 - 13. maj I9fi.
KONUS SLOVENSKE KONJICE
USPEŠNO K CILJEM
S preusmeritvijo povečali proizvodnjo za 18 odstotkov
Velika razvojna preusme-
ritev delovne organizacije
Konus v Slovenskih Konji-
cah, katere pretežni del so
zaključili v preteklem letu,
se odraža na poslovanju v
tem letu. Kljub vse težjim
pogojem gospodarjenja je
Konus v prvem tromesečju
dosegel dinamično postav-
ljen gospodarski načrt, v pri-
merjavi s preteklim letom pa
so lahko z rezultati več kot
zadovoljni. Tehnična kon-
fekcija, ki je nadomestila
proizvodnjo usnja v Sloven-
skih Konjicah ter preusmeri-
tev proizvodnje iz lahke obu-
tve v konfekcioniranje net-
kanih materialov v Ločah,
pa sta odločilno vplivali, da
se je obseg proizvodnje v pri-
merjavi s prvim tromeseč-
jem preteklega leta povečal
za kar 18 odstotkov. S tem pa
so tudi dosegli planska pre-
dvidevanja. Skupaj z blagov-
nimi hišami v Celju, Maribo-
ru, Ljubljani, Novem Sadu
in Murski Soboti so plan pre-
segli za odstotek in pol, v pri-
merjavi s preteklim letom pa
povečali proizvodnjo za 17
odstotkov.
Tudi proizvodnja po teko-
čih prodajnih cenah je bila
nekoliko višja od planskih
cen, to pa predvsem zaradi
višjega kurza pri izvozu in
zmanjšanju izvoza na klirin-
ško področje. Povečana pro-
daja na domačem trgu za 49
in v izvozu za 63 odstotkov
pa je odraz tako dosežene
kvalitete proizvodnje, njene-
ga povečanja, pa tudi infla-
cije.
Izvozu na konvertibilno
področje namenjajo v Konu-
su posebno skrb. Uspelo jim
je, da so ga povečali za 19
odstotkov v primerjavi z lan-
skimi dosežki, kar pa še ve-
dno pomeni zaostajanje za
planom za odstotek in pol.
Ne le splošni družbeni inte-
res, tudi lastne potrebe za-
htevajo še večji izvoz. Zaen-
krat stopnja pokritja lastne-
ga uvoza z izvozcm, ki znaša
1,29, ne zadostuje za pokritje
potreb po materialih iz uvo-
za in morajo dodatna deviz-
na sredstva združevati pri
neposrednih koristnikih, ki
vgrajujejo njihove izdelke v
svoje izvozne izdelke. To pa
je predvsem čevljarska indu-
strija v Sloveniji kot v Jugo-
slaviji.
Se dvoje problemov velja
omeniti: devizna sedstva, ki
jih združujejo za skupne po-
trebe, jim ne zagotavljajo po-
ravnavo deviznih anuitet za
investicijske kredite, ki bi
jih morale poravnati banke.
Zato se je Konus dogovoril z
banko, da s krediti za od-
stopljene devize zagotovi do-
datna devizna sredstva za ta
namen, pri tem pa mora Ko-
nus prispevati dinarska
sredstva kreditiranja, s či-
mer pa se seveda zmanjšuje
lastna akumulacija. Poleg te-
ga se srečujejo tudi s težava-
mi pri uvozu s kovertibilne-
ga področja. Takšen, kakr-
šen je, ne omogoča izkorist-
ka vseh zmogjivosti, s kateri-
mi Konus razpolaga.
Vse je pravzaprav mogoče
premagovati le s povečeva-
njem izvoza. To bodo skušali
dosegati z novimi komercial-
nimi prijemi, izboljšanjem
organizacije v zunanji trgovi-
ni, ukrepi za izboljšanje ka-
kovosti proizvodov, boljšim
izkoristkom zmogljivosti in
stabilizacijskimi programi,
ki so še posebej usmerjeni
na povečanje izvoza na kon-
vertibilno tržišče. Rezultati,
ki so jih doslej že dosegli,
kažejo, da bodo tudi cilje, ki
so si jih za to leto zastavili,
dosegli.
MILENA B. POKLIC
POSLOVNA SKUPNOST DRUŽBENI RAČUNALNIŠKI CENTER CELJE
NOVA RAČUNALNIŠKA OPREMA
Zmogljivosti računalniške obdelave povečane za več kot osemkrat
Zadnja skupščina Poslovne skup-
nosti Družbeni računalniški center
Celje se je končala z začetkom obra-
tovanja nove in razširjene računalni-
ške opreme, ki bo zmogljivosti to-
vrstne obdelave povečala za več kot
osemkrat. Tako se je petletno delo
poslovne skupnosti DRC Celje na
najbolj otipljiv način potrdilo.
Na splošno velja ocena, da je poslov-
na skupnost Družbeni računalniški
center Celje uresničila temeljna načela
samoupravnega sporazuma o združe-
vanju dela in sredstev na področju ra-
čunalništva in informatike. Ta načela
so uresničena zlasti v naslednjih sesta-
vinah:
• postopno investiranje v računal-
niško in terminalsko opremo z name-
nom optimalne izkoriščenosti računal-
niške opreme. Tako so se članice po-
slovne skupnosti izognile istočasnemu
investiranju v štiri ali pet enakih raču-
nalniških sistemov, prav z namenom,
da s postopnim investiranjem v lokal-
no mrežo distribuirajo računalniško
opremo čim bližje uporabniku - zdru-
ženemu delu. Torej gre poleg usklaje-
nega investiranja pri tem še za optima-
lizacijo stroškov ter zamnjšanje začet-
ne investicije za štiri do petkrat;
•	postopna izdelava programske
opreme se usklajuje tudi s postopnim
širjenjem »hardwarskih« zmogljivosti,
prav tako so članice poslovne skupno-
sti pridobile vrsto skupnih program-
skih proizvodov;
•	pomembna pridobitev pa so tudi
minimalne cene poslovanja, ki razum-
ljivo izhajajo iz optimalne zasedenosti
računalnika.
V poslovni skupnosti Družbeni ra-
čunalniški center Celje, pa tudi v
TOZD Informacijski računalniški cen-
ter Razvojnega centra Celje, ki je poleg
polnopravnega članstva v poslovni
skupnosti odgovoren še za »pogon«
oziroma obratovanje vse računalniške
opreme, posebej poudarjajo, da je no-
va oprema nedvomno velika pridobi-
tev zlasti v tehničnem in tehnološkem
oziru, vendar bo vsa teža uspešnosti
slonela še vedno in predvsem na rame-
nih strokovnih in vodstvenih delav-
cev. Le-ti bodo morali z rezultati dela v
čimvečji možni meri izkoristiti možno-
sti, ki jih nudi nova in razširjena raču-
nalniška oprema.
Vrednost nove opreme je 830.000 do-
larjev, ki so jih delno združile članice
poslovne skupnosti, levji delež pa je
primaknil celjski ETOL IFF. Znesek
torej ni majhen, nanj pa kaže pogledati
še s pomočjo dveh podatkov: da s
samo v poslovni skupnosti za najemr,
no letno plačevali po 440.000 dolarje
kar je predstavljalo tričetrt vseh stri
škov poslovne skupnosti in, da rači
nalniško neusklajeno ter nepovezan
združeno delo na širšem celjskem
močju za najemnine tuje računalnišk
opreme letno plačuje najmanj 1,5 mii
jona dolarjev. Ob teh številkah se kai
zamisliti, predvsem pa se sam od seb
ponuja zaključek, da bo treba kaj km;
lu bolj energično zarezati v računalu
ško in informacijsko nepovezanos
neusklajenost in neracionalnost i
celjskem območju. Konec koncev p
je tako, če počasne politično-prepriif
valne in strokovne metode ne pomafl
jo dosti, bodo - upamo, svoje opravil
predvsem ekonomske zakonitosj
možnosti in nujnosti.
Poslovna skupnost Družbeni rad
nalniški center Celje potrjuje svo
uspešnost in izvirnost modela zdrua
vanja dela in sredstev na področju i
čunalništva in informatike, vključe\
nje vanjo pri odprtih vratih samci
pravnega sporazumevanja pa kaže pi
speševati tudi z močnejšim politični
vetrom.
MITJA UMNI
ELKROJ MOZIRJE
DOBER IZVOZ
Letos bodo izvozili 350 OOO hlač
V mozirskem Elkroju po-
svečajo vso pozornost pove-
čanemu izvozu. O tem in še
o drugih zanimivostih v tej
delovni organizaciji smo se
pogovarjali z direktorjem
Ivanom Kramerjem.
- Kakšne rezultate ste
dosegli v letošnjih prvih
treh mesecih?
I. Kramer: »Ocenjujemo,
da smo bili uspešni. Priho-
dek v delovni organizaciji
smo povečali za 48 odstot-
kov, dohodek je bil višji za
37 odstotkov, izvoz pa se je
povečal kar za 168 odstot-
kov. Osebni dohodki so bili
v tem obdobju za 28 odstot-
kov, povprečni osebni doho-
dek pa je znašal 11520 dinar-
jev. V enakem lanskem ob-
dobju je znašal 8974 dinar-
jev.«
-	Posebej izstopa pri tem
povečan izvoz. Kakšni so
načrti izvoza v letošnjem
letu?
I. Kramer: »Izvoziti name-
ravamo kar dvakrat več kot
lansko leto. To pomeni, da
bomo izvozili 58 odstotkov
naše proizvodnje. Izvozili
bomo namreč kar 350 000
hlač. Izvažamo izključno v
Zvezno republiko Nemčijo.«
-	Kakšne cene dosegate
na tujem?
I. Kramer: »Razumljivo je,
da s prodajo na domačem tr-
žišču dosežemo večji doho-
dek, kljub temu pa smo s ce-
nami v izvozu kar zadovolj-
ni. Razumljivo pa je, da ne
sprejmemo vsakega izvoza,
ki se nam ponuja. Sprejema-
mo samo tiste izvozne posle,
ki so za našo delovno organi-
zacijo sprejemljivi.«
- Kako ste oskrbljeni s
surovinami?
I. Kramer: Oskrbljenost v
Elkroju ni kritična, vendar
bi lahko zelo hitro postala
kritična, če' ne bi toliko izva-
žali. Vsi naši oskrbovalci z
osnovno surovino zahtevajo
od nas tudi devizna sredstva.
Mi jih seveda razumemo, saj
metražerji in proizvajalci
osnovne surovine morajo de-
vize nekje dobiti. Če bi jih le-
ti ustvarjali sami, bi to pome-
nilo, da bi Elkroj ostal brez
surovin. Namesto njih izva-
žamo mi in si tako zagotovi-
mo surovine. Tudi v bližnji
prihodnosti ne vidimo druge
možnosti kot še več izvažati.
Devize bomo seveda še na-
prej v prvi vrsti združevali s
proizvajalci v naši reproveri-
gi. Le tako je mogoč naš
skupni razvoj.«
f JANEZ VEDENIK
FERRALIT ŽALEC
KAKO IZIGRAVAMO DRUŽBO
Značilnost sedanjega trenutka je izigravanje cen
V letošnjih treh mesecih
so v Ferralitu dobro gospo-
darili. Ob nespremenjenem
številu delavcev so v livar-
ni proizvedli za trinajst od-
stotkov več litine, v stroj-
nem obratu pa je bila proiz-
vodnja za šest odstotkov
večja kot v enakem lan-
skem obdobju. Celotni pri-
hodek se je povečal za 39
odstotkov, dohodek pa za 37
odstotkov. Celotni priho-
dek je tako znašal 156, doho-
dek pa 59 milijonov dinar-
jev. Za osebne dohodke so
namenili 34 odstotkov več
kot v lanskem prvem tro-
mesečju, povprečni meseč-
ni neto OD na zaposlenega
pa 12.879 dinajrev. V Ferra-
litu v Žalcu smo se pogo-
varjali z glavnim direktor-
jem delovne organizacije
Tonetom Savorgnanijem.
-	Čemu pripisujete takš-
ne rezultate?
T. Savorgnani: »Rezultati
so odraz stabilizacijskih pri-
zadevanj. Vsi zaposleni si
prizadevajo za štednjo z
energijo, repromateriali,
zmanjšali pa smo tudi škart
in maksimalno izkoristili de-
lovni čas. Rezultati bi bili še
boljši, če ne bi bilo pomanj-
kanja nekaterih repromate-
rialov in če bi bila plačilna
sposobnost nekaterih naših
kupcev boljša. Neplačana
realizacija je veliko velja, kot
bi to lahko pričakovali.«
-	Omenili ste težave z
oskrbljenostjo s surovina-
mi in repromateriali. Kakš-
na je trenutna situacija?
T. Savorgnani: »Situacija
je skorajda kritična. Občuti-
mo pomanjkanje sivega su-
rovega železa, koksa in dru-
gega. Povsod zahtevajo de-
vizno soudeležbo. Tako ima-
mo družbeno priznane in
družbeno nepriznane, oziro-
ma črne cene z razno raznimi
sovlaganji, posebnimi faktu-
rami za neko posebno kako-
vost in še bi lahko našteval.«
- Kakšni so problemi v
zvezi s cenami?
T. Savorgnani: »Prej ome-
njene družbeno priznane in
črne cene vplivajo na nabavo
vseh materialov. V naši druž-
bi se nihče več ne drži druž-
benega dogovora o izvajanju
politike cen. Znani so načini
izigravanja družbe s fakturi-
ranjem specialnih kakovosti
materialov. Zahteve so po
sovlaganjih, čeprav nihče ne
ve, za kaj je treba sovlagati,
še najmanj pa je od takšnih
sovlaganj pričakovati pove-
čane zmogljivosti. Tudi to ni
dogovorjeno, kdaj se sovla-
ganje naj vrne... Vse skupaj
je neupravičeno dvigovanje
cen, pojavih pa so se celo sa-
moupravni sporazumi o na-
domestilu izpadlega dohod-
ka, kar je v bistvu prav tako
družbeno neupravičeno dvi-
govanje cen. Pri vsem tem je
težava še v tem, da v kolikor
kot kupci v vse to ne prista-
nemo, materiala enostavno
ne moremo dobiti. Kot veja
livarstva pa imamo po dri
benem dogovoru o izvajali
politike cen v letošnjem l*1
priznano 14 odstotno pO1*
čanje cen, s tem da do daJj
nismo dobili odobrenih'
nikakršnih povišanih <*
lastne proizvodnje.«
- V Ferralitu boste v *
slednjih dneh izvedli re'
rendum za vključitev
SOZD Agros. Kaj pričakd
te od te vključitve?
T. Savorgnani: »V
so povezani slovenski P!l
zvajalci kmetijske mehai^
cije. Kakšno prednost mjjj
mo dandanes dajati kntf
stvu, to vemo. Za Čla^
Agrosa pa že sedaj namej
mo dobršen del naše
vodnje. Tudi zaradi tega &
prepričan, da je naše m. -j
tej sestavljeni organih
združenega dela.«	,<
JANEZ VEDB^'
TEKMOVANJE KOVINARJEV V
SLOV. KONJICAH
Tekmovanje kovinarjev konjiške občine je bilo letos zelo
uspešno. V soboto se je v Zrečah na Kovinarski šoli zbralo
29 tekmovalcev iz delovnih organizacij Kostroj, Konus,
Unior, Comet in delavci, zaposleni pri zasebnih obrtnikih. V
primerjavi za lani, ko se je tekmovanja udeležilo 9 kovinar-
jev, je to že številčno velik napredek, prav taka pa je ocena
tudi za vse drugo - tako organizacijo kot pripravljenost
delovnih organizacij za sodelovanje.
Pri posameznih poklicih so pokazali največ teoretičnega
in praktičnega znanja: kovinostrugarji - Franc Podkubov-
šek iz Kostroja, orodjarji - Štefan Trunkl iz Kostroja, klju-
čavničarji Ivan Lopan iz Kostroja, kovinobrusilci - Karel
Kolbič iz Uniorja, kovinorezkalci - Stanko Zemljič iz
Uniorja. Zmagovalci bodo svoje znanje pokazali na republi-
škem tekmovanju kovinarjev.	MBP
$t. 19 - 13. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
VjMU BO
zvonilo?
V krajevnih skupnostih
gentjur-center, okolica in
glagovna potekajo aktiv-
n0Sti v zvezi z napeljavo
telefonov. S predstavniki
p^T Celje in Izvršnim
svetom Šentjur je bila
opravljena predračunska
rednost projekta za iz-
gradnjo telefonskega
olTirežja. Izračuni, zaradi
katerih se zainteresirani
grajani držijo za glavo, so
pokazali, da bi bili stroški
za telefonski priključek
50.000 din, seveda brez
jjjšne napeljave in tele-
fonskega aparata. Sama
gradbena dela, ki so pre-
cej draga, bi bilo možno
opraviti s prostovoljnim
delom, je predlagano v
predračunu, kar bi »poce-
nilo« izgradnjo napeljave
na 35.000 din. In še eno
olajševalno okoliščino za-
jema predračun: odplače-
vanje v 6 obrokih.
MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
ZA USKLAJENO DELO
Delo skupščine bo vodil Venčeslav Zalezina
Delegate zbora uporabni-
kov in zbora izvajalcev skup-
ščine Medobčinske zdrav-
stvene skupnosti Celje čaka
v novem mandatnem obdob-
ju odgovorno delo na po-
dročju dogovarjanja in us-
klajevanja. Dogovoriti se bo
treba o svobodni menjavi de-
la za bolnišnično in speciali-
stično dejavnost ter dejav-
nost Centra socialne medici-
ne in higiene, za spremembo
normativov in za dopolnitev
samoupravnega sporazuma
o merilih in kriterijih za me-
dobčinsko solidarnost. Dele-
gati pa bodo morali več po-
zornosti kot doslej posvetiti
vsebinskim problemom, ne
glede na to, da je razvoj
zdravstva odvisen od sred-
stev, ki jih zanj imamo.
Na prvi seji skupščine, ki
je bila 6. maja v Celju, so
poudarili predvsem izreden
pomen svobodne menjave
dela, ki niti v občinskih, niti
v medobčinski zdravstveni
skupnosti še ni zaživela, kot
bi morala. »Časi, ko smo se
morah dogovarjati o svobo-
dni menjavi dela v zdravstvu
izven zdravstvenih skupno-
sti, morajo miniti,« je dejal
na seji skupščine predsed-
nik Medobčinskega sveta
SZDL Jože Veber. Od dele-
gatov, zlasti od delegatov
izvajalcev, ki so doslej često
zanemarjali svoje naloge, je
to v veliki meri odvisno, pa
tudi od novega vodstva
skupščine.
Za predsednika skupščine
Medobčinske zdravstvene
skupnosti so izvolili Venče-
slava Zalezino iz Vojnika, za
podpredsednico pa Vando
Zorko iz Brežic. Predsed-
nica zbora uporabnikov je
Zvonka Amon iz Rogaške
Slatine, podpredsednica
Eleonora Grosar iz Laškega,
predsednica zbora izvajalcev
Martina Gorjup iz Šentjurja
in podpredsednica Silva Za-
vršnik iz Sevnice. Delegati
so izvolili tudi člane koordi-
nacijskega odbora za raz-
vojne in druge naloge ter
svobodno menjavo dela, ki
ga bo vodil Miroslav Peško
iz Slovenskih Konjic, odbora
za ljudsko obrambo in druž-
beno samozaščito, odbora za
samoupravni nadzor ter
izvršnega odbora sklada za
modernizacijo bolnišnice, ki
ga bo še naprej vodil Franc
Ban iz SOZD Mene v Celju.
Izvršni odbor čakajo odgo-
vorne naloge, ki jih bodo lah-
ko uresničili le ob podpori
vseh na celjskem območju.
Družbenopolitične organi-
zacije so opredelile moderni-
zacijo bolnišnice kot pre-
dnostno nalogo na področju
družbenih dejavnosti, sred-
stva za njo se bodo še naprej
zbirala po veljavnem družbe-
nem dogovoru, ki bi ga naj
občine podpisale tudi v na-
slednjem srednjeročnem ob-
dobju. Tako kot občani Celja
pa bi naj tudi občani drugih
občin razmislili o možnostih,
da bi v krajevne samopri-
spevke vključili tudi del
sredstev za modernizacijo
bolnišnice, saj bo le tako mo-
goče razbremeniti sredstva
za skupno porabo.
MILENA B. POKLIC
ŠOŠTANJ V TEDNU RDEČEGA KRIŽA
Med najmnožičnejšimi in najaktiv-
nejšimi organizacijami v Šoštanju je
nedvomno osnovna organizacija rde-
čega križa, ki združuje 1383 krajanov
in mladih članov v osnovnih šolah
»Karel Destovnik-Kajuh« in »Biba
Roeck«. Menim, da je potrebno to de-
javnost predstaviti v tednu rdečega
križa širšemu krogu bralcev še zlasti
zato, ker je v teh dneh imela organiza-
cija RK Šoštanj tudi redno letno kon-
ferenco. Poročilo je podala predsed-
nica Elica Nagode.
Med najpomembnejšimi akcijami je
treba vsekakor omeniti krvodajalstvo,
ki ima v Šoštanju vsako leto izreden
odmev tako v delovnih kolektivih ka-
kor tudi med ostalimi, saj je plan odv-
zema krvi bil presežen tudi lani, za kar
je treba pohvaliti predvsem številne
krvodajalce kakor tudi prizadevne od-
bornike in ulične poverjenike, ki pri-
dobivajo krvodajalce na terenu. Zah-
valo zaslužita tudi obrat kmetijstva in
gozdnega gospodarstva za prostore,
kjer je vsako leto odvzem krvi. Lepa
gesta organizacije RK je bila tudi no-
voletna obdaritev socialno šibkih kra-
janov, in ob dnevu žena, ko so obiskali
starejše in bolane žene na domovih in
jim podarili skupaj z mladimi člani šo-
pek rož in skromno darilo. Koliko taki
obiski na domovih pomenijo našim
krajanom so dokaz zahvalna pisma, ki
jih dobiva organizacija RK. Vsekakor
je treba omeniti tudi zelo uspelo akcijo
zbiranja oblačil in starega papirja, za
kar imajo veliko zaslug učenci obeh
šol in mentorici podmladkarjev. Večje
število mladih je uspešno opravilo te-
žaj za sosedsko in prvo pomoč, kar jim
bo koristilo še zlasti pri delu na terenu.
Na obeh šolah je bilo tudi več preda-
vanj in seminarjev, na katerih se je
izobraževalo preko 200 podmladkar-
jev, ki so napisali in narisali večje šte-
vilo izdelkov v zvezi z zdravstveno in
socialno tematiko. Tudi lani so na
obeh šolah opravili slovesen sprejem
pionirjev v mlade člane RK, ki se nato
vključujejo v razne akcije tako na šo-
lah kakor v osnovnih organizacijah
RK.
V svojem poročilu je predsednica
omenila tudi sodelovanje z ostalimi
družbenopolitičnimi organizacijami in
opozorila na nujno boljšo povezavo s
štabom civilne zaščite splošnega ljud-
skega odpora in družbene samozašči-
te. Izrazila je še željo, da bi se v organi-
zacijo RK vključili tudi zdravstveni
delavci, katerih navzočnost v tej hu-
mani organizaciji ni zadovoljiva.
V. KO JC
SLOVENSKE
KONJICE:
MAJA
RADI0F0T0-
GRAFIRANJE
V času od 15. do 25. maja
bo v občini Slovenske Konji-
ce radiofotografska akcija,
združena z odkrivanjem
sladkorne bolezni. Radiofo-
tografiranju, ali kot običajno
rečemo - fluorografiranju, se
morajo odzvati vsi občani,
stari nad 39 let. Zaradi veli-
kega pomena takšnega mno-
žičnega pregleda prebival-
stva, ki omogoča zgodnje od-
krivanje obolenj, se bodo va-
bilu gotovo vsi odzvali. Kajti
obolenje, ki ga je na njego-
vem začetku mogoče še
kmalu in uspešno zdraviti,
se lahko razraste do razsež-
nosti, ko tudi vsa sodobna
medicina ne more več poma-
gati. Možnosti, kakršno nudi
radiofotografiranje, smo to-
rej lahko le veseli.
DELAVNI PARAPLEGIKI CELJSKE REGIJE
NIKOLI NE POČIVAJO
Tudi preizkus telesne pripravljenosti -
Spomladanski meseci so prinesli v
društvo paraplegikov precej življenja
!n aktivnosti. V marcu in aprilu smo
•^eli kar nekaj uspelih akcij.
Prva pomladna nedelja ima za nas
vsako leto poseben pomen, saj je med-
narodni dan invalidov. Letos smo
Praznovali v Zdravilišču Laško, kjer
jj&to našim članom, pacientom zdravi-
la in ostalim posredovali prijeten in
^rumiv program. Kjer so otroci, je
petje, ples, veselje in še kaj, in
^ te mladosti in razigranosti so v svoj
^®top dali dali učenci Osnovne šole
j^nioža Trubarja iz Laškega. Prijetno
* bilo v njihovi družbi in vsi iskreno
n10* rusmo bi^ zadnjič skupaj,
bi mednarodni dan invalidov
Proslavili čimbolj pestro, smo ga do-
jf^tt Se s predavanjem profesorja
ranceta Sirka iz Turistične zveze Ce-
lto kraelu. Malokdaj potujemo, v ta-
J daljni svet pa sploh ne. S pomočjo
^Pozitivov in govorjene besede smo
daleč od naše vsakdanjosti,
t bi bih naši člani deležni tudi
j^Snega drugačnega kulturnega užit-
k ' smo sredi aprila imeli enkratno
stavo. Ker v gledališče ne more-
J*> Pa naj gledališče pride do nas,
0 si dejaii. Kako, se boste vprašali?
^Prosto! Prosili smo amatersko gle-
dališko skupino »Gledališče pod ko-
zolcem« iz Smartnega ob Paki, da so
prišli v Zdravilišče Laško in za nas
odigrali odlično predstavo »Divje svi-
nje«.
V soboto, 17. aprila, pa je imel atlet-
ski stadion Kladivar nenavadne goste.
Zbrali smo se člani treh regijskih dru-
štev paraplegikov: mariborskega, no-
vomeškega in celjskega. S pomočjo
delavcev pri klubu Kladivar in naših
organizatorjev smo tekmovanje dobro
izvedli. Vsi tekmovalci na invalidskih
vozičkih so preizkušali moči v metih
krogle, kopja, diska in bombe ter v
hitrostnih vožnjah na 100, 400, 800 in
1200 m. Nekaterim se je malce poznala
zimska neaktivnost, na splošno pa so
bih rezultati dobri. Vse to je potrebno
zato, da zmoremo opravljati življenj-
ske potrebe sami, čimveč brez tuje po-
moči. Vzpostavljamo stike s šolami in
iščemo priložnosti za redno telesno
vadbo, občasni preizkusi, kot je bil ta
na stadionu, pa bodo potrdili pravil-
nost naše usmeritve, da nas telesna
aktivnost ohranja pri boljšem zdravju
in polnejšem življenju. Ker pri atlet-
skem klubu Kladivar dobivamo polno
podporo in razumevanje, smo prepri-
čani, da bomo na njihovem stadionu
še večkrat izmerili svoje moči.
MARINKA ŠERBELA-
RUPNIK
OB DELU IN SESTANKIH ŠE
ČAS ZA RAZVEDRILO
Kako predstaviti HER-
MANA RIGELNIKA, seda-
njega prvega moža celjske
uspešne DO Kovinotehna,
že potrjenega člana Izvršne-
ga sveta SR Slovenije in že
delujočega predsednika v
novi mandatni dobi skup-
ščine TKS Celje?
Rojen je bil pred 40. leti v
Mežici, kjer je tudi obiskoval
osnovno šolo. Potem se je za-
čela prava pot po Sloveniji:
gimnazijo je obiskoval na
Ravnah in odšel v Ljubljano,
kjer je končal študij metalur-
gije. Nato se je vpisal na
VEKŠ v Mariboru, kjer je
končal vse tri stopnje ko-
merciale. Leta 1977 se je za-
poslil, najprej v FECRO v
Slovenj gradcu, nato v ME-
TALNI v Mariboru, da bi se
leta 1978 ustavil v celjski
KOVINOTEHNI. Povsod je
bil »pri« vodilnih in odgo-
vornih funkcijah in vse kaže,
da jih je tako učinkovito
izvajal, da je zdaj, v svojem
štiridesetem letu prišel na
izredno odgovorno mesto
predsednika Republiškega
komiteja za industrijo, grad-
beništvo in malo gospodar-
stvo v IS SR Slovenije!
HERMAN RIGELNIK:
»Kako naprej? Ne vem, žena
pa mi je že povedala, da se
bom po vsej doslej opravlje-
ni poti po Sloveniji verjetno
ustavil v koprskem pristani-
šču ...«
NT: Vrniva se v vaša mlada
leta! Poleg resnega odnosa
do šolanja in študija ste
našli čas za šport...
HERMAN RIGELNIK:
»Od 14. do 35. leta sem aktiv-
no igral odbojko za Mežico,
ki je nastopala v republiški
in zvezni ligi. Odbojka je
šport številka ena v Mežici,
začela pa se je razvijati med
prvimi v Sloveniji leta 1930.
K nam so jo »prinesli« stro-
kovnjaki s Češke, ki so delali
v našem rudniku. Vsi učitelji
telesne vzgoje po naših šolah
so igrah odbojko in tako
vcepljali to panogo najmlaj-
šim. Še danes je odbojka
prva v Mežici, pozimi pa
smučanje.«
NT: Zdaj ste tudi pred-
sednik skupščine TKS
Celje. Kakšno delo vas
čaka?
HERMAN RIGELNIK:
»Kot dijak sem začel sprem-
ljati šport in veliko sem o
njem tudi braL V Celju sem
recimo poleg ostalega naj-
bolj poznal odlični atletski
par Fedorja Gradišnika in
Stanka Lorgerja. Celo nalo-
go sem o obeh napisal in pro-
fesor slovenščine mi je to
strašno zameril, ker se pač
nisem odločil za nekoga z
.njegovega' področja. Ko
sem prišel v Celje sem vedel,
kam prihajam. Treba bo dati
več pozornosti področju re-
kreacije za delavca. Celje je
delavsko mesto in če hoče-
mo, da bo delavec lahko de-
lal, se mora tudi ustrezno re-
kreirati. Pri tekmovalnem
športu bo treba verjetno na-
rediti neke korekcije znotraj
prioritetnih panog. Za boljše
dosežke potrebujemo tudi
boljše strokovne delavce. Fi-
nančna sredstva niso tako
majhna, vprašanje pa je, če
so rezultati temu primerni.
Večja pozornost bo name-
njena vzdrževanju obstoje-
čih športnih objektov, ki jih
v Celju ni malo. Poiskati bo
treba ustrezno motiviranost
pri mladih za aktivno vklju-
čevanje v šport. Samo ma-
sovnost in resno delo sta po-
goj za kvaliteto.«
NT: V Kovinotehno ste
prišli leta 1978 in kmalu
postali glavni direktor.
Zal zaradi objektivnih
vzrokov prehitro zapu-
ščate kolektiv v katere-
ga ste kljub kratki dobi
vtkali mnogo svojega
dela...
HERMAN RIGELNIK: »V
zadnjih dveh letih smo poleg
ostalega dali največjo pozor-
nost aktiviranju notranjih re-
zerv, kjer smo po mojem pre-
pričanju dosegli največ. To
je dober kolektiv, ki ve kaj
hoče in pred celotno Kovino-
tehno je dovolj jasna per-
spektiva ter socialna varnost
za vse zaposlene. Kljub mo-
jemu odhodu je kontinuiteta
v Kovinotehni zagotovljena.
V tem trenutku čakajo de-
lavce predvsem naloge na
področju zunanjetrgovinske
dejavnosti ter na področju
razvoja maloprodaje, kar še
posebej velja za Celje.«
NT: S kakšnimi občutki
zapuščate Celje?
HERMAN RIGELNIK:
»Ob prihodu sem bil pri vseh
lepo sprejet in izredno vesel
sem, da delam v tem mestu.
Celje je v zadnjih letih dose-
glo ogromne premike na go-
spodarskem in političnem
področju. Mislim, da je Celje
prvo v slovenskem prostoru,
ki je uvidelo, da mora prev-
zeti skrb za gospodarsko ra-
zvitost v svoje roke. Gre za
odprtost Celja. Tu lahko dela
in ustvarja vsak, ki to želi.«
NT: Ljubljana in Izvršni
svet?
HERMAN RIGELNIK:
»To je priznanje Kovinote-
hni in Celju.«
NT: Prosti čas?
HERMAN RIGELNIK:
»Skoraj ga ni, vendar ob
vsem delu in sestankih se
mora najti tudi čas za rekrea-
cijo. Kaj delam? Posvečam
se družini ter očetu v Mežici,
kamor zahajam ob sobotah
in nedeljah ter tudi še za-
igram odbojko s prijatelji iz
mladih let. Največ pa sem
skupaj s knjigo.«
NT: Čakajo vas zahtevne
naloge, kako jih boste iz-
peljali?
HERMAN RIGELNIK:
»Zahtevne naloge moramo
reševati vsi, ne pa posamez-
niki. Rešili pa jih bomo, v
mojem primeru, samo na
osnovi znanja, tržišča in
izvoza ter velike resnosti in
zavzetosti. Skratka, več mo-
ramo delati in manj samo go-
voriti!«
TONE VRABL
ZASEDALI SO ŠMARSKI
DELEGATI
Včeraj je bila v Šmarju pri Jelšah seja vseh treh zborov
občinske skupščine. Delegati so obravnavah informacijo o
rezultatih gospodarjenja v organizacijah združenega dela v
lanskem letu, ob tem pa so sprejeli tudi vrsto poročil pravo-
sodnih organov. Soglašah so tudi s poimenovanjem
osnovne Šole Rogatec po Edvardu Kardelju.
DS
6. stran - NOVI TEDNIK
št. 19 - 13. maj I9fi.
PADEC KULTURNO ZGODOVINSKEGA SPOMENIKA
SPREHAJALIŠČE SO PODRLI
Sramota je zbrisana le s površine...
Znamenito pokrito spre-
hajališče v zdraviliškem
parku v Rogaški Slatini je
porušeno. Marsikdo, pred-
vsem pa dosedanji uprav-
ljalci tega kulturnega spo-
menika - delavci Zdravili-
šča v Rogaški Slatini - so si
oddahnili in odkrito prizna-
vajo, da tako načet in na pol
porušen objekt tudi ni za-
služil drugačnega konca.
Ob njih pa tudi ni malo ti-
stih, ki se sprašujejo, kaj
pravzaprav to pomeni, če
družba dopusti rušenje kul-
turnega spomenika, ki je bil
po svojem slogu edinstven
pomnik klasicistične dobe
na naših tleh.
Kako se je sploh moglo
zgoditi, da je tak kulturni
spomenik porušen?
Skupščina občine Šmarje
pri Jelšah je glede na možno-
sti, ki jin daje nov republiški
zakon o varstvu kulturne de-
diščine, sprejela pred do-
brim mesecem dni odločbo o
prenehanju statusa kultur-
nemu spomeniku, pokrite-
mu sprehajališču v Rogaški
Slatini. Odločbo so delegati
sprejeli predvsem zato, ker
dotedanji upravljalec spre-
hajališča, Zdravilišče Roga-
ška Slatina, ni bilo v stanju
skupaj z občino zagotoviti
potrebnega denarja, s kate-
rim bi lahko ta kulturni spo-
menik obnovili. Poleg tega
pa je bilo sprehajališče v ta-
ko bornem stanju, da je po
zagotovilih odgovornih ljudi
iz Zdravilišča in Skupščine
občine že kazilo okolico
zdraviliškega parka. Na
sprejeto odločbo šmarske
skupščine so ugovarjali
predstavniki Zavoda za spo-
meniško varstvo v Celju in
zapretili z upravnim sporom.
Vendar do njega ni prišlo,
čeravno so tudi pristojni re-
publiški organi namigovali,
da bodo sprožili postopek o
intervencijski razglasitvi
sprehajališča za kulturni
spomenik pred skupščino
SRS.
V takšnem zatišju je postal
sklep šmarske skupščine
pravnomočno veljaven in 30.
aprila je bilo pokrito spreha-
jališče v zdraviliškem parku
v Rogaški Slatini porušeno.
Smarčani zatrjujejo, da so
ravnali pravilno. Vprašanje
obnove pokritega sprehajali-
šča se je vleklo že od leta
1967 in vedno je zmanjkova-
lo denarja, verjetno pa tudi
zagona za sanacijo tega kul-
turnega spomenika. Objekt
je bil v tako bornem stanju,
da je že z videzom jezil vse
tiste, ki so z njim upravljali.
Zato je tudi razumljivo, da
ga v zadnjem času niti niso
več obravnavali kot kulturni
spomenik, temveč bolj kot
sramoto, ki ni vredna druge-
ga, kot da jo odstranijo.
Predstavniki Zavoda za
spomeniško varstvo v Celju
in republiškega komiteja za
kulturo pa trdijo, da so v Ro-
gaški Slatini z rušenjem
sprehajališča preveč hiteli.
Ob tem pa se seveda sprašu-
jejo, ali je bil postopek po
pravni poti izpeljan neopo-
rečno in če je bil, ali je ruše-
nje pokritega sprehajališča
neoporečno tudi s stališča
ohranjanja kulturne dedi-
ščine.
Verjetno bo odstranitev
pokritega sprehajališča spro-
žila še plaz besed o tem, kdo
je imel prav in kdo ne. Ra-
zlog več pa bo tudi za razpra-
ve o določilih novega zakona
o varstvu kulturne dedišči-
ne, ki ga je šmarska občina
kot prva v Sloveniji izkoristi-
la za to, da je sprejela odloč-
bo o prenehanju statusa ne-
kem kulturnem spomeniku.
Na vsak način pa se vsilju-
je vprašanje: toliko let mož-
nosti reševanja tega proble-
ma je kronano s padcem kul-
turno zgodovinskega spome-
nika, toliko let zamujenih
priložnosti. Kot organizirana
družba smo tukaj padli na
izpitu, vprašanje pa je v tem
- ali so odgovorni v tem času
zmogli ta problem rešiti ali
ga niso hoteli?
DAMJANA STAMEJCIČ
NA POLZELI RADI DARUJEJO KRI
Konec tedna je Zavod za
transfuzijo krvi iz Ljubljane,
v sodelovanju s krajevno or-
ganizcijo RK na Polzeli, pri-
pravil krvodajalsko akcijo. K
odvzemu je prišlo kar 253
krajanov, od tega 171 iz de-
lovne organizacije »Polzela«
tovarna nogavic. Z akcijo so
bili posebno zadovoljni de-
lavci Zavoda za transfuzijo
krvi, nekateri od krvodajal-
cev pa so nam povedali ta-
kole:
LOJZKA ŠTOR: »Kri sem
dala danes drugič. Pravza-
prav sem dolgo oklevala,
preden sem se zapisala med
krvodajalce. Bilo me je malo
strah. Sedaj pa lahko rečem,
da je žrtev v primerjavi z za-
dovoljstvom, ki ga čutim,,
prav majhna. Dokler bom
zdrava bom oštala med krvo-
dajalci in na ta način poma-
gala bolnim.«
DARINKA ŠTRAJHAR:
»Krvodajalka sem že tako
dolgo, da je dajanje krvi za-
me nekaj samo po sebi ra-
zumljivega. Sedaj so mi jo
vzeli sedemnajstič. Tem ak-
cijam se mnogi še vedno od-
tegujejo, kot bi ne vedeli, ko-
liko krvi potrebuje en sam
operiranec ali žrtev promet-
nih in drugih nesreč. Pozab-
ljajo, da se lahko tudi sami
znajdejo med njimi.«
ŠTEFAN DREV: »Prvič
sem dal kri pred sedmimi le-
ti, od takrat dalje pa vsako
leto. Zavest, da si s svojo
krvjo pomagal pri reševanju
kakega življenja je prav pri-
jetna, tako, da se že zato iz-
plača darovati kri. Poleg te-
ga ti vsakič pregledajo kri in
izmerijo krvni pritisk in prav
tu se pokažejo prvi znaki raz-
nih bolezni.«
VOJKO SITAR: »Sem še
med mlajšimi krvodajalci,
kri sem dal danes petič. Ce
mi bo zdravje dopuščalo
bom enkrat na leto tudi v bo-
doče med njimi. Prav bi bilo,
da bi tudi drugi, mladi in
zdravi občani, premagali
predsodek ali strah in se po-
stavili v dolgo vrsto krvoda-
jalcev, ter tako pokazali svo-
jo humanost.«
Tekst in foto: T.TAVCAR
TEKMOVANJE V
PRVI POMOČI
Krajevna skupnost Hudi-
nja pripravlja sektorsko tek-
movanje civilne zaščite v
prvi medicinski pomoči.
Tekmovanje bo v soboto 15.
maja ob 8. uri, na njem pa
bodo poleg ekip iz različnih
delovnih organizacij sodelo-
vale tudi ekipe prve medi-
cinske pomoči iz celjskih
krajevnih skupnosti.
30 LET DRUŠTVA
UPOKOJENCEV V VOJNIKU
Društvo upokojencev je začelo s skromnimi začetki
14. aprila 1952. Število članov je bilo takrat le 191, leta
1970 se je povzpelo na 300, danes pa jih je že 700.
Že ob ustanovitvi je društvo zajemalo 5 krajevnih
skupnosti in v njih ustanovilo krajevne odbore:
Šmartno, Škofja vas, Vojnik, Strmec in Frankolovo.
Društvo je dobro organizirano, 25-članski odbor
(predstavniki vseh petih krajevnih skupnosti) pa zgle-
dno delaven. Letno organizirajo od 6 do 8 izletov,
posebno pa se potrudijo, da vsako leto obišče Hišo
cvetja večje število njihovih članov.
Posebno privlačno je organizirana »tovariška po-
moč«, ki jo celo v denarju nudijo svojcem umrlega
člana.
Imajo svoj prapor. Trudijo se organizirati dobavo
premoga najpotrebnejšim in manj iznajdljivim.
To delovno društvo vodi že od leta 1970 Ivan Sešel,
najprej kot podpredsednik, nato pa kot predsednik.
Pod njegovim vodstvom je društvo leta 1978 začelo
tudi veliko akcijo za obnovo hiše v trgu, ki danes že
predstavlja Dom upokojencev. Preko težav-okrog pre-
nosa lastništva, obnove zapuščene in dotrajane hiše,
ko so člani vložili vanjo že preko 3000 prostovoljnih
delovnih ur, so danes upravičeno ponosni na svoj dom.
Mnogi, ki ne zmorejo več fizičnega dela, pa so prinesli
in prispevali v denarju. S prispevki so zbrali 12 starih
milijonov.
Imajo še celo kopico načrtov. Prostore bi radi čim-
prej uporabljali v družabne namene. Pripravljajo ure-
ditev internega bifeja, na dvorišču pa prostor za keglja-
nje in balinanje.
Letos 20. maja se bodo zbrali na slovesnem občnem
zboru v kulturnem domu v Vojniku. Ob tej priliki
bodo izdali tudi brošuro, ki jo pripravlja prof. Karel
Kožuh in bo predstavila njihovo 30-letno delo.
Pripravili bodo tudi razstavo ročnih del in se udele-
žili mnogih tekmovanj tudi v občinskem merilu.
B. PODERGAJS
NOVI RADIOMATERJI - OPERATORJI
Radioklub LT EMO Celje - YU3EOP uspešno uresn.
čuje svoj izobraževalni program. Tako je pred dnevi i|
radioamaterjev uspešno opravilo zahtevne strokovne j]
pite za operatorje različnih razredov. Dva sta se uspos^
bila za operatorja B razreda in tako izpolnila pogoje $
postavitev osebne kratkovalovne in UKV amaterske rj
dijske postaje za vse vrste amaterskega radijskega p^
meta, devet kandidatov je opravilo izpit za operatorja r
razreda in se tako usposobilo za delo s klubsko amaterskj
radijsko postajo (KV in UKV), trije so opravili izpit 5
razreda in štirje E razreda. Na ta način so pridobili pravic;
do postavitve osebnih UKV amaterskih radijskih posta;
za delo v telegrafiji in telefoniji oziroma"E razred samo'
telefoniji.	Uj
NEGOVALNA ENOTA
Pri Domu oskrbovancev na Polzeli gradijo prizidek z
100 postelj, ki bo namenjen oskrbovancem, ki se ne mc
rejo gibati. Gre predvsem za sprostitev kapacitet v dose
danji graščini, vsaka soba pa bo imela po štiri postelji
Dela bodo končali do praznika občine Žalec, ko bo tuj
otvoritev. Vrednost investicije je 80 miljonov, prispevali
pa jih Republiška skupnost pokojninskega in invalid
skega zavarovanja iz sklada za gradnjo stanovanj upok«
jencem in Skupnost socialnega skrbstva občine Žalec ii
Mozirje.	T. TAVČA1
NOVI DELFINČKI
V celjskem bazenu v hali Golovec potekajo že več mest
cev plavalni tečaji za otroke, ki obiskujejo v okviru W
malo šolo. Tečaj je brezplačen in traja deset dni, organu
tor pa je ZTKO Celje. Čeprav se veliko otrok nauči plavat
ni to cilj tečaja, ampak da izgubijo otroci strah pred vodi
Pod strokovnim vodstvom vodijo tečaje vzgojiteljice
WO. Do sedaj je tečaj obiskovalo okoli 1000 otrok in vsa
je prejel na zaključku diplomo in značko »delfinček.«
Na sliki: Skupina malih šolarjev iz WO Anice Cern
jeve. F. BOG Al
/---
AVTOBUS GA JE
POVOZIL
Iz smeri jezera v Tito-
vem Velenju je vozil po
Stanetovi ulici voznik av-
tobusa RADO KRULEJ,
29, iz Škal. Ko je pripeljal
v križišče s Šlandrovo ce-
sto, je z njegove desne
strani, z neprednostne ce-
ste pripeljal s kolesom na
pomožni motor 14-letni
DAVORIN PRAPROT-
NIK iz T. Velenja in zavi-
jal levo proti jezeru, ni pa
upošteval, da nima pre-
dnosti. Zaletel se je v
sprednji desni del avto-
busa, ki je zato zapeljal
nekoliko v levo, z zad-
njim kolesom pa zapeljal
čez Praprotnika, ki je pa-
del. Poškodbe so bile ta-
ko hude, da je Davorin
v _
Praprotnik na kraju ne-
sreče umrl.
ZADEL DEKLICO OB
CESTI
Ko je pripeljal čez most
in do železniškega preho-
da med Parižljami in Pol-
zelo, je voznik osebnega
avtomobila IZTOK SE-
ME, 23, iz Pariželj zadel
13-letno K.Š. iz Pariželj,
ki je stala ob kolesu ob
desnem robu cestišča-
Deklico je vrglo v vetro;
bransko steklo, po nekaj
metrih pa je padla po ce-
stišču in se težje poško-
dovala - ima pretres mož-
ganov in zlomljeno roko.
OBRAČANJE NA
CESTI
Pri samopostrežni trgo-
vini v Preboldu je obrača-
la avtomobil voznica JA-
NA GOVC, 25, iz Prebol;
da. Iz smeri Latkove vas'
se je pripeljal s kolesofl1
na pomožni motor STO-
JAN DESPOTOVIC, 23.
iz Vranskega in se zaletel
v leva vrata avtomobila;
Despotovič je padel in s1
zlomil nogo.
___^
$t. 19 - 13. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
OB DNEVU VARNOSTI IN DNEVU MLADOSTI
TRDNEJŠA MEJA S TITOM
22. maja poimenovanje karavle na Ljubelju po Titu
Mnogo je krajev v Ju-
goslaviji, kjer se je v svo-
jem življenju ustavil,
ustvarjal in dal svoj bo-
gat doprinos tovariš Ti-
to. Med temi mnogimi
kraji pa je tudi še več
takšnih, ki so posebnega
pomena. To še posebej
velja za obmejne kraje,
kjer mora biti naša bu-
dnost večja, kot kjerkoli
drugje.
Tako, kot bomo organi-
zirani in pripravljeni na
meji, takšna bo potem tu-
di naša varnost v srcu. Ali
obratno!	Prijazni
obrambni »jež« se začne
na meji. Tam so ljudje:
gozdarji, logarji, kmetje,
planinci, lovci, cariniki,
miličniki in vojaki. Vsi
vse radi sprejmejo in poz-
dravijo ter jim svetujejo
pot (smo najbolj odprta
meja na svetu!), prav tako
pa tudi preprečijo pot
vsem, ki bi hoteli Jugo-
slaviji slabo.
Letošnji maj bo na Lju-
belju še posebej slovesen.
To bo 22. maja, v soboto,
ko se bo ob obeh stavbah,
kjer so in bodo stanovali
vojaki graničarji, zbralo
več tisoč ljudi. Ne samo iz
obmejnih občin, temveč
iz vse Slovenije in Jugo-
slavije. Prišli bodo tudi
najvišji jugoslovanski vo-
jaški predstavniki na čelu
s tovarišem Brankom Ma-
mulo.
Karavlo na Ljubelju bo-
do namreč nekaj dni po
Dnevu varnosti v Mesecu
mladosti poimenovali po
tovarišu Titu. Zakaj?
Predlog o tem je bil
prvič izrečen že lani v za-
četku leta. Potem so zače-
li pripravljati vse, kar je
potrebno za takšno slove-
snost. Tovariš Tito je bil v
svojem življenju večkrat
v okolici Ljubelja, zlasti
zaradi lova, ki mu je bil
posebno razvedrilo v ča-
su težkega in odgovorne-
ga dela. Dva datuma pa
sta posebej pomembna:
Tovariš Tito je ilegalno
prestopil mejo pri kamnu
175/42 leta 1934 v Avstri-
jo, ko se je podal na eno
izmed svojih delovnih
poti.
Tovariš Tito je prišel na
Ljubelj na lov 5. januarja
1962. Ker je bilo vreme
izredno neugodno (veliko
snega, cesto so plužili in
čistili kar s konji in vpre-
gami, pri Ankeletovi go-
stilni pa je Tito počastil
vse »čistilce«), se je odlo-
čil. Ni se vrnil v svojo re-
zidenco na Brdo pri Kra-
nju, temveč ostal med vo-
jaki graničarji. Prespal je
med njimi, kar je bila že
njegova dolgoletna želja.
Z njim je bil tudi Ivan
Maček-Matija.
Tovariš Tito se je tako
kot vedno izkazal za izre-
dnega gosta, ki je nadvse
ljubezniv in pozoren do
vsega, kar se dogaja okoli
njega. Jedel je vojaško
hrano, svetoval vojakom
določene stvari, opozarjal
^a varstvo narave in
obrambo meje... Bil je z
njimi, kot vedno in pov-
sod!
22. maja bodo tako v
neposredni bližini kara-
le, poimenovane po naj-
bližjem Titovem tovarišu
Edvardu Kardelju, v Ra-
tečah otvorili še Karavlo
Maršala Tita. V njej je le-
tos tudi prenočila zvezna
štafeta mladosti, ki se je
kasneje podala skozi bo-
dočo spominsko sobo, ki
jo vidimo na sliki.
Pred novo (obnovljeno)
karavlo bo postavljen
spomenik tovariša Tita v
maršalski uniformi. Zani-
mivost tega spomenika je
v tem, da ga je napravil
pokojni kipar Boris Ka-
lin, in sicer kot edini ki-
par, ki je kdajkoli delal v
»živo« za kip tovariša Ti-
ta. V spominski sobi pa
bo kiparsko delo tovariša
Tita, ki ga je napravil
Frančišek Smerdu.
Jutri, 14. maja, pa se bo
začel zdaj že četrti pohod
ob karavlah naše meje
pod naslovom »Od reke
Mure do Jadranskega
morja«. Posebne delega-
cije se bodo na dan poi-
menovanja zbrale ob Ka-
ravli Maršala Tita. S
prvim pohodom so začeli
leta 1979, ko so poimeno-
vali Karavlo po tovarišu
Edvardu Kardelju. Pri
vsaki karavli bodo pripra-
vili kulturne programe,
sodelovali pa bodo vsi -
od borcev do mladine.
MARKO NEGOVANO-
VIČ: »Tovariš Tito se je
v svojem življenju več-
krat ustavil med grani-
čarji in starešinami ob-
mejnih enot. Posebno po-
zornost je posvečal njim,
kajti prvi so, ki varujejo
najdragocenejše: svobo-
dno ozemlje Jugosla-
vije.«
Tako bomo ob 90 letni-
ci rojstva tovariša Tita ter
ob 38 letnici ustanovitve
naših varnostnih enot do-
bili poseben objekt, ki bo
edini te vrste v Jugoslavi-
ji: srečanje na meji se bo
začelo s tovarišem Titom,
neutrudnim borcem za
naše današnje lepo življe-
nje! Posebnost tega ob-
jekta pa bo tudi v tem, da
si ga bo vsak ob vsakem
trenutku lahko ogledal.
Verjetno ni naključje, da
stojita ob meji proti Evro-
pi dve spominski obeležji
z imeni naših največjih si-
nov: Tita in Kardelja. V
tem ni samo simbolika,
temveč tudi obveza.
Tekst: TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Posnetek iz sobe v karavli na Ljubelju, kjer sta pred
lovom prenočila Matija Maček in tovariš Tito
Tako izgleda soba danes. Desno je originalna poste-
lja, kjer je leta 1962 prenočil tovariš Tito. Na steni
desno je spominsko obeležje.
V stari karavli med mejnim prehodom in novim hotelom Kompasa na Ljubelju
bodo 22. maja otvorili tudi spominsko sobo, kjer je v noči iz 5. na 6. maj 1962
prespal tovariš Tito.
Marko Negovanovic
Karlo Leitenger
KONJIŠKI PERUTNINARJI
MOREČA IZGUBA
Ustavitev reje nič ne rešuje
»Nobenega kooperanta ne
bomo pustili na cedilu,« je
dejal na skupnem sestanku
kooperantov konjiškega pro-
izvodnega okoliša predstav-
nik Perutnine Ptuj oziroma
njene temeljne organizacije
kooperantov, ki so se v torek
zbrali skupno s predstavniki
občine v Slovenskih Konji-
cah. Kooperanti pa, kot da
temu niso verjeli. Njihove iz-
kušnje iz zadnjih mesecev,
ko so se pri proizvodnji poja-
vile velike težave, so preveč
boleče.
Prirast v zadnjih mesecih
ni tak, kot bi moral biti.
Manjši je celo za 40-50 deka-
gramov pri piščancih iste
starosti, poginov je veliko,
koperanti pa v izgubi, ki jo
skušajo tako ali drugače po-
kriti, vendar povprečnih 10
starih milijonov izgube pri
enem ni mogoče pokriti čez
noč, sploh pa brez novega
uhlevljanja. Toda: bo novo
uhlevljanje prineslo doho-
dek ali le povečalo izgubo?
Kaj potem?
Pri tako negotovih pogojih
si ne upamo uhlevljati. Pa
smo pripravljeni sodelovati,
pripravljeni nadaljevati. Ne,
tega ne bi mogli imenovati
»štrajk«. Le tako ne gre. Če
sem v kratkem času ustvaril
6 milijonov zgube, kako si
naj upam morda še v večjo?
-	Vsi kooperanti, tudi tisti
najboljši, smo vedno na slab-
šem. Prvih 35 dni so piščanci
rasli, da jih je bilo veselje
gledati. Potem, ko jim damo
druga krmila, niso jedli. Le
postavali so in propadali. Od
novembra imamo izgubo,
ostali smo brez denarja. Pe-
rutnina nam še ni povedala,
kako bomo s temi zgubami.
Pripravljeni smo sodelovati
še naprej, nas je pa strah vze-
ti piščance. Mar naj sami
prevzamemo vse rizike?
-	Po malem izgubljamo zau-
panje.
-	68 turnusov sem vzredil.
Nikoli nisem imel izgube, se-
daj pa je.
-	Piščanci so vaši, mi jih
imamo le v reji. Zdaj, ko hi-
rajo, pa jih zdravim za svoj
denar.
-	Kje pa bomo pokapali
piščance? Na svoji zemji jih
ne mislim več.
-	Krmilo je krivo. _
Tako so pripovedovali
kooperanti v Konjicah. S
trpkim gnevom. Kdo pa je
pripravljen delati zastonj ali
celo za dolgove? Kdo si upa
te dolgove še povečevati, da
bi jih potem morda lahko
povrnil? Mlada družina, kjer
sta se oba odločila in zapusti-
la redno zaposlitev ter se po-
dala na pot proizvodnje hra-
ne, v tem primeru piščancev,
ki je za to vložila velika sred-
stva v izgradnjo vsega po-
trebnega, ne. Strah pred pri-
hodnostjo lahko premaga še
tako razumno odločitev.
Kljub vsem zagotovilom Pe-
rutnine Ptuj, da bodo skrbeli
za socialno varnost koope-
rantov. Kljub njihovemu ra-
zumevanju in pozivom k
strpnosti in sodelovanju.
»Zavedamo se, da nihče ne
more delati dva meseca za-
stonj. V preteklosti smo veli-
ko dosegli skupno. Tudi se-
daj kooperanti dobivajo do-
ločena sredstva ne glede na
rezultate. Izjemne primere
obravnavamo posamično in
rešujemo s predujmi.« Razu-
mno je to povedal predstav-
nik Perutnine, a kooperantu,
ki je že dvakrat prišel domov
brez ficka, je to težko dopo-
vedati.
2e kooperanti sami so
ugotavljali, da je vseh nadlog
očitno krivo krmilo. Kje je
tista napaka, še ne ve nihče.
Zaenkrat so ugotovili, da
slab prirast ni odraz slabega
dela kooperantov. Prav tako
piščanci iste vrste drugje do-
bro uspevajo. Analize v
Ljubljani in Zagrebu še niso
končane, je pa vanje Perut-
nina ogromno vložila. Obi-
čajne analize niso pokazale
ničesar. Tudi surovin, doma-
čih in uvoženih imajo dovolj.
Rezultati pa vedno slabši,
prav tako odnosi. Močnega
glasu po samoupravljanju na
srečanju ne moramo pre-
zreti.
»Pred vsako sejo zbora dele-
gatov za delavski svet se mo-
ramo sestati«, so dejali koo-
peranti. Tako bo mogoče na-
prej, brez sodelovanja ne. V
tej naši bitki za hrano, pri
vseh naložbah kooperantov,
pri vseh ciljih Perutnine
Ptuj, preprosto morajo najti'
rešitev. Da ne bo prepozno?
MILENA B. POKLIC
RIMSKE TOPLICE: MLADI ZA
SLOINDS
V znanju in spretnosti pod naslovom »Mladi za SLO in
DS, so se v petek popoldne v Rimskih Toplicah pomerili
osnovnošolci iz občine Laško.
Občinskega tekmovanja se je udeležilo sedem ekip, pred-
stavnic osnovnih šol iz Radeč, Rimskih Toplic in Laškega.
Orientacijski pohod je bil dolg približno 6 kilometrov. Ekipe
so krenile iz osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Topli-
cah do legendarne Kojzice, od tam do Sedraža in do Šmar-
jete ter nazaj do šole v Rimskih Toplicah. Med potjo je
mlade tekmovalce čakalo veliko nalog oziroma kontrolnih
točk, kjer je bilo treba pokazati znanje iz zgodovine naro-
dnoosvobodilne vojne, iz orientacije in topografije, prve
pomoči ter znanja iz civilne zaščite, požarne in prometne
varnosti. Tudi v streljanju z zračno puško je bilo treba
pokazati znanje in spretnosti.
Ekipe so bile med sabo dokaj izenačene, mladi pa so
pokazali, da so se na preizkušnjo dobro in resno pripravili.
Na koncu so vrstni red, odločile točke. Največ jih je zbrala 2
ekipa osnovne šole Primoža Trubarja Laško, drugo mesto je
zasedla 3. ekipa te šole, tretje mesto 1. ekipa laške osnovne
šole, četrto mesto 1. ekipa osnovne šole Marjana Nemca
Radeče, peto mesto 2. ekipa radeške šole, Šesto mesto 1.
ekipa osnovne šole Antona Aškerca iz Rimskih Toplic ter
sedmo mesto 2. ekipa te šole. Območnega tekmovanja Mladi
za SLO in DS, ki se bo odvijalo 17. maja v Titovem Velenju,
se bo iz Laške občine torej udeležila ekipa učencev iz
osnovne šole Primoža Trubarja Laško.	M. A.
ZREČE: SREČANJE STAREJŠIH
KRAJANOV
Krajevna organizacija Rdečega križa Zreče skupno s kra-
jevno skupnostjo in SZDL pripravlja srečanje krajanov,
starih nad sedemdeset let. Srečanje bo 16. maja ob 10. uri
dopoldan v kulturnem domu v Zrečah.
Tokrat se bodo starejši krajani zbrali že sedmič. Pretekla
leta so jim pripravili pester kulturni spored, letos pa so se
odločili, da jim bodo prikazali film o razvoju kraja Zreče, ki
traja približno 45 minut. Potem bo še skupno kosilo in
zabava s petjem in plesom, saj bo igral ansambel Comet.
8. stran - NOVI TEDNIK
št. 19 - 13. maj I9fi.
ZADNJA PREMIERA V TEJ SEZONI
IGRA 0 GOSPOSTVU SVOBODE
SNG Celje je uprizorilo dramo Milana Kundere »Jakob in njegov gospodar«
Češki pisatelj in dramatik
Milan Kundera je napisal
svojo igro leta 1971 v »okupi-
rani« Pragi. Gre za variacijo
na enega osrednjih razsvet-
ljenskih proznih tekstov Fa-
talist Jacques Denisa Dide-
rota, znamenita francoskega
enciklopedista in racionali-
sta. Odnos med Diderotom
in avtorjem igre Jakob in
njegov gospodar je sicer bež-
no določen s podnaslovom
(Počastitev Denisa Didero-
ta), vendar je jasno samo po
sebi, da ne gre za navaden
ljubiteljski poklon, ampak
za širši historični kontekst
Kunderove aktualizacije. O
tem priča tudi biografski po-
datek, da je bil Kundera
eden od mnogih čeških inte-
lektualcev, ki so bih po av-
gustu 1968 z intervencijo no-
vih oblasti potisnjeni v
molk. Igra je izšla v Franciji,
kamor je dramatik emigriral.
Zveza med francoskim 18.
stoletjem in češkimi razme-
rami seveda ni neimpresiv-
na, če upoštevamo tradicijo
evropskega racionalizma in
skepticizma, katerega naj-
višjo uresničitev predstavlja-
jo prav francoski enciklope-
disti, na drugi strani pa no-
vodobni metafizični iracio-
nalizem, kakršen se je izka-
zal (tudi) ob sovjetskem vo-
jaškem in političnem pose-
gu. V prvem primeru mlado
meščansko zmagoslavje svo-
bode in razuma, v drugem
njuna radikalna ukinitev in
poraz minimalne ideološke
alternative. Na eni strani po-
zitivističen triumf ateizma,
na drugi dogmatična vera v
modificirano religijo. Iz te
velike razlike, ki se je kon-
kretizirala tudi kot eksekuci-
ja določenega dela vzhodnih
razumnikov, raste variacija o
Jakobu in njegovem gospo-
darju. Igra Milana Kundere,
ki se sicer ne izogiba stilizi-
rane komediografske taktu-
re, je pravzaprav klic po
skeptičnem razumu in torej
po svobodni, odprti relativ-
nosti sveta.
Sluga Jakob in njegov go-
spodar se podobno kot Be-
skettovi junaki potikata po
praznem svetu. Absurdni
položaj je upravičen, saj sta
junaka postavljena na oder
brez socialnega in moralne-
ga konteksta. Kar ju vendar-
le priklepa na ta svet, je ra-
zviden logos zgodb, ki si jih
pripovedujeta in ki so jima
pripovedovane, hladne, me-
hanicistične variacije moti-
vov, ki učinkujejo kot ek-
sempli, vendar ne v morali-
stičnem smislu, ampak kot
racionalni obrazci ravnanja v
docela osvobojenem svetu,
ki je zavezan le človekovi
čutni naravi. Jakob, in gospo-
dar imata vsak svojo zgodbo,
svojo ima tudi krčmarica, ki
ji pripada drugo dejanje, to-
da vsa ta improvizirana fabu-
listika se združuje v odločil-
no idejo, ki govori o relativ-
nosti zgodevanja, pa tudi o
relativnosti subjektivne re-
snice. Zato so tako odnosi
med osnovnimi dramskimi
osebami kakor tudi odnosi
med pripovedovanimi akter-
ji povsem razvezani, še več,
gre za radikalno odprt pre-
hod med videzom in resnico,
med zgodbo in junakom,
med slugo in gospodarjem,
pa tudi med avtorjem in tek-
stom. Pomeni so zamenljivi
in minljivi, kakor ljudje, hie-
rarhija je ukinjena, čustva
zgolj prah v kraljestvu racio-
nalne kombinatorike, ki tu
in tam navrže trenutek ko-
ristne čutnosti. Gospodar si-
cer ukazuje, (oda hlapec od-
loča - ah kot pravi Jakob
krčmarici: »Zakaj na tem
svetu ni nič gotovega in stva-
ri spreminjajo svoj pomen
tako, kakor piha veter. In ve-
ter nenehno piha...«
Svet, kjer vsak sega vsake-
mu v besedo s svojo pesnico
(osnovni Jakobov problem),
je sicer prekletstvo, toda
hkrati je to edino možni člo-
veški svet, saj onemogoča
vznik iracionalno čustvene-
ga (religioznega, metafizič-
nega) ustoličenja pomena in
torej ene same vrhovne ide-
je, ki je postavljena v vlogo
najvišje resnice. Od tod av-
torjev »poziv« po relativni
resničnosti, evokacija, ki jo
sicer opira na mlajša obdob-
ja evropskega racionalizma,
zato da bi s preprostostjo
otroške igre osvetljeval utru-
jeno zapletenost zrele civili-
zacije. Redukcija problema
na priliko o Nožiču in Nožni-
ci je gotovo poenostavitev,
ki sodi v železno tradicijo
družbenokritične umetnosti,
toda s svojo posebno drama-
turgijo je Kundrova igra ko-
nec koncev en sam niz duho-
vito prepletenih in zgošče-
nih parabol o gospostvu (ne-
svobode.
Predstava je precizno, s
kopičenjem distančnih efek-
tov, ki sproti brišejo iluzijo,
osvetlila racionalni avtoma-
tizem dramskega dogajanja.
Franci Križaj si je (s pomočjo
dramaturga Janeza Zmavca)
zamislil uprizoritev v slogu
rokokojske komedije, ki se
odvija na Beckettovski sceni
(delo Magdalene Klarer, ki je
bila tudi kostumografka).
Pohvalna je režiserjeva odlo-
čitev, da se ni spuščal v ne-
posredne družbenokritične
aluzije, čeprav je tvegal, da
bo igra za marsikoga izzve-
nela zgolj kot neizpisan ko-
mediografski skelet. Nosilci
glavnih vlog so odločilno
pripomogli k rafiniranemu
čaru predstave. Peter Bo-
štajnčič je kot Jakob subtil-
no preigral vehko odtenkov,
bil je sanjač in avanturist,
nežen in vitalen. Prav tako
Janez Bermež, ki je bil v
skladu z močjo svojega lah-
kotnega igranja odličen Go-
spodar brez moči. Zgolj soli-
dna je bila Jana Smidova kot
Krčmarica, prepričljivo pre-
meten pa Miro Podjed v vlo-
gi viteza Saint-Quena. Osta-
lim igralcem vloge niso do-
puščale posebnega razvoja,
sodelovali pa so Borut Aluje-
vič, Jože Pristov, Anica Ku-
mer, Bogomir Veras, Nada
Božič, Ljerka Belak, Milada
Kalezič, Mija Mencej, Bruno
Baranovič, Janez Starina,
Igor Sancin in Zvone Agrež.
Lektorica je bila Eva Blu-
mauer, pri predstavi so sode-
lovali tudi Marjan Tumšek,
Hana Komar, Vera Pristov in
Sava Subotič. Celjsko gleda-
lišče je sklenilo sezono z do-
padljivim teatralnim dogod-
kom.
PETER KOLŠEK
ZAČETNI TEČAJ (30)
Mi estas tre scivolema, kiel aspektas via korespondanto. -
Zelo sem radoveden, kako izgleda vaš dopisovalec. (V besedi
»scivolema« imamo pripono »em«, ki pomeni nagnjen biti k
nečem. Pr.: babili, babilema - klepetati, klepetav). Mi jam
bone vidas tiun kamaradon, kiu havas esperantan flageton. -
Dobro že vidim tovariša, ki ima esperantske zastavice. Sajnas,
ke li estas tre simpatia homo. - Zdi se, da je zelo simpatičen
človek, (sajni - zdeti se; glagolsko obliko »sajnas smo uporabili
brezosebno. Takih oblik imamo še več. Pr. pluvas - dežuje,
negas - sneži.)
Ni alproksimugu al la kamarado - Približajva se tovarišu. Ni
devas prezenti nin unu al la alia. - Moramo se predstaviti drug
drugemu. Via korespondanto estas tre afabla sinjoro. - Vaš
dopisovalec je zelo prijazen gospod.
Tre versajne ni veturos al la hotelo. - Bržkone se bomo
peljali v hotel. Ni certe veturos per la subtera fervojo. - Gotovo
se bomo peljali s podzemno železnico. Proksime de la staci-
domo estas enirejo al la subtera fervojo. - Blizu postaje je vhod
k podzemski železnici. - Ho, kiom da homoj atendas la vagona-
ron! Subtera vagonaro veturas tre rapide kaj tre ofte. - Pod-
zemska železnica vozi zelo hitro in zelo pogosto. Post kelkmi-
nuta veturado ni jam eliras. - Po nekajminutni vožnji že izsto-
pimo. Kiel granda estas tiu palačo sur la dekstra flanko! - Jes,
gi estas la farna Luvr. En gi trovigas muzeo, ču ne? Jes, tre
granda muzeo gi estas kaj tre valora. - Cu ni vizitos gin dum
nia restando en Parizo? Certe ni vizitos gin, sed hodiau ni
rigardu iomete la urbon ekstere. Kia monumento estas tie,
meze sur la krucigo de la stratoj? - Kakšen spomenik je tam v
sredi na križišču cest? - Gi estas arko de triumfo. - To je
slavolok zmage (arko - lok, obok). Sub gi estat tombo de
nekonata soldato. - Pod njim je grob neznanega vojaka (tombo
- grob). De čiuj flankoj venas čitien la stratoj. - Z vseh strani se
stekajo sem ceste. Čeba inter ili estas la strato kun la nomo
»Elisaj kamparoj«. - Glavna med njimi je cesta z imenom
Elizejske poljane. Tiun nomon mi bone konas, mi legis gin en
multoj libroj. - Ču vi jam legis la libron de remark: Arko de
triomfo? Jes, mi jam legis gin kaj mi ankau vidiš la filmon lau
tiu romano. Tra Parizo fluas rivero Sene. Kion signifas tiuj
standoj apud la rivero? - Kaj pomenijo te stojnice ob reki9 Sur
tiuj standoj oni vendas diversajn uzitajn librojn. Jen, estas
pentristo, kiu ekspozas siajn verkojn eč sur la trotuaro. - Evo
slikarja, ki razstavlja svoja dela kar na pločniku! (Ekspozi ali
tudi ekspozicii - razstavljati.)
Nun ni estas en la protfsimeco de la strato Rivoli, kie trovigas
grandegaj magazenoj. - Sedaj smo blizu ceste Rivoli, kjer so
velikanske trgovine. Eč en la keloj estas vendejoj. - Celo v
kleteh so prodajalne. Aliaj vendejoj estas gis la kvara etago. -
Druge prodajalne so do četrtega nadstropja. Kaj tiu belega
domo, kio estas gi? - Gi estas operejo, (opera). Baldau ni venos
gis la pregejo Notre Dame. - Kmalu bomo prišli do Noterdam-
ske cerkve. Tiu či pregejo ludis gravan rolon en la-historico de
Parizo. Ta cerkev je igrala važno vlogo v zgodovini Pariza. Por
eniri en la turon oni bezonas pagi la eniprezon. - Če hočemo na
stolp, moramo plačati vstopnino. Nun ni veturos gis la Eifel-
turo, per ailtobuso. - Sedaj se bomo peljali do Eifelovega
stolpa z avtobusom. - Cu ankaO tie oni devas pagi la kotizon
por supreniri? - Ali moramo tudi tu plačati prispevek, če se
hočemo povzpeti? Certe, kaj gi estas eč alta. Kiel la turo rnem,
ču ne? Jes, vi pravas. - Prav imate. Oni havas tri diversajn
tarifojn, por diversaj altecoj de la turo. - Imajo tri različne
tarife, za različne višine stolpa. Čirkaurigardo de la supro de la
turo estas majesta. - Razgled z vrha stolpa je veličasten. -
Antau ni kušas la tuta vasta urbego. - Pred nami leži celo
prostrano velemesto. Kaj milionoj da parizaj enlogantoj svar-
mas sur la stratoj, kvazati formikoj en la formikejo. - Milijoni
pariških prebivalcev mrgolijo po ulicah kakor mravlje po
mravljišču. '
Bone, ni revenu, ni ja povos ankorau en venotaj tagoj trari-
gardi la urbon! - Dobro, vrnimo se, saj si bomo lahko še v
prihodnjih dneh ogledali mesto!
KROGOVCIV
MUZEJU
REVOLUCIJE
V Muzeju revolucije so v
ponedeljek zvečer odprli raz-
stavo likovnih del Krogov-
cev, ustvarjalcev, ki so se
pred leti zbrali v zapušče-
nem in propadajočem samo-
stanu Krogu nad sečovelj-
skim letališčem. Danes šteje
skupina nad dvajset umetni-
kov, med njimi Anton Her-
man, Franci Zagoričnik,
Zdenko Huzjan, Tomaž Kr-
žiščnik in mnogi drugi znani
slovenski likovni ustvarjalci.
Vendar pa se Krogovci ne
ukvarjajo samo z likovnim
snovanjem, ampak se v času
svojega bivanja v nekda-
njem samostanu tvorno
vključujejo v tamkajšnje
krajevno življenje, sodeluje-
jo pri delovnih akcijah, s
svojo likovno dejavnostjo in
organizacijo kulturnih prire-1
ditev pa naj bi s spodbuja-
njem turistične dejavnosti
bih tudi bodoči nosilci raz-
voja tega sicer po krivici po-
zabljenega delčka Slovenije.
Krogovci tudi prirejajo stal-
no razstavo v zapuščeni nek-
danji samostanski cerkvi.
Srečanje z njihovimi deli v
Muzeju revolucije v Celju je
gotovo zanimiv kulturni do-
godek.
D. M.
KAGEMUŠA
Scenarij: Akira Kurosawa, Masato Ide. Kamera: Takao Salto
Masaharu Ueda. Glasba: Shinichiro Ikebe. REŽIJA: AKl|h
KUROSAWA.
Igrajo: Tatsuya Nakadai, Tsotumu Yamazaki, Keta Yui idr
Osemindvajseti film enega največjih cineastov, japonske^
mojstra Akira Kurosawe (Rašomon, Do-des-ka-den, Sede^
samurajev, Derzsu Uzala, itd.) je Kagemuša, film, ki ga bomo v
dvorani kina Union gledali nocoj v predstavi celjskega filj,,
skega gledališča za odrasle. Tudi v tem filmu se je Kurosa%,
vrnil v daljno preteklost, v Japonsko v 16. stoletju. Deželo
razdirajo fevdalne borbe, v katerih mogočni fevdalci skušajo
vsak zase osvojiti kar največji del dežele in jo slednjič združiti
v mogočno državo. Najbliže uspehu je Takeda, tokijski fevda,
lec, ki ima mogočno vojsko. Toda že v začetku filma ga ubijejo
Sin v strahu, da bo očetova smrt povzročila propad cesarstva,
poišče človeka, ki je Takedi navzven povsem podoben. Najd«
ga v zaporu in mu dodeli očetovo vlogo. Toda razbojnik kaj
kmalu dokaže svojo zvitost in svoj razum, ko vse bolj prev.
zema pravo Takedino identiteto in ga celo prekosi. Nova vloga
je lopovu namreč pisana na kožo in kmalu postane res umen
vladar in velik vojskovodja, ki zdaleč preseže namenjeno mu
vlogo žive lutke. Slednjič konča na bojišču, v veličastni bitki,
kjer z novim orožjem - mušketami - uničijo celoten Takedin
klan.
Kurosawa je v filmu Kagemuša dosegel neko novo kakovost
Ne le, da je imenitno opredelil značaje oseb in jih prepletel
skozi usodno zamenjavo osebnosti v dramatičen klopčič usod,
Izjemno inventivno je uporabil tudi vsa filmska izrazna sred-
stva, ob sliki, ki je vseskozi imenitno kadrirana, tudi bogastvo
barv. Uspelo mu je doseči pravi umetniški kolaž, skladnost in
harmonijo barv, razporeditve po prostoru in še zlasti impo-
zantnost množičnih scen. Spretno, z velikim številom stati,
stov, je upodobil klanske bitke in ustvaril epsko podobo sred
njeveške Japonske. Nepozabni ostajata sceni pogreba na me-
glenem jezeru in veličastne bitke s pravim pokolom konjev. It
še po eni ideji ta film izstopa. V njem je Kurowava briljantno
izpeljal zamenjavo osebnosti, ki sta si povsem različni tako po
stanu (plemič-lopov) kot po značaju, pa vendar oseba, ki bi
morala postati lutka svojega predhodnika, vse bolj postaji
identična, svoj višek, ko dejansko postane tisti, ki ga igra, pa
dosega v smrti.
Za ogled še priporočamo: Mister Montenegro (kino Union),
Zemlja se trese (dvorana Kinogledališča), Volk samotar (mla-
dinski spored kina Dom).
EDI MASNEC RAZSTA VLJAL
V	SAVINOVEM SALONU
V	Savinovem salonu v Žalcu je pred kratkim prvič
predstavil javnosti svoja fotografska dela Edi Masnec,
fotoreporter Ljubljanskega dnevnika, sicer pa doma-
čin iz Šempetra v Savinjski dolini.
Svojo fotografsko prakso je nekako pričel pred leti
ravno pri Novem tedniku. Razmišljajoč avtor se ni
mogel vedno zadovoljiti zgolj s kronističnim beleže-
njem dogodkov na celuloidni trak minljivosti vsakda-
njega življenja. V njem so dozorevali trajnejši pogledi
na ljudi in dogodke, predvsem pa na ljudi. Tako je
nastal tudi poseben ciklus fotografij v žalskem Ferra-
litu. Edi Masnec nam je predstavil livarje, že od nekdaj
atraktiven fotografski objekt. Ce upoštevamo, da se je
Edi Masnec na tak način prvič predstavil svojemu
»domačemu« občinstvu in da je še takorekoč na za-
četku svoje fotoreporterske kariere, potem si od njego-
vih bodočih razstav lahko obetamo še več, kajti ta v
Žalcu napoveduje in v nekih delih tudi že potrjuje
izredno subtilnega avtorja, ki dobro obvlada videnje
skozi fotografski objektiv in ne prepušča vsebinskega
izraza zgolj kemičnemu procesu fotografskih kemika-
lij. Vzdušje ustvarja v lastnem videnju kadra, v razpo-
loženju, ki govori iz njegovega lastnega odnosa do
sveta, ki ga hoče in more beležiti na filmski trak.
D. MEDVED
»TEATARITD« V
LJUBLJANI
Člani kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar iz Celja
si bodo v soboto v Ljubljani ogledali predstavo »Trave-
stija«, Toma Stopparda. Z omenjeno uspešnico bo v
Domu Ivana Cankarja v Ljubljani gostoval »Teater
ITD« iz Zagreba. Delo je režiral Nenad Perhovski,
nastopajo pa vrhunski zagrebški igralci: Rade Šerbed-
žija, Ivica Vidovič, Fabjan Šovagovič, Izet Hajderhod-
žič, Marija Kohn, Asja Jovanovič, Miljenko Androič in
Angel Palažev.
Ogled predstave organizira klub kulturnih delavcev.
Člani kluba si bodo obenem ogledah tudi retrospek-
tivno razstavo slovenskega slikarja Jožefa Petkovška
ter prostore Cankarjevega doma.
ZBOR IZ ZADRI
NA OBISKU
MPZ »France Prešeren
Celja bo ta teden gostil e
ga najboljših mešanih p
skih zborov iz Hrvatske,
je zbor Delavsko kulturni
in umetniškega društva»■
tar Zoranič« iz Zadra.
Mešani pevski zbor »P«
Zoranič« ima bogato trad
jo, saj je bilo to društvo ui
novljeno že leta 1908 ii
vseskozi negovalo tradii
slovanske in hrvatske m
dne glasbe. Čeprav v di
tvu dela več sekcij, je naj«
je uspehe dosegel prav oi
njeni zbor, ki je gostoval
številnih krajih v Jugosla
in tudi izven njenih meja
Mešani pevski zbor »P
Zoranič« bi imel prvi i
cert v Celju v petek, 15. t
meseca ob 19.30 v d vol
Narodnega doma, drugtf
bodo nastopili v sobot1
Zdraviliški dvorani v R(
ški Slatini.	]
PRIZNANJE
»PREŠERNOVC
Mešani pevski zbor Ftf
Prešeren iz Celja je dob
eno veliko priznanje. T
povabilo za nastop v Cafl
jevem domu v Ljubi]
kjer bodo prepevali najt>
zbori z letošnjega festi
Naša pesem, ki je bil 1
kratkim v Mariboru. "
bodo danes zvečer ob 1
uri nastopih: Mešani in
ski zbor Consortium rf
cum, Mešani pevski 1
Obala Koper in Moš!'i
ski zbor Srečko KosoV
Ajdovščine in MPZ B*
Prešeren iz Celja.
$t. 19 - 13. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
$ ZELEZAR CELJE-ŠTORE
DRAGOCENA IZKUŠNJA
(0zakovo Vrnitev je režiraia Vesna Arhar
ysaka premiera na amater-
terTi gledališkem odru po-
jgfli po svoje praznik. Zato,
določenem smislu poo-
^Ija ustvarjalna prizadeva-
nj ansambla, ki se je zavest-
[J, odločil za ustvarjanje na
|iedališkem odru pa tudi za-
di tega, ker vsaka predsta-
( predstavlja novo izkuš-
j0i nova odrekanja, novo
Jznavno kakovost. Sobot-
^ premiera Vrnitve Ferda
[ozaka v režiji Vesne Arhar-
je in dramaturgiji Bojana
^jia in v izvedbi Amater-
ja gledališča Zelezar Ce-
e.Store v kulturnem domu
gtorah je razkrila dve bi-
tveni vrednostni kompo-
enti: gledalci, ki so povsem
apolnili dvorano, so videli
elo slovenskega avtorja
ivedeno na visoki ravni,
^ajalci te predstave pa so
oživeli dragoceno ustvarjal-
0	izkušnjo, ki se je ne bi
jiel odreči noben amaterski
ledališki oder.
V čem je ta izkušnja? Ne-
vomno v novem ustvarjal-
en pristopu, ki sicer ama-
jrskim odrom ni tuj, je pa
Elo redek v delovni praksi.
G Zelezar je v svojem re-
ertoarnem iskanju, pred-
sem pa v iskanju novih
stvarjalnih poti našel skup-
ijezik z vrsto poklicnih gle-
aliških delavcev. V skup-
em dogovoru z Bojanom
tihom, znanim slovenskim
ramaturgom, umetniškim
(djem vrste slovenskih gle-
Uišč, publicistom (dobro se
1	spominjamo tudi iz let
j70/74, ko je vodil Sloven-
p ljudsko gledališče v Ce-
'n na široko odprl vrata
hiše tudi amater-
;	jstavili na oder
delo Ferda Koza-
(1894-1957) Vrnitev. Gle-
liška pripoved je sestavlje-
na iz treh delov, in sicer Veli-
komestna kmedija, Opolnoči
in Vrnitev. Režiserki Vesni
Arharjevi je uspelo izdelati
polno gledališko delo, pri če-
mer je treba poudariti, da
prvi del (Velikomestna ko-
medija) ni uspel vzpostaviti z
dvorano takšne avtentične
relacije kot druga dva. Svoj-
ski pridih »življenja« v bor-
delu je delal težave tudi
igralcem (Franc Romih, Tur-
da Tomažin, Reza Horvat,
Ana Tomažin, Lada Cmok in
Zdenka Pikelc, motil pa je
tudi premor pred nastopom
plesalk, ki so poosebljale
duh maščevalnosti.
Opolnoči in Vrnitev pa sta
bila dva dela, ki sta razkrila
vrsto dobrih igralskih krea-
cij Petra Šprajca, Anice To-
mažinove, Mire Furlanove in
Francija Kerznarja. Nastopi-
la sta tudi Mihael Jurak in
Franc Mirnik, ki ga že dolgo
nismo videli na odru. Igralci
niso imeli lahkega dela, potr-
dili pa so pravilo, da jih jasno
postavljen koncept in za-
stavljen cilj skozi dramatur-
ški in režiserski študij lahko
tudi igralsko daleč pripelje.
To je potrjeval celoten gleda-
liški večer, saj je dogajanje
na odru bilo v vseh pogledih
in do konca urejeno, bila je
to predstava na lepi ravni.
Razkrila je relacije med ho-
tenji poklicnih gledališčni-
kov (režiserka Vesna Arhar,
dramaturg Bojan Štih, sce-
nograf Sveta Jovanovič, ko-
stumografinja Milena Ku-
mer) in zmožnostmi igral-
skega ansambla, ki se je mo-
ral podrediti strožjim in stu-
dioznejšim metodam dela,
srečah pa so se tudi z izraz-
nim plesom, izrazitejšo kul-
turo giba (koreografija Ana
Pezdir) in podobno. To sožit-
je, to izrazito delovno in na-
prezajoče garanje je moralo
dati dober rezultat, kajti nih-
če ni nikogar ne podcenjeval
in ne precenjeval. Zato so tr-
dili tako poklicni kot ama-
terski delavci, da jim je bilo
skupno delo dragocena iz-
kušnja, nadomestilo za več
seminarjev teorije, ki v vsak-
danjem življenju tako težko
najde pravo pot do odrske
prakse.
Gledališki amaterizem na
celjskem območju že dolgo
časa išče avtentičnejši izraz.
V mnogih skupinah delajo
»hišni« režiserji več kot de-
set let. Skupine so takorekoč
že dobile svojo značilno pati-
no in režiserji ji določajo sijaj
pa tudi zamegljen lesk stopi-
canja na mestu. AG Zelezar
je prekinil to tradicijo in si
seveda takšnega »študija« ne
more privoščiti vsako sezo-
no. Pa vendar - ravno pred
desetimi leti so Remčevega
Mrtvega Kurenta postavili
na oder v režiji Jura Kislin-
gerja... in se z njim predsta-
vili na zveznem srečanju v
Prizrenu in Paračinu, kamor
pojdejo 26. maja tudi s Koza-
kovim delom. Gre torej za
osvežitev v delovnem smi-
slu, za novo metodo dela.
Bojan Štih je v spoznavanju
gledališke moči štorskega
ansambla lahko ponovno iz-
povedal svoj odnos do do-
mačih dramskih del in seve-
da do Ferda Kozaka samega.
Njegova Vrnitev nam kljub
temu, da to ni dramsko delo
nekega vrha, vendarle daje v
razmišljanje vsebino o mora-
li, vrednotah, o izginjajočem
in novonastajajočem svetu.
DRAGO MEDVED
i Na sliki: Peter Šprajc in Mira Furlan
MALE VOKALNE SKUPINE V VOJNIKU
SP00BU0EN ZAČETEK
Veselje še ni zagotovilo za kvaliteto
V Vojniku so člani KPD
France Prešeren skupaj s
svojo vokalno skupino me-
šanim oktetom Lokvanj pri-
pravili II. srečanje malih
vokalnih skupin. Da je lan-
ski začetek bil uspešen je
dokaz v velikem odzivu ma-
lih vokalnih skupin za le-
tošnje srečanje, saj je prišlo
kar dvanajst skupin od mo-
ških, ženskih do mešanih.
In da je prireditev »padla«
na plodna tla je tudi dokaz v
povsem razprodani dvorani,
kjer je prostih sedežev
zmanjkalo in so mnogi kar
stoje poslušali več kot dve
uri trajajoč koncert. Mirno
lahko zapišemo, da ima Voj-
nik z okolico prav gotovo
eno najbolj zvestih občin-
stev za vse vrste kulturnih in
drugih prireditev.
Na II. srečanju so se naj-
prej predstavili člani doma-
čega instrumentalnega an-
sambla Francija Zemeta,
slavnostna nagovora pa sta
opravila predsednik skup-
ščine KS Vojnik Milan Seti-
na (KS je bila tudi pokrovi-
telj!) in predsednik KPD
F»nce Prešeren Beno Podr-
gajs. Zatem so se vsaka s po
tremi pesmimi predstavile
naslednje vokalne skupine:
Plazniška dekleta iz Šentliša
na avstrijskem Koroškem,
vokalna skupina Terca iz Ce-
lja, mešani oktet KUD Svo-
boda iz Izole, kvartet Ingrad
iz Rogaške Slatine, moški
oktet iz Ponikve pri Grobel-
nem, kvartet Jasmin iz Fran-
kolova, kvintet Flamingo iz
Titovega Velenja, ženski ok-
tet KD Franc Vrunč iz Dob-
ja, vokalni kvintet Vojnik,
ženski sekstet Kozjak, moški
oktet Studenček iz Celja,
kvartet Frankolovčani in
mešani oktet Lokvanj iz Voj-
nika. Niti enkrat ni bila ena
pesem zapeta dvakrat, kar
pomeni, da je bil večer re-
snično pester in zanimiv.
Po končanem koncertu so
se vsi udeleženci zbrali še na
tovariškem srečanju, kjer
jim je nekaj kritičnih, vendar
koristnih nasvetov povedal
glasbeni strokovnjak in
predstavnik ZKO Celje prof-
. Vid Marčen. Samo nekaj
misli iz njegovega pripove-
dovanja: veselje do petja še
ni porok tudi za kvaliteto!
Program je treba prilagajati
sposobnostim pevcev, ne pa
izbirati pretežke pesmi za si-
cer »šibke« glasove. Več dela
bo potrebno pri »dihanju«,
izgovorjavi, »uglaševanju«
glasov in podobno. In ne na-
zadnje: če nekdo poje vese-
lo, razigrano pesem, se na
odru ne more držati kot da
je najbolj žalosten. Sicer pa
je bilo srečanje dobro oce-
njeno, za popotnico pa izre-
čeno, da bo kar prav, če se
prihodnje leto ponovno do-
bijo. In če bodo nekatere na-
svete upoštevali, bo III. sre-
čanje še boljše.
TONE VRABL
SP GLASBENI
t ČER V
AŠKEM
^nski pevski zbor druš-
8 Upokojencev Laško delu-
«leti. Vodi ga dirigent Ju-
Gorič. Rezultat resnega
j* je bil nedavno tega izve-
jo koncert v dvorani Duša-
^oženela tf Laškem, ki so
Pevke priredile v počasti-
.jpraznika OF.
je to lep večer, kakrš-
pS/so si Laščani že dolgo
Praznično razpolože-
ne obogatila še podelitev
Asovih značk, ki jih je v
imenu Zveze kulturnih orga-
nizacij Slovenije podelil
predsednik OK SZDL Laško
Stane Kužnik.
Bronaste značke so prejeli:
Dora Križnik, Dragica Ma-
ček, Hermnina Mestnak, Fa-
nika Ojsteršek, Boža Pavlo-
vič in Jožica Pušnik. Srebr-
ne pa: Pavla Erjavec, Jelka
Gorič, Karolina Mlakar,
Berta Slimšek, Cita Šipek.
Zdenka Gorič in Antonija
Kačič pa sta prejeli zlati Gal-
lusovi znački.
Članica izvršnega odbora
Zveze društev upokojencev
Slovenije Zdenka Gorič je
nato izročila predstavniko-
ma Zdravilišča Laško in Pi-
vovarne Laško srebrni znač-
ki Zveze društev upokojen-
cev Slovenije.
UNIOR - kovaška industrija Zreče
vabi k sodelovanju
delavce kovinarske stroke za delo v obratu
strojegradnje:
Dva VKV ali KV strugarja za zahtevna
strugarska dela
Zahteva se KV ali VKV strugar z delovnimi izkušnjami
na sorodnih delovnih nalogah.
Dva VKV ali KV strojna ali splošna
ključavničarja za zahtevna ključavničarska
dela
Zahteva se KV ali VKV ključavničar z delovnimi izkuš-
njami na sorodnih delovnih nalogah.
Vabimo vse, ki želijo opravljati zahtevna kovinarska
dela v novem obratu strojegradnje, da pošljejo pisne
vloge z dokazili o strokovni izobrazbi na naslov
•UNIOR - kovaška industrija Zreče najkasneje v 15
dneh po objavi.
Kakorkoli že koncipiramo svobodo, komunist mora
biti dosleden borec za človeške pravice, za vsestransko
(ekonomsko, politično, kulturno, versko itn.) osvobo-
ditev ljudi. Komunist ne potrebuje in ne sprejema
nobenega ideološkega hokuspokusa okoli svobode -
prav dobro ve, kdaj je človek res prost osvobojen,
razodtujen.
Socialistična samoupravna družba mora v svojem
razvoju nuditi občanu, delavcu, upravljalcu vedno več
tiste nedvoumne svobode, ki jo človek čuti, doživlja, in
mu je ni treba šele filozofsko teoretično dokazovati.
ZK je izredno ostro kritizirala tudi tiste vidike stali-
nistične in neostalinistične kontrarevolucije, ki so po-
menili ali pomenijo negacijo bodisi posameznikove
bodisi družbene svobode. Za sklep: vprašanje svobode
je za družbenoekonomsko vprašanje. Uresničenje so-
cialistične morale in še posebej svobode je odvisno od
ustreznih sprememb v domeni materialnih družbenoe-
konomskih odnosov. Ce bi osvoboditev dela in de:
lavca reducirali na gospodarsko osvoboditev in na
večji kos kruha, bi bil to nemarksistični ekonomici-
zem; seveda pa materialne osnove in pogojenosti svo-
bode tudi ne smemo podcenjevati ali celo pozabiti.
14.
DOSLEDNOST IN STRPNOST
Ena prav nič pohvalnih človekovih lastnosti je nedo-
slednost. Nedosleden človek je tisti, ki se ne drži »pra-
vil igre«, ki ne spoštuje določenih načel, dogovorov,
sklepov. Dosleden človek koraka ravno k svojemu
cilju. Njegova prepričanja so neomajna, njegova volja
se sproti preliva v dejanja... Za komunista pravimo,
da mora viti dosleden - dejavno in miselno, nazorsko.
Ena tudi prav nič pohvalnih osebnostih lastnosti je
nestrpnost. Toleranten človek je odprt za sočloveka,
tudi če ta misli drugače. Netoleranten se zapira v slo-
nokoščeni grad svojih definitivnih stališč, principov,
norm. Toleranten človek dopušča vse, kar je človeško,
humano. Netolerantni razume in sprejme le tisto, kar
je v skladu z njegovo močno zoženo mnenjsko ša-
blono. Vse drugo zavrača, sovraži ali celo preganja.
Mnogi humanisti so se spopadli z nestrpnostjo (naj-
večkrat z versko) kot z enim izmed najhujših izvorov
zla v medčloveških odnosih.
Poljski mislec Leszek Kolakovvski je v eseju Pohvala
nedoslednosti sijajno razvil dialektiko te problema-
tike. Povzemimo vsaj nekaj momentov njegovega pre-
misleka: Dosleden je tisti, ki sprejema nekaj splošnih
in neprotislovnih tez, ki jih pozneje v celotnem ravna-
nju in mišljenju do kraja upošteva... Toda... abso-
lutna doslednost je istovetna s praktičnim fanati-
zmom, nedoslednost pa je izvir strpnosti... Nedosle-
dnost je enostavno prikrita zavest o protislovnosti
sveta... Bodimo nedosledni v sami nedoslednosti...
Žlahtna dialektična ironija Kolakovvskega ima svoje
humano in racionalno jedro. Dosledni so v zgodovini
prižigali grmade, nedosledni so se tu in tam usmilili
hudičevih nevest... Doslednež je poteptal sovražnika
do kraja, nedoslednež je ranjenemu nasprotniku ponu-
dil kozarec vode... V tem zapisu ne gre, da bi hvalili
nedoslednost, pač pa gre za hvalo strpnosti.
Dosleden mora biti komunist prav do kraja v svoji
človečnosti, humanosti. V tej doslednosti bo neogibno
tudi toleranten. V življenju, v družbeni realnosti naj ne
bo toliko poudarjanja doslednosti v načelih; ta so le
relativno veljavna ali celo povsem skonstruirana. Po-
memben je živ, konkreten sočlovek. Ta je najvišja
vrednota in cilj komunistične politike in morale.
Delavski svet
Hmezad NOTRANJA trgovina
Temeljna organizacija kooperantov
Mega
razpisuje
naslednja dela in naloge
1. vodja TOK - individualnega
poslovodnega organa TOG Mega
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in druž-
benimi dogovori mora kandidat izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
a)	da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje
določene z zakonom, družbenim dogovorom in sa-
moupravnim sporazumom
b)	da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne, ekonom-
ske, pravne ali organizacijske smeri
c)	da ima tri oziroma pet let delovnih izkušenj na
vodilnih ali drugih odgovornih delih oziroma nalogah
č) da ima sposobnost koordiniranja in vodenja
d)	da ima ustrezne moralno politične kvalitete
Mandat traja 4 leta
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v roku 30 dni od objave na naslov Hme-
zad Notranja trgovina Žalec, Celjska cesta 7, za razpi-
sno komisijo.
HLADI ZA
OBRAMBO
Pri osnovni šoli Borisa
rinterja v Zrečah je bilo
. maja občinsko tekmo-
■anje Mladi za splošno
iudsko obrambo in druž-
)eno samozaščito. Sode-
ovalo je 11 ekip iz osnov-
lih šol. Na prvo mesto se
e uvrstila druga ekipa
isnovne šole Boris Vinter
z Zreč, ki je zbrala 2105
>d 2450 možnih točk, na
lrugo mesto druga ekipa
»snovne šole Edvarda
Kardelja iz Slovenskih
tonjic z 2055 točkami, na
letje pa prva ekipa
»snovne šole Ljubo Šer-
•er iz Loč. Te ekipe bodo
'udi sodelovale na ob-
močnem tekmovanju.
Tekmovanje v Zrečah
so skupno pripravili
koordinacijski odbor pri
SZDL, krajevna organi-
^cija ZRVS Zreče in ob-
eski odbor Rdečega
triža.
MBP
10. stran - NOVI TEDNIK
št. 19 - 13. maj I9fi.
ALKOHOL - VOZNIKOV SOPOTNIK?!
K vsemu temu je moč še marsikaj do-
dati.
Profesor in akademik Janez Milčinski
je že pred leti zapisal, da 1,50 g/kg alko-
hola v krvi pri vsakem vozniku tako pri-
zadene vozniške sposobnosti, da ne mo-
remo več razpravljati o zmožnosti za var-
no vožnjo, ne glede na to, kako konkret-
ni voznik prenaša alkohol. Ne glede na
večjo ali manjšo zahtevnost vožnje in ne
glede na fazo alkoholiziranosti (torej tudi
v manj problematični fazi treznenja). Do
te meje so še možni različni vplivi glede
na osebne (utrujenost, zdravstveno sta-
nje, telesna konstitucija itd.) in zunanje
pogoje (čas vožnje, cesta, gostota prome-
ta itd.), ter različne reakcije, opisana me-
ja pa je splošno priznana skoraj kot abso-
lutna.
Sodniki v zadnjih letih spoštujemo to-
vrstno statistiko o pogostosti prometnih
nesreč zaradi alkohola ter o hudih in
številnih žrtvah. V primerih navzočnosti
alkohola v prometnih nesrečah praktič-
no ni moč izreči pogojne obsodbe. Kazni
za materialno škodo in lahko telesno po-
škodbo se gibljejo praviloma v mejah od
3.000.00 din pa vse tja do 25.000.00 din s
plačilom največ do roka 3 mesecev, niso
pa redke tudi kazni zapora od 15 dni do 2
mesecev. Za hude telesne poškodbe se
gibljejo kazni v mejah od 2 meseca do 9
mesecev zapora, za smrtne posledice pa
v mejah od 5 mesecev zapora do 2 let in
pol. To so le okvirne meje, od posebnosti
dogodka pa je odvisno, kakšna je višina
kazni v posameznem primeru. Zakon pa
v takšnih primerih predvideva možnost
izrekanja še višjih kazni. Prepoved vož-
nje, ki se kot varnostni ukrep praviloma
skoraj vedno izreče, pa se giblje v mejah
od 3 mesecev do 3 let.
Ne bo' odveč opozoriti še na eno zmoto
med vozniki. Marsikdaj se zgodi, da voz-
niki odklanjajo odvzem telesnih tekočin,
zlasti krvi, v upanju, da alkohola ne bo
moč dokazati. V takšnih primerih lahko
preiskovalni sodnik odredi in naloži so-
dniku, da mora odvzeti vozniku kri, neo-
ziraje se na to, če ta torej to odklanja,
torej tudi proti voznikovi volji (ne pa
proti voznikovemu zdravstvenemu sta-
nju). V sodnem postopku pa je tudi moč
ugotavljati vinjenost brez krvne analize,
samo s pričami, izvedenci in ostalimi do-
kazi.
Po določilih prometne zakonodaje pa
morajo sodišča in tožilstva ukrepati tudi
drugače. Sodni organi na celjskem ob-
močju že seznanjajo upravne organe po
občinah in zdravstvene ustanove o voz-
nikih, ki so kronični alkoholiki, in so še
vedno udeleženci kot vozniki v prometu.
Po prometnih zakonih je treba v takšnih
primerih ponovno proučiti zdravstveno
in vozniško sposobnost.
Tako torej o vsem tem! Očitno pa je
učinkovita rešitev v prvi vrsti zavest in
morala, ne pa v strogosti kaznovanja. Ko
bomo občani začeli »preganjati« pijance
v prometu, bo preprečevanje dobilo svoj
široki in vsebinski smisel. Tu ne mislim
klasičnega »lova na čarovnice« z meto-
dami linčanja ali osebnega obračunava-
nja. To so najrazličnejše možnosti; od
opozoril organov milice, komisij za pro-
met po občinah in zdravnikov na vozni-
ke, ki radi pijejo. Ko bomo na takšne
ljudi začeli gledati kot na bolnike, ki so
potrebni pomoči ah še huje, ko jih bomo
začeli moralno obsojati, kot smo moral-
no gledali na tatove, razbojnike in po-
dobne družbene izvržke; ko bo naš
odnos do teh voznikov tak, da jih mora-
mo družbeno obsoditi, ker se nočejo po-
drediti družbeni morali in etiki, vsled
tega, ker bolj cenijo lastni užitek v alko-
holu kot pa zdravje in življenje drugih
ljudi, bo morda bolj pomagalo.
MG. LUDVIK VIDMAR
NA DRUGI STRANI PREPADA
V	Argentini živijo že dolgo časa tudi Slovenci drugačne
vrste, ljudje našega rodu, ki nimajo src polnih sovraštva do
Slovenije in Jugoslavije, marveč prav nasprotno. Ko so
proti koncu štiridesetih let začeli prihajati v Argentino prvi
politični emigranti, je bila tam že precej časa močna kolo-
nija starejše ekonomske emigracije.
Kakšni so bili odnosi med tema skupinama, kakšni so še
danes? To so zanimiva vprašanja, toda za boljše razumeva-
nje je prav, če odkrijemo nekaj ozadja.
Slovenci so prišli v Argentino v večji skupini (posamez-
niki kajpak že tudi prej) prvič leta 1878, in sicer na neposre-
dno povabilo tedanje argentinske vlade. Seveda so prišli
kot državljani takratne avstro-ogrske mornar hi je.
V	sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je namreč
vlada v Buenos Airesu odločila, da začne pospešeno nase-
ljevati velikanske ravnice - pampe - iz katerih so se pod
pritiskom umaknila na sever in jug redka indijanska ple-
mena, ki so tedaj živela tod. Iz Evrope so se začeli doselje-
vati prvi izseljenci večinoma v Severno Ameriko, zlasti v
Združene države Amerike, za Latinsko Ameriko pa je bilo
precej manj zanimanja.pArgentinska vlada je zato zaprosila
vlade nekaterih evropskih držav, naj spodbudijo prebi-
valce k selitvi v Argentino.
Aprila 1878 so to novico objavili tudi slovenski časopisi
in po precejšnjem razpravljanju (kot vselej, so bili nekateri
za odhod, drugi pa proti odhodu v daljno Argentino) se je
okroglo sto slovenskih družin vendarle odločilo za pot čez
ocean. Kasneje so jim sledili še nekateri posamezniki in
manjše skupine in po grobih ocenah je do konca devetnaj-
stega stoletja prišlo v Argentino okoli tisoč Slovencev. To
je bil prvi val slovenskih izseljencev v to južnoameriško
deželo.
Drugi, precej močnejši, je prišel precej pozneje, med leti
1922 in 1929, v obdobju velike gospodarske in politične
krize. Prišlo je okoli 25.000 Slovencev - večinoma iz Bene-
čije, Slovenskega primorja, Istre, Prekmurja in Bele kra-
jine. Daleč največ se jih je doselilo iz krajev, ki so po
ustanovitvi Kraljevine Jugoslavije prišli pod italijansko
oblast in suverenost. To pravzaprav niti ni bila čisto eko-
nomska emigracija, kajti mnogi so se iz tedanje Italije
izseljevali zaradi vse močnejšega fašističnega nasilja, pre-
ganjanja in raznorodovanja. Večinoma so se naseljevali v
Buenos Airesu, manjši del v Santa Feju, Cordobi, Chacu,
Entre Riosu, Rio Negru in Nenquenu.
To so bili pretežno kmetje in nekvalificirani delavci z
močno razvito razredno zavestjo, izrazito protifašistično
usmerjeni - in to ne zaradi kakega načelnega odpora zoper
fašizem, marveč zato, ker so bili njegove povsem neposre-
dne žrtve.
Kljub temu da med njimi skorajda ni bilo izobražencev
in da so imeli le malo kapitala (prav redki so se v novem
okolju prebili s trdim delom do samostojne obrti, trgovine
ali manjšega industrijskega obrata), jim je vendarle uspelo
organizirati močno društveno dejavnost.
V tridesetih letih dvajsetega stoletja so imeli že sedem
SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA
59
domov in društev, svojo tiskarno, izdajali so časopise in
druge publikacije, vzdrževali so slovensko osnovno šolo,
imeli odlične pevske zbore.
Z nekaj redkimi izjemami so bili politično precej izrazito
levo usmerjeni, in ko se je med drugo svetovno vojno začel
v Jugoslaviji narodnoosvobodilni boj, so se enotno izrekli
zanj. Vsa društva so se včlanila v »Slovensko zvezo«, v
kateri je imela prevladujoč vpliv komunistična partija Ar-
gentine. V njej je bilo veliko slovenskih ekonomskih izse-
ljencev. Pod vodstvom slovenske sekcije komunistiti
partije Argentine so ustanovili tudi organizacijo »Svoi
dna Jugoslavija«, ki je prispevala izjemen delež k pome
narodnoosvobodilnemu boju v domovini - in tudi k f
vojni obnovi. »Svobodna Jugoslavija« je štela kar 15.0
izredno delovnih članov.
Samo med drugo svetovno vojno so za narodnoosvot
dilno vojsko zbrali več kot dva milijona dolarjev pomo
po vojni pa še več. Ko se je v domovini začela povoj
obnova, je v enem samem mesecu prišlo na delo iz Argt
tine šeststo slovenskih fantov in deklet, ki so delali
mladinskih delovnih akcijah, med drugim na progi Brčl
-Banoviči, Šamac-Sarajevo in drugih. Izseljenci iz Argt
tine niso nikoli pozabili svoje domovine. Ob katastrof*
nem potresu v Skopju je njihova pomoč prišla med prvi!
iz tujine.
Delež ekonomskih izseljencev iz argentine je bil ta
med narodnoosvobodilnim bojem kot kasneje prav pre1-
netljiv in dokazuje izjemno domovinsko zavest. Ni &
zbrati dva milijona dolarjev pomoči za partizanske bon
če vemo, da je ta pomoč prišla v veliki večini primerov
rok ne kdove kako dobro plačanih slovenskih delavcev
revnih kmetov, ki so si v nekaterih primerih morali dobe'-
dno pritrgovati od ust, da so lahko deli nekaj dolafl
pomoči domovini.
V tem času se je razvila tudi opazna politična dejavnoi
razen nepomembnega nazadnjaškega kroga okoli duh'
nika Janeza Hladnika - naprednih slovenskih emigrant1
Ti so izrabili skoraj sleherno priložnost za manifestiral
svoje pripadnosti novi Jugoslaviji.
Takšno je bilo razpoloženje v slovenski koloniji, ko
začeli proti koncu štiridesetih let prihajati iz Evrope P
politični emigranti. Prišli so iz Italije, ki jim je dajala p1
zavetje od konca druge svetovne vojne pa tja do leta W
Tedaj so se zbali, da bo v Italiji prevladala levica, in &
nekateri kar v paničnem strahu - poiskali varnost dnll
Kaj so počeli slovenski politični emigranti v Italip
nekaterih drugih evropskih državah (večina se jih je &
kla v Italijo) od leta 1945 do leta 1948, ko so začeli množil
odhajati v Argentino in nekatere druge čezmorske dei&
Grobo rečeno, so (ne tako presenetljivo sicer) v et*
tistih obratov, ki so jih bili že vajeni, znova zame$
zaščitnike. Ali rečeno bolj naravnost: medtem ko so
zloma Italije služili italijanskim zasedbenim oblaste&
po razpadu Italije ponudili svoje sodelovanje Nemcerf-
ko je bila Nemčija premagana, so se udinjali tistim, kisl
med vojno bojevali proti Nemcem.
$t. 19 - 13. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 11
KOLESARSKA
DELAVNICA
Danes, ko nam življenje
narekuje vse hitrejši tempo,
leo od vsepovsod slišimo po-
zive k stabilizacijskemu ob-
našanju, ko ljudje vse bolj
pozabljamo, da smo ljudje,
se mi je zgodilo nekaj, kar je
gotovo v povezavi s stabiliza-
cijo.
Teden med republiškim
praznikom in praznikom de-
la je minil v nakupovanju
vseh potrebnih stvari za izlet
v naravo, saj si vsakdo želi,
da bi 1. maj proslavil v nara-
vi. Medtem, ko sem tudi sa-
ma, upajoč na lepo vreme
zrla v nebo in se tudi podala
v nakup, sem doživela prijet-
no presenečenje. V mesto
sem se odpravila s kolesom,
saj me iskanje prostega par-
kirišča po mestu nervira, pa
ne le to, tudi polna so vsa
parkirišča in najbrž zato
mnogi vozniki parkirajo kar
na pločnikih. Torej, odločila
sem se, da grem v mesto s
kolesom, ker mi to omogoča,
da ne slišim raznoraznih pri-
pomb na račun ženske za vo-
lanom in njene vožnje po
mestu. Toda, smola! Pri vož-
nji po Aškerčevi ulici, mi je
počila zračnica. Vse mogoče
delavnice imamo v Celju, to-
da delavnice za popravilo
koles že nekaj let v Celju ni,
sem se spomnila. Pa ni res! V
Celju imamo takšno delavni-
co, le da zanjo še ne vemo. V
Aškerčevi ulici, blizu Agro-
tehnike si takšno delavnico
ureja tov. Završnik in ljubez-
nivo mi je povedal, da delav-
nica še ni odprta, ker jo še
ureja, zatrdil pa mi je, da svo-
je prve stranke pričakuje po
15. maju. Povedal mi je tudi,
da ga lahko stranke pokliče-
jo po telefonu in če stanujejo
izven Celja, pride popravljat
kolesa tudi na dom.
V času, ko se moramo ob-
našati kar najbolj stabiliza-
cijsko, ko moramo skrbeti za
lepše in bolj čisto okolje, ko
je treba varčevati tudi z gori-
vom in skrbeti za zdravo te-
lo, je vožnja s kolesom do-
brodošla. Zato je za Celje in
okolico ta delavnica še bolj
pomembna.
SONJA VRBOVEC,
Ostrožno
UREDNIŠTVO:
Bil je res že čas, da smo
dobili takšno delavnico v
Celju. Le to lahko zapišemo
ob rob pismu bralke Sonje
Vrbovec, ki nas je o obstoju
te delavnice prva obvestila.
Zdaj ob pozivih h kar naj-
bolj pogostemu kolesarje-
nju, ki jih je spremljalo ne-
godovanje, da bo to težko,
ko ni popravljalnice koles,
ne bomo več v zadregi.
BODO
»GRADOVI« TUDI
KNJIGA?
Pred nekaj tedni se je po
več kot enoletnem objavlja-
nju izteklo v vašem tedniku
obsežno zgodovinsko delo
dr. Ivana Stoparja »Gradovi
in graščine na celjskem ob-
močju«. Zgoščeno in tehtno
besedilo so pojasnjevale tudi
številne slike. Strokovno
lahko to pomembno delo
oceni le strokovnjak, vsak-
do, ki pa je čital tedenska
nadaljevanja, je bil presene-
čen nad obiljem zbranih po-
datkov in številom obravna-
vanih zgradb. Objavo tega
dela je omogočil STC Javna
skladišča, Celje, kar je izre-
dno lep prispevek delovne
organizacije h kulturni in
znanstveno raziskovalni de-
javnosti v svojem okolju. Ne
vem, če se jim je kdo zaradi
tega že javno zahvalil?
Časopisov vsi ne shranju-
jemo in tudi morebitni izrez-
ki se kmalu izgubijo ali zalo-
žijo. Zaradi tega se zmanjša
in izgubi tudi pomen v časo-
pisu objavljenega prispevka
o preteklosti naše pokrajine.
Zanima me, če je prej ali slej
predvidena izdaja omenjene-
ga dela v knjigi, seveda z
vsem slikovnim gradivom in
morda še s kakšnim dodat-
kom. Tako bi to zgodovinsko
pričevanje dobilo in ohranilo
svoj trajni pomen.
Vaše ljubeznivo vabilo v
tej rubriki v prvomajski šte-
vilki me je napotilo k temu
pisanju. Ce menite, da je za-
nimivo še za druge vaše bral-
ce, ga ob priložnosti objavite
in posredujte odgovor nanj.
FRANC PLANINŠEK,
Celje
UREDNIŠTVO:
Hvala za vaše pismo in tu-
di za zahvalo STC Javna
skladišča, ki je objavo pod-
listka omogočil. Vaša javna
zahvala je prva te vrste. Na
vprašanje pa lahko posre-
dujemo le delen odgovor.
Dr. Ivan Stopar se dogovar-
ja s slovenskimi založniki o
izdaji »Gradov in graščin«,
vendar konkretnega odgo-
vora še ni. Tako vam tudi
ne moremo odgovoriti kdaj
in pri kateri založbi bo delo
izšlo kot knjiga. Prepričani
pa smo, da bo slej ko prej
dočakalo knjižno izdajo in
to v dopolnjeni obliki, saj se
bo tema s celjskega območ-
ja razširila na Štajersko.
In ko že pišemo o tem, še
obvestilo, ki bo gotovo
mnoge razveselilo. Z dr.
Ivanom Stoparjem smo se
že dogovorili za nadaljeva-
nje podlistka, ki ga bomo
pričeli objavljati na prosto-
ru, kjer lahko zdaj berete
strip. Ko se bo ta iztekel, se
bo pričelo nadaljevanje se-
rije o gradovih, ki bo pisana
nekoliko drugače, bolj po-
ljudno in bo postregla še z
mnogimi zanimivostmi, ki
so vezane na gradove in gra-
ščine, to pot na Štajerskem.
Dokler delo le ne izide v
knjigi pa vam svetujemo,
da nadaljevanja izrezujete
in jih tako ohranite.
Oglasite se še kaj.
CELJSKE
SRAMOTE
Stara, impozantna stavba
Celjske mestne hranilnice, v
kateri posluje sedaj Ljub-
ljanska banka, je na proče-
lju, obrnjenem proti kolo-
dvoru, v skrajno zanemarje-
nem stanju. Fasada na desni
strani, tam, kjer je vhod v
prostore Jugobanke, za ste-
briščem prikazuje žalostno
sliko. Omet odpada, kar do-
kazuje ob škrbini na fasadi
tudi kar lep kup opeke in
ometa na tleh. Upravnika
stavbe pa to prav nič ne mo-
ti. Žlebi nad pročeljem pre-
puščajo padavine. Treba jih
je obnoviti.
Pred dnevi, ko je bil v Ce-
lju občni zbor Turistične
zveze, se predstavniki turi-
stičnih društev niso mogli
načuditi ob pogledu na to
razdejanje. Ko pa so se napo-
tili naprej po mestu, proti
hotelu Evropa, se jim je po-
nudila druga sramota, na
stavbi ob začetku Kocenove
ulice, o kateri smo že večkrat
pisali. Ce že res ni denarja za
odpravo teh zoprnih podob v
našem mestu, pa naj se že
sedaj poskrbi, da pridejo v
program tretjega samopri-
spevka kot prednostna po-
stavka popravila na zgrad-
bah našega mesta, ki bi mo-
ralo biti lepo in urejeno.
Dr.ERVIN MEJAK,
Celje
UREDNIŠTVO:
Napake, na katere tako
vestno opozarja naš bralec
dr. Ervin Mejak, so zaneslji-
vo v sramoto mestu, še po-
sebej, ker so v njegovem
središču, v starem delu me-
sta torej. Tu še bolj bodejo v
oči in opozarjajo, da ven-
darle moramo še mnogo na-
rediti za očuvanje stare po-
dobe mesta. Zanesljivo pa
to čez noč ne bo šlo in tudi
samoprispevek zagotovo ni
najboljša rešitev. Sredstva,
zbrana s samoprispevkom,
bomo morali nameniti dru-
gam. Za nujnejša in potreb-
nejša dela, predvsem pa za
vodo in objekte družbenega
standarda, ki jih razvija-
joče se mesto mnogo bolj
potrebuje. To pa ne pomeni,
da se moramo obnovi celj-
skih sramotnih točk odreči.
Pred leti je Samoupravna
stanovanjska skupnost lepo
obnovila pretežni del Zi-
danškove ulice, Tomšičeve-
ga trga, Stanetove, in še bi
lahko naštevali. Prav te dni
končujejo obnovo stavbe
Doma JLA, torej se v mestu
vendarle dela na obnovi
»črnih točk«. Zagotovo pa
bo Stanovanjska skupnost
pri sestavi plana za prihod-
nje leto morala upoštevati
tudi dela, na katera v tej
rubriki bralci že dalj časa
opozarjajo. To pa so stavbe
v Kocenovi, Gubčevi, na Ti-
tovem trgu in drugje.
LJUBA
MATERINŠČINA
V Novem tedniku sem
med pismi bralcev in odgo-
vori nanja zasledila članek
predstavnika PTT. V njem
me je zbodla večkrat uporab-
ljena beseda »dostavljač« (v
slovenskem pravopisu: pi-
smonoša, poštar), ki jo je tu-
di avtor vašega pripisa pri-
dno ponavljal. Besedo je se-
veda najti le v srbsko-hrvat-
skem slovarju! Ali res ob
tem primeru in še večih po-
dobnih (ne le v vašem časo-
pisu) lahko le rečemo: »O,
uboga naša materinščina!«
Ali bi slavisti, skozi katerih
sito naj bi članki šli, lahko
besede podkrepili tudi z de-
janjem?
MARIJA LIPOVŠEK,
Zidani most
UREDNIŠTVO:
Hvala za opozorilo, ki je
na mestu, saj besede »do-
stavljač« v slovenskem pra-
vopisu res ni. Je pa beseda
dostavljalec, ki bi jo morali
uporabiti. To besedo bi mo-
rali uporabljati tudi na po-
šti, kjer se, kdo ve zakaj,
izogibajo uveljavljeni do-
mači besedi pismonoša oz.
poštar. Napako smo po last-
ni nerodnosti površno po-
novili iz dopisa PTT. Žal pa
v hiši nimamo slavistov ozi-
roma lektorjev, skozi kate-
rih sito in rešeto bi morala
vsaka naša pisarija, zato se
tudi pojavljajo podobne,
neljube napake. Še enkrat
hvala za opozorilo in po-
moč. V hiši obljubljamo, da
se bomo še naprej po last-
nih močeh zavzemali za lep,
sočen in čist slovenski je-
zik.
r <	>
tr'\-rfr./.-	AS92.
NAS JE	AK-TIVNIH
ml-i^nce® in seld^lč smo
5	pohodom na
Poi^Li K-oZjok Počastili
: ME.DKI* p.ODKh DELAvži^ i
IN PADLE BdS-CE
DW IZU£ (	£>0 TU
DAl!	UJENJA 2A SVOBODO.
LE.PE. POZDO-AVE
;/ >'J.	V ^Oi. DOL.
I I COJ
v__>
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOSTLEh
V Podgorju je tako slaba elektrika, da obstati
Letuš je ena izmed najmanjših krajevnih skupnosti v
občini Žalec. Tako po površini kot po številu prebivalcev.
K letuški krajevni skupnosti sodi tudi zaselek Podgorje.
Letuš s Podgorjem šteje 768 prebivalcev in 180 gospodinj-
stev. Krajevna skupnost meri 7,48 kvadratnih kilometrov.
Ta idilična krajevna skupnost meji z velenjsko občino,
oziroma krajevno skupnostjo Šmartno ob Paki. Ob sotočju
Kloštrovca in Trebišnice poteka tudi tromeja med žalsko,
mozirsko in velenjsko občino. Milan Natek ugotavlja, da
njeno kmetijstvo, ni sposobno, da bi v večjem obsegu
zadrževalo prebivalstvo na domačijah. Tako ni naključje,
če živi dane; od kmetijstva le še kakšnih deset odstotkov
ljudi v tej krajevni skupnosti.
DENARJA IZ GORENJA
NI
Večina je zaposlena v ve-
lenjski občini, oziroma v
tamkajšnjem Gorenju. Tu pa
že nastane prva težava, ki
ovira delo krajevne skupno-
sti. Na zaposlene delavce na-
mreč ne pride tohko prispev-
kov, kot bi moralo. Letušani
pravijo, da so vsako leto pri-
krajšani za 150 tisočakov. To
so za takšno krajevno skup-
nost kot je Letuš že kar po-
membni denarci. Navsezad-
nje dobijo ta denar le še iz
naslova samoprispevka. In-
dustrije v kraju ni, to pa po-
meni, da ni na voljo tohko
denarja kot v nekaterih dru-
gih krajevnih skupnostih,
kjer mnogo lažje izpeljejo
določene akcije s pomočjo
združenega dela.
BOGATIH ŠEST LET
Priznavajo pa, da so s ti-
stim, kar so doslej dobih in
ustvarili, zadovoljni. To še
zlasti velja za zadnjih šest let.
Izredno vehko so pridobili
ob praznovanju občinskega
praznika. V teh letih so ure-
dili dom družbenih organiza-
cij, asfaltirali nekaj kilome-
trov krajevnih cest, zgradili
nekaj vodovodov, v kraju
postavili javno telefonsko
govorilnico ter pridobili 25
telefonskih priključkov, ure-
dili ogrevanje dvorane, gasil-
ski dom, domači gasilci pa se
lahko pohvalijo tudi s sodob-
nim gasilskim vozilom. Priz-
navajo, da so vse te pridobi-
tve rezultat solidarnosti de-
lovnih ljudi in občanov žal-
ske občine, ob tem pa ome-
njajo, da brez njihovega pro-
stovoljnega dela ter prispev-
skov tudi ne bi mogli opravi-
ti toliko del.
VODOVOD V ZRAKU
Seveda pa je tudi v Letušu
še nekaj stvari, ki jih bodo
morah urediti. Največ težav
je z vodovodom. V zaključni
fazi je gradnja vodovoda v
Podgorje, treba pa bo do-
končno urediti tudi vodovod
v Zelenjak. Del denarja za ti
naložbi je že zagotovljen,
največji delež zanju pa bodo
zopet prispevali krajani z
udarniškim delom te
spevki. Vodovod v P(x
je dolg 550 metrov. Z nj
vodo dobilo sedem j
dinjstev, pomemben
tudi zato, da bodo urej
dranti in bo tako p«
varnost mnogo boljša
doslej. Posebna znaj
vodovoda v Letušu pa
dovod, ki gre po zraki
za glavni vod od zaj
Podgorju do rezerva
Slatinah. Težava je i
ker je ta vod napeljal
preko Savinje. Ob več
livih morajo aktivirati
no zaščito, ki skrbno
vodovod, da ga ne <x
voda. Če bi se namreč
lo to, bi ostala brez pit
de vsa krajevna skupn
še nekaj sosednjih kn
zvezi z vodovodom v
so postavili že kup d(
skih vprašanj na zase
občinske skupščine, p
ma pa še doslej niso rei
Komunalno podjetje v
pa tudi pravijo, da se
jim delom ne more
pretirano pohvaliti. Z
več kot mesec dni pros
bi delavci prišli prik
nov vodovod, pa se to
slej ni zgodilo.
KO OBSTANEJO
MOLZNI STROJI
Problemi so tudi z (
ko. To velja za Po(
DES že pet let obljub
vo trafo postajo. Med t
se mnogokrat zgodi,
električna napetost ta
ba, da ljudje ne mori
slušati niti radia, pralni
ne delajo, televizije ni'
JANEZ BRINOVEC, pred-
sednik sveta KS:»Junija bo-
mo praznovali krajevni praz-
nik, v spomin na 12. junij
1941, ko je odšla večja skupi-
na domačinov v partizane.
Pripravili bomo sektorsko
gasilsko tekmovanje za čla-
ne in pionirje, pohod na Čre-
to, koncert mešanega 'in mla-
dinskega pevskega zbora iz
Letuša ter več drugih prire-
ditev
FRANC ŠKRUBA, predsed-
nik skupščine KS: »Letuš je
bila prva krajevna skupnost
v občini Žalec, kjer smo kon-
stituirali vse organe krajev-
ne samouprave. Med naloga-
mi, ki jih bo treba opraviti v
tem letu sta na prvem mestu
ureditev vodovoda in elek-
trike v Podgorju. Radi pa bi
tudi vrtec. Prepričan sem, da
bi z ureditvijo le-tega narast-
lo zanimanje za organizirano
otroško varstvo.«
ANDREJ M A rs v
predsednik KK SZDl
ram reči, da je dejav
ganizacij in društev v'
kraju zelo pestra. P°l
je treba gasilce, W
prosvetno društvo L&,
rovrt, člane ZRVS, &
.križa in Društva pw
mladine, zamrlo pa f
jamarskega kluba, j
pravzaprav škoda. W
dina bi potrebovala "
ga mentorja.«
IMFF*98*', 1 *	...............m
iy»-	iill ^ !■• if i>	? p lil	itipaVSaB
yp ^	—	iMt t »M
%	~	- i -i-jjiiMir*; i^tmL
Lipifjjjtfmag/K^^	Ira
liSI^I
■i -Pf
M
ill9H



turni dom zadnje čase oživlja.
gledati... Problem je še
sti za kmete, ki imajo
lzne stroje ter za ljudi, ki
ijo zamrzovalne skrinje.
IKO IZKORIŠČATI
IVINJO?
krajani Letuša resno ra-
hljajo, kako bi lahko v da-
šnji energetski krizi izko-
tili reko Savinjo. V Letušu
nekoč imeli svojo elektri-
ko leta 1952 je namreč tu
ratovala manjša elektrar-
■ Iz tistih časov je še ostala
foina, ki je sedaj shranjena
detnih prostorih kulturne-
doma. Ce bi jo montirali,
lahko dajala dvesto kilo-
»v. Tudi montaža ne bi bi-
preveč zahtevna, saj so v
strugi Savinje še ostali vsi
kanali in zapornice, ki so po-
trebni za elektrarno. V Letu-
šu so prepričani, da bi z ure-
ditvijo takšne elektrarne lah-
ko ogrevali vse prostore v
kulturnem domu, gasilskem
domu in še kje. Tako bi pri-
štedili kar precej denarja, sa-
ma stvar pa bi bila pomemb-
na tudi z vidika splošnega
ljudskega odpora.
RADI BI VRTEC
Gradnja vrtca v Letušu je
bila načrtovana že ob prvem
občinskem samoprispevku.
Vrtca še do danes ni. V pro-
gramu tega samoprispevka
je predvideno dva milijona
dinarjev za ureditev vrtca. V
kraju so realni. Ne potrebu-
jejo drugega kot kakšni dve
igralnici, ki bi jih dobili s
sprostitvijo stanovanja v
osnovni šoli. Zraven bi lahko
v prizidku šole uredili še te-
lovadnico, ki bi lahko služila
za potrebe šole, vrtca in dru-
gih, ki se ukvarjajo s špor-
tom in rekreacijo. Res pa je
tudi to, da zaenkrat še ni pre-
velikega zanimanja med kra-
jani za otroško varstvo. Mor-
da tudi zato, k"fcr doslej tega v
Letušu še ni bilo.
Sola v Letušu je štirirazre-
dna. V njej imajo pouk orga-
niziran v dveh učilnicah, po-
teka pa kombinirano. Z veli-
kim spoštovanjem govorijo
krajani o učiteljici Zori Dob-
nik, ki v njihovem kraju pou-
čuje že petintrideset let. Tu-
di sicer je v kraju izredno ak-
tivna in delovna. Skoraj je ni
tudi proslave v kraju, da ne
bi na njej nastopali šolski
otroci.
TRGOVINA BI LAHKO
BILA ODPRTA DALJ
ČASA
V	kraju imajo tudi trgovi-
no. V njej lahko kupijo
osnovne življenjske potreb-
ščine. Trgovina je sicer do-
kaj dobro založena, niso pa
zadovoljni z odpiralnim ča-
som. Ob treh popoldne jo na-
mreč že zaprejo. Do takrat pa
se delavci komaj vrnejo z de-
la v Velenju. Krajani predla-
gajo, da bi trgovino dopol-
dne odprli malo kasneje, za-
to pa naj bi bila popoldne
odprta vsaj do 16. ure. Tako
bi prav gotovo v njej narastel
tudi promet. Pošta je v
Smartnem ob Paki. V na-
slednjih letih naj bi v Letuš
dobili še devet novih telefon-
skih številk. Tako bi bil v
glavnem tudi dokončno re-
šen problem telefonije.
DELEGATI POVEZANI
Z BAZO
V	Letušu so delegati dobro
povezani s svojo bazo. Kraj
je sorazmerno majhen, ljudje
se med seboj poznajo, vedo
za probleme in težave. Tako
je tudi delegatsko delo mno-
go lažje kot v kakšni večji
krajevni skupnosti z nekaj ti-
soč prebivalci. Zanimivo je,
da so krajani dobro ocenili
celo delo združenih delegacij
za skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti. Tudi
delegacija za zbor krajevni
skupnosti občinske skupšči-
ne ni imela težav s sestaja-
njem, aktivna pa je bila tudi
na zasedanjih občinske
skupščine. Takšno aktivnost
sedaj pričakujejo tudi od no-
voizvoljenih delegatov.
KULTURNI DOM JE
IZKORIŠČEN
Precej očitkov je bilo sliša-
ti na račun neizkoriščenosti
kulturnega doma, oziroma
dvorane, ki so jo uredili ob
praznovanju občinskega
praznika. Dvorane namreč
niso mogli ogrevati, ker so v
naglici, ko so jo urejali, poza-
bili zračenje in dimnike. Po-
zimi je bila tako dvorana
mrzla, poleti pa ljudem tako
ali tako ni, da bi posedali v
dvoranah. Sedaj so problem
ogrevanja rešili in v-zadnjem
času se je zvrstilo nekaj pri-
reditev, ki so bile vse po vrsti
uspešno obiskane.
SLABO DELO 00
ZSMS
Delo osnovne organizacije
Zveze socialistične mladine
ni zadovoljivo. Res pa je, da
so mladinci aktivni pri gasil-
cih, v kulturnem društvu in
drugod. Tudi, kadar je treba
v kraju organizirati kakšno
akcijo, z njimi ni težav. Res
pa je tudi, da bi v OO ZSMS
potrebovali kakšnega men-
torja, ki bi mlade bolj vzpod-
bujal za delo.
SLABA PROMETNA
VARNOST
Skozi Letuš vodi zelo pro-
metna cesta v Gornjo Savinj-
sko dolino ter proti velenjski
občini. Se zlasti je treba
omeniti črno točko pri gosti-
šču Pirnat, kjer se zgodi izre-
dno veliko prometnih ne-
sreč. Ce bi tablo z napisom
kraja postavili bolj izven kra-
ja, bi bilo število nesreč
manjše, tako pa večina pri-
dirja naravnost v kraj z ne-
zmanjšano hitrostjo. Letuš je
znan tudi po visokem številu
kaznivih dejanj. Res pa je, da
je med prestopniki še naj-
manj domačinov. Številni vi-
kendi, ki so v tem kraju so
odlična vaba za razne vlome
in tatvine, nepridipravi pa so
od drugod.
Besedilo in slike:
JANEZ VEDENIK
r	\
LETUŠ IN TURIZEM
Območje krajevne
skupnosti Letuš ima na-
ravne pogoje za razvoj
kmečkega turizma, za kar
so primerne tiste kmetije,
ki imajo gospodarska po-
slopja v neposredni bliži-
ni ceste in Savinje ter pri-
merne stanovanjske hiše.
Treba bi bilo organizira-
no pristopiti k preusmeri-
tvi nekaterih kmetij. Ka-
že pa, da se kmetje ne od-
ločajo radi za razvoj
kmečkega turizma, res pa
je, da jim tudi družba pri
tem premalo pomaga.
Možnosti za turizem bi
bilo kar precej. Savinja je
tu še čista in ob bregu Sa-
vinje bi lahko uredili kak-
šen kamp. O tem v kraju
že dalj časa razmišljajo.
Prav gotovo bi privabil
nekaj gostov, saj se ob le-
pih poletnih dnevih zbere
pri znanem letuškem jezu
na Savinji precej kopal-
I cev.	j
MOGEL, sekretar
J^OL: »Krajani v Letu-
delovni. Za vse pri-
Ve se moramo zahvaliti
J^nosti delovnih ljudi in
f^ov žalske občine, res
^ ^di, da smo znali dode-
lMi ?nar tudi sami ople-
S Preveč bi bil°< če bi
IjirpBštevati, kje vse smo
sodelovali s prosto-
^ delom in prispevki.
MARKO MAGRIČ, sekretar
OO ZKS: »Naša osnovna or-
ganizacija šteje petnajst čla-
nov. Polovica od njih je ak-
tivnih tudi v kraju, ostali pa
pravijo, da so bolj delovni v
osnovnih organizacijah, kjer
so zaposleni. Komunisti de-
lamo na vseh področjih, še
več pa bi moralo biti mladih
članov. Mislim, da vključe-
vanju mladih v Z K posveča-
jo premalo pozornosti tudi v
srednjih šolah.«
MARTIN LENOŠEK, pred-
sednik gasilskega društva:
»Društvo šteje 70 članov. Le-
ta 1979 smo dobili nov avto-
mobil. Oprema je sicer že do-
trajana, vendar je za prvo si-
lo še kar uporabna. Pred-
vsem bi rabili manjše motor-
ke za gasilske trojke, saj so
domačije v Letušu precej na-
razen vsaka sebi. Udeležuje-
mo se vseh sektorskih tek-
movanj. Tekmujejo članska,
mladinska in tri pionirske
desetine.«
Spomenik padlim borcem iz Letuša
Mladi so sodelovali pri postavljanju mlajev
14. stran - NOVI TEDNIK
št. 19 - 13. maj I9fi.
CELJSKA KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST
DELOVNI NAČRT ZA LETOS
Izjemna pozornost sestavi prostorskega plana
Kmetijska zemljiška skup-
nost občine Celje bo v letoš-
njem letu posebno pozor-
nost namenila izdelavi pro-
storskega dela družbenega
plana občine Celje. Vsa zem-
ljišča bodo razvrstili v dve
skupini: v prvo vsa tista, ki
so trajno namenjena za kme-
tijsko proizvodnjo, v drugo
pa vsa ostala zemljišča, v po-
vezavi z drugimi dolgoročni-
mi interesi. Osnova za razvr-
stitev bi morala biti agrokar-
ta, za katero pa trdijo, da za
izdelavo nimajo dovolj toč-
nih navodil.
Na področju malih hidro-
melioracij in hidromelioracij
kmetijskih zemljišč bodo na-
daljevali s hidromelioracijo
polja v Žepini. To območje
obsega 171 hektarov, od tega
so lani že meliorirali 50, letos
pa jih bodo še kakšnih 40
hektarov. Na območju obči-
ne Celje obstoja več manjših
zamočvirjenih kompleksov
do velikosti kakšnih 25 hek-
tarov. Žal za sanacijo teh
zemljišč ne morejo v zemlji-
ški skupnosti angažirati
bančnih sredstev, niti sred-
stev zveze vodnih skupnosti
Slovenije. Sredstva bodo za-
to združevali kmetijska zem-
ljiška skupnost in investitor-
ja, to sta KK Hmezad Žalec
in Kmetijska zadruga Celje
za kmete, trajne kooperante.
V družbenem sektorju bo-
do izvajali hidromelioracije
na kompleksih imenovanih
Kamenšek, Mrakotna, Preš-
nik in Brinovec v izmeri 23
hektarov, v zasebnem sek-
torju pa bodo na območju
Lokrovca in Medloga izko-
pali zbiralni in odvodni jarek
v dolžini štirih kilometrov.
Ta jarek bo odvajal vodo s
površine kakšnih 60 hekta-
rov. Polovico del bodo po
predvidevanjih opravili le-
tos, drugo pa kasneje.
Kmetijska zemljiška skup-
nost občine Celje namerava
letos tudi odkupiti okrog 14
hektarov obdelovalnih zem-
ljišč, v glavnem od ostarelih
kmetov v obliki preživnin-
skega varstva. Ta zemljišča
bodo vključili v intenzivno
proizvodnjo pri preusmerje-
nih kmetijah, ki so tržne
proizvajalke. Del kmetijskih
zemljišč iz občinskega zem-
ljiškega sklada pa bodo tudi
prodali tistim kmetom, ki so
bili razlaščeni zaradi potreb
urbanizma oziroma pozi-
dave.
S komasacijami bodo na-
daljevali na Ivenškem polju
v izmeri 35 hektarov, dela pa
bodo zaključena v letošnjem
letu. Prav tako bodo nadalje-
vali z evidentiranjem neob-
delanih kmetij in reševali
probleme ostarelih kmetov.
Ti postopki so še posebej za-
htevni in v večih primerih
dolgotrajni.
Od ostalih nalig, ki jih je
na torkovi seji zastavila
skupščina kmetijske zemlji-
ške skupnosti občine Celje,
naj omenimo še spremembe
in dopolnitve statuta, dopol-
nitev odloka o odškodnini
zaradi spremembe namemb-
nosti kmetijskega zemljišča,
revizijo odloka o zaščitenih
kmetijah in vključevanje v
vse aktivnosti za čimboljšo
obdelavo zemljišč, še pose-
bej v sedanjem setvenem ob-
dobju.
MITJA UMNIK
UMETNA GNOJILA
KAKO PROIZVESTI VEČ?
Poraba pri nas je okoli 122 kg na hektar
Povečanje domače proiz-
vodnje in porabe umetnih
gnojil je eden od bistvenih
pogojev za večje pridelke.
Sedanja poraba je relativno
zadovoljiva le na družbenih
posestvih, medtem ko je v
poprečju nizka in znatno
zaostaja za deželami, kjer je
kmetijstvo razvita gospodar-
ska panoga. Po podatkih po-
slovnega združenja proizva-
jalcev umetnih gnojil je bila
lani poprečna poraba umet-
nih gnojil na hektar obdelo-
valne zemlje okoli 122 kg.
kar je dvakrat manj kot v ne-
katerih sosednjih in zaho-
dnoevropskih deželah. Po-
prečna poraba na zasebnih
zemljiščih pri nas pa je okoli
80 kg na hektar.
Osnovni razlog za nezado-
voljivo porabo je, vsaj v zad-
njih letih, ponudba, ki je
manjša od povpraševanja.
Domača industrija kljub
vsem naporom, da bi zado-
voljila zahteve kmetov za po-
trebnimi količinami, nima
možnosti za zadostno proiz-
vodnjo. Ob tem je bila indu-
strija soočena še z omejitva-
mi izvoza, pa kljub temu in
niti z uvozom ni omogočila
nemotene oskrbe.
Načrtovalci predvidevajo
v naslednjih letih, da bi mo-
rali porabo umetnih gnojil
povečati z 10-odstotno stop-
njo in da bi tako ob koncu
srednjeročnega obdobja let-
na poraba v poprečju prese-
gla 185 kg aktivnega mate-
riala na hektar obdelovalne
površine. S stališča potreb in
načrtov za povečanje kmetij-
ske proizvodnje s stopnjo 4
odstotke letno, je to upravi-
čena predpostavka. Toda,
lahko postane zelo vprašlji-
va, če domača industrija ne
bo mogla povečati proizvod-
nje. Industrija pa je, še pose-
bej lani in letos, soočena z
vrsto težav, ki resno ogrožajo
izvršitev te dobre zamisli o
povečanju porabe. Od enaj-
stih tovarn umetnih gnojil,
kolikor jih je v Jugoslaviji,
jih je kar devet poslovalo z
izgubo, preostali pa na meji
donosnosti. Skupne izgube
so lani znašale okoli milijar-
de in pol dinarjev, letos pa
bodo, če se pogoji gospodar-
jenja ne bodo spremenili, do-
segle izgube kar dve milijar-
di dinarjev. To bi ogrozilo
normalno poslovanje in de-
lo, kaj šele programe za po-
večanje proizvodnje v na-
slednjih letih.
Industrija zato zelo ener-
gično zahteva, da se položaj
te panoge posebej prouči.
Tovarne se zavzemajo, da se
s spremembami pogojev in
ne z rastjo cen v maloproda-
ji, stanje izboljša. V prvi vrsti
pričakujejo olajšave pri uvo-
zu surovin in reprodukcij-
skih materialov, še posebej
tistih, ki jih doma ne proi-
zvajamo. Prav tako je že čas,
da se proučijo zahteve za
uvedbo kompenzacij, kot so
jih, na primer, že uvedli v
SAP Kosovo. Računajo tudi
na zmanjšanje prispevkov in
drugih dajatev, ki zdaj otežu-
jejo normalno poslovanje.
Samo ob rednem delu in ra-
sti proizvodnje v tej industri-
ji bo med drugim mogoče
uresničiti zastavljene cilje o
planirani proizvodnji šestih
milijonov ton pšenice, dva-
najstih milijonov ton koruze,
treh milijonov ton po vrtnin
in zadovoljitev potreb po su-
rovinah v industriji olja in
sladkorja.
B. KIJURINA
ZDAJ JE ČAS
ZA DRUGO
DOGNOJEVA-
NJE PŠENICE
Sedaj, ko prehaja pše-
nica v fazo kolenčenja (v
spodnjem delu bili lahko
otipamo dve kolenci!), je
primeren čas za drugo
dognojevanje pšenice. To
dognojevanje -bo vplivalo
predvsem na to, da se bo
v zasnovah klaskov razvi-
lo več zrnja, kar znatno
pripomore k nadaljnjemu
povečanju pridelka. Dru-
go dognojevanje omogoči
tudi bujnejšo rast bili in
listja.
Za drugo dognojevanje
priporočamo odmerek
40-50 kg/ha čistega duši-
ka oziroma 150-190 kg/ha
KAN-a (27% N!). Slabo
razraščenim posevkom
damo večji, bujnim po-
sevkom pa manjši odme-
rek dušika.
Kmetijski inštitut
Slovenije
AVTO RALLY
»MLADOST- 82«
AMD Slander iz Celja prireja
pod pokroviteljstvom delovne
organizacije Toper iz Celja, v po-
častitev meseca mladosti 12 tra-
dicionalni avto rally »Mladost -
82«, ki se točkuje za prvenstvo
turističnega avta rally »Štajer-
ska«. Start tekmovalcev bo v ne-
deljo, 16. maja ob 9. uri ispred
društvenih prostorov na Ljub-
ljanski cesti, kjer bo tudi končni
cilj. Tekmovalci bodo vozili v
treh etapah, vmes pa bodo mora-
li opraviti pet spretnostnih vo-
ženj. Prva etapa v dolžini 37,9 ki-
lometrov bo potekala iz Celja
preko Žalca, Prebolda do Letuša,
druga od Letuša preko vasi Go-
renje do Titovega Velenja v dol-
žini 16,1 kilometra in zadnja od
Titovega Velenja preko Dobrne,
Arclina, Ljubečne do Celja v dol-
žini 32,1 kilometra. Spretnostni
del voženj bodo tekmovalci opra-
vili pred RSC Golovec, pri
osnovni šoli v Grižah, na parkir-
nem prostoru DO Gorenja v Tito-
vem Velenju, pred DO Keramič-
nih izdelkov v Ljubečni in na av-
topoligonu v Ljubečni. Celotna
dolžina proge avto rallyja je 86,1
kilometrov, za katero je predvi-
den čas vožnje 130 minut, s pov-
prečno hitrostjo - upoštevati bo
potrebno vse cestno-prometne
predpise in omejitve - 38,5 kilo-
metrov na uro.
V želji po čim večji afirmaciji
avto moto športa v Celju in s
sklepom predstavnikov priredi-
teljev štajerskega prvenstva v av-
to rallyu, vabijo k sodelovanju še
ostala avto moto društva, druš-
tva ljudskih tehnik, predvsem pa
čim večje število posameznikov
in ekip iz delovnih organizacij,
da se udeležijo tekmovanja v čim
večjem številu.
Tekmovalci bodo razdeljeni v
štiri tekmovalne razrede, s tem,
da bodo ženske nastopile v enot-
nem razredu. Najboljši v vsakem
razredu bodo prejeli pokale, di-
plome in praktične nagrade.
G. F.
ZAVAROVALNA
SKUPNOST
»TRIGLAV«
OBMOČNA
SKUPNOST CELJE
OPOZARJA
LASTNIKE
TRAKTORJEV
Novi republiški zakon o
varnosti v cestnem prome-
tu, ki je začel veljati 20. fe-
bruarja, obvezuje lastnike
oziroma uporabnike trak-
torjev, da jih zavarujejo za
avtomobilsko odgovornost.
S sklenitvijo tega zavarova-
nja dobi zavarovanec po-
kritje za škodo, katero pov-
zroči s svojim vozilom na
tujih osebah ali stvareh. V
primeru, da zavarovanje ne
bo sklenjeno do 20. avgu-
sta, bo zavarovalnica od ta-
krat naprej oškodovancu,
kateremu bo povzročena
škoda z nezavarovanim
traktorjem kljub temu zave-
zana plačati odškodnino,
to pa nato izterjati od pov-
zročitelja škode
Zavarovanja se sklenejo za
registrirane traktorje, kot
že do sedaj, ob registraciji.
Za kmetijske traktorje se
zavarovanja lahko sklenejo
na vseh predstavništvih za-
varovalne skupnosti Tri-
glav, oziroma na krajih, kjer
se bodo vršili tehnični pre-
gledi traktorjev.
Istočasno Zavarovalnica
TRIGLAV tudi priporoča
vsem, ki še nimajo sklenje-
nega kasko zavarovanja
traktorja, da ga čim hitreje
zavarujejo. Tako si zavaru-
jejo svoje premoženje za
škode, ki so ravno pri tej
vrsti vozil pogoste
Razpisna komisija pri
OSNOVNI ŠOLI MILOŠ ZIDANŠEK
DRAMLJE
razpisuje
dela in naloge
ravnatelja
(reelekcija) s polnim delovnim časom.
POGOJI:
-	visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri s stro-
kovnim izpitom in 5 let delovnih izkušenj ali učitelj s
srednjo strokovno izobrazbo in 10 let delovnih izku-
šenj,
-	da ima pozitiven odnos do tradicij socialistične
revolucije, do samoupravljanja in splošnih družbenih
interesov,
-	kandidati naj k ponudbam predložijo pismeni kon-
cept pogledov in vsebinskega izpopolnjevanja peda-
goškega procesa na osnovni šoli,
-	rok za prijavo je 15 dni od objave.
Ponudbo z dokazili o izobrazbi in življenjepis je treba
poslati na razpisno komisijo pri osnovni šoli Miloš
Zidanšek Dramlje.
Avtoprevoz
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Delavski svet delovne organizacije
»Avtoprevoz« Šempeter v Sav. dolini
razpisuje
prosta dela in naloge
RAČUNOVODJA
(ni reelekcija)
Pogoji:
-	višja ali srednje šolska izobrazba ekonomske-ko-
mercialne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na
omenjenih delih in nalogah;
-	moralno-politična neoporečnost.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih
pogojev sprejema Splošno kadrovska služba 15 dni
od dneva objave v časopisu.
$t. 19 - 13. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
Q$MOČJE
KAJ PA VAŠKE GOSTILNE?
postati morajo sestavni del turistične ponudbe
2;e v naprej pojasnilo: ne
za to, da bi se zavzemali
a delo in ustanavljanje va-
ških gostiln ali gostišč za
-sako ceno, marveč samo za
J da bi opozorili na njihov
'jožaj in ne nazadnje na nji-
Lvo vlogo, zlasti na območ-
:.j1> ki so turistično zanimiva,
L'r so razvite izletniške ali
podobne točke. Gre za pro-
blem. ki je bil toliko pomem-
ben, da je o njen na zadnjem
rednem občnem zboru Celj-
jke turistične zveze razprav-
ljal tudi predsednik konjiške
občinske turistične zveze,
dipl. inž. Branko Korber.
Na dlani je, da imajo tudi
vaške gostilne svojo vlogo,
naloge, in prav tako je ra-
zumljivo, da jih ne kaže
obravnavati tako kot gostil-
ne v mestih ali drugih večjih
in prometnih krajih. To tudi
i vidika davčne politike, še
zlasti, ker so v mnogih pri-
merih odprte le ob koncu te-
dna. Prav tako kaže v tej zve-
zi opozoriti, da teh gostiln ni
mogoče istovetiti s turi-
zmom na kmetih. Tu in tam
so bili sicer poskusi, da so
kmetje, ki so se odločili za
turistično smer, uveljavili na
svojih domačijah tudi bifeje,
gostilne in da so točili zlasti
alkoholne pijače, vsakomur,
ki je prišel ali se ustavil. Če
bi dovolili to dejavnost, bi se
lahko kaj kmalu zgodilo, da
bi dobilo točenje alkoholnih
pijač prvo mesto in da bi
sprejemanje gostov na pre-
nočevanje postavili na drugi
tir. Tem poskusom, da bi po-
krili gostinsko dejavnost s
streho kmečkega turizma, so
zlasti v mozirski občini na-
pravili hiter konec.
Vaške gostilne bi naj bile
nekaj drugega. Popestrile
naj bi kompletno turistično
ponudbo v krajih in območ-
jih, z zunanjo in notranjo
ureditvijo naj bi ohranjale
stare arhitekturne značilno-
sti, predmete in podobno.
To je težka in odgovorna
naloga, ki pa naj bi ne slone-
la samo na plečih kmetov ah
tistih, ki bi se odločali zanje,
marveč tudi družbenih čini-
teljev, gostinskih in turistič-
nih delovnih organizacij, ne
nazadnje občinskih uprav za
družbene prihodke. Velik in-
teres za delo takšnih gostiln
bi morah imeti tudi kolekti-
vi, ki upravljajo večje turi-
stične in rekreacijske centre
(Rogla, Golte), saj bi bile
takšne gostilne v njihovi bli-
žini prej vaba zanje kot pa
poslovno njihovi bližini prej
vaba zanje kot pa poslovno
konkurenčne točke.
Ustanavljanje in delo va-
ških gostiln bi moralo najti
mesto v turističnih razvojnih
načrtih.	M. BOŽIČ
RIBIŠKO
TEKMOVANJE
STAREJŠIH
OBČANOV IN ŽENA
Ribiška družina Celje
prireja z Društvom upo-
kojencev Celje, v soboto,
na Smartinskem jezeru,
ekipno in za posameznike
ribiško tekmovanje sta-
rejših občanov. Sodelova-
le bodo ekipe iz celjske
regije. Obenem bo tudi
tekmovanje žena - članic
celjske ribiške družine.
Pričetek tekmovanja
bo ob osmi uri, zbor pa je
pri ribiški koči na poloto-
ku Brezova ob sedmi uri.
Zaradi čuvanja rib v
Smartinskem jezeru bo-
do tekmovali po pravilih
na »najtežjo ribo«.
FB
DEVETNAJSTIČ »PIVO IN CVETJE« V LAŠKEM
TRETJIČ PA JE PRODANO!
Sredi julija bo v Laškem spet bučno in veselo
Poseben prireditveni od-
bor Turističnega društva v
Laškem je po seji odbora za
prireditve pri krajevni kon-
ferenci SZDL nedavno začr-
tal okvirni načrt letošnje pri-
reditve »Pivo in cvetje«. Po
dogovoru predstavnikov de-
lovnih organizacij, krajevne
skupnosti in Turističnega
društva je bila namreč dana
zelena luč, ki naj pomeni
vsestransko podporo vseh,
da prireditev, ki se bliža
dvajsetletnemu jubileju, ne
bi ugasnila.
Prireditveni odbor je zaen-
krat določil sredino julija za
termin prireditve, ki pa naj
bi se začela že v četrtek 15.
julija in se končala v nedeljo
18. julija z nočjo.
Nekako zagotovljene so
naslednje prireditve: Že kar
tradicionalna modna revija,
postavitev različnih razstav,
petkov folklorno-zabavni ve-
čer; ponovno naj bi letos pri-
redili »Laščanijado« in v so-
boto na nedeljo množična za-
bavna prireditev, ki celo me-
sto spremeni v gostišče in za-
bavišče.
Po lanskem vzoru naj bi
nedelja bila narodopisnb
okinčana. Kako bo z nedelj-
sko povorko ni povsem ja-
sno, vendar naj bi na glav-
nem trgu potekali prikazi
kmečkih običajev, tako de-
lovnih, kot prazničnih in obi-
čajev življenjskega ciklusa.
Popoldne pa bo na glavnem
trgu prava kmečka, ljudska
veselica, na kateri bodo iz
pozabe potegnili stare vese-
lične zabave kot je šaljiva po-
šta, »arest« in podobne zade-
ve - bržčas pa utegne veliko
pozornost pritegniti razstava
DOBROT ČRNE KMEČKE
KUHINJE, to užitno narodo-
pisno razstavno blago pa bo
na veselici sami na voljo obi-
skovalcem, ki se bodo odlo-
čili sodelovati pri licitaciji,
kajti vse, od svatovske poti-
ce, do pečenega svinjskega
obraza, rjavo zlatega pujska,
hrustave kokoši, pohanega
zajčka, pa potic, pa pečenic
do žaklja janeževih upog-
njencev.
Pravočasne priprave bi ob
obljubljeni pomoči mogle bi-
ti porok, da bo letošnja prire-
ditev res živahna, predvsem
pa bolj domača.
EC.-
MARKIRANJE RIB
Pretekli teden je bilo v Savinji pod Gričkom zelo živahno.
Jate drstečih se podusti so se ustavile v brzicah čistega
proda, kjer je trajalo ribje svatovanje kar tri dni. Čuvajska
služba RD Celje je s pomočjo organov UNZ preprečila vsa-
kršno nadlegovanje poročnih parov, od katerih jih je lepo
število dobilo namesto poročnih prstanov - markirni znak
na robu škržnega pokrova.
To delo sta opravili biologinji Jožica Vovk in Jožica Povže
iz Zavoda za ribištvo iz Ljubljane. Markirni znak je bil
pritrjen na 800 podusti, 300 potočnih postrvi in 600 krapov.
Markiranje ah zaznamovanje rib je potrebno predvsem zato,
da ustanove, ki se ukvarjajo z ribištvom in ribiške družine
vedo, v katere reke plavajo naši nemi vodni plavalci.
Na sliki: Biologinji pri markiranju rib v prisotnosti pred-
sednika celjske RD Franca Vitanca.
SANDI UDERMAN
DELEGATSKO UPRAVLJANJE
IN ODLOČANJE V BANKI
Delegatsko upravljanje in odločanje v
bankah, tako tudi v Ljubljanski banki
Splošni banki Celje, je zaživelo v času us-
kladitve delovanja bank po določbah zako-
na o temeljih kreditnega in bančnega siste-
ma, torej na začetku 1978. leta.
Sistem upravljanja in odločanja v banki
zagotavlja, da organizacije združenega de-<
la - članice banke kot subjekti združevanja
sredstev odločajo o gospodarjenju s sred-
stvi, združenimi v bankah. Vpliv na gospo-
darjenje pa imajo tudi varčevalci in depo-
nenti.
Organ upravljanja v Ljubljanski banki
Splošni banki Celje je zbor banke, njen
izvršilni organ pa izvršilni odbor. Zbor ban-
ke sestavljajo delegati vseh članic temeljne
banke. Zaradi velikega števila članic so v
dokumentih Ljubljanske banke Splošne
banke Celje opredeljene tudi naloge konfe-
renc delegatov. Izmed delegatov, članic
banke, zbor voli tudi člane v kreditni odbor.
Po organih svetov deponentov in svetov
varčevalcev pa je na upravljanje s sredstvi
zagotovljen tudi vpliv varčevalcev in depo-
nentov. Za odločanje o dajanju posojil ob-
čanom ima celjska temeljna banka Ljub-
ljanske banke tudi ustrezne komisije.
Prvo mandatno obdobje (1978-1980) po
konstituiranju banke so označevale aktiv-
nosti v zvezi z vzpostavitvijo dela po novih
aktih banke, izvoljeni so bili tudi vsi organi
banke, vključno s kolektivnim vodstvom.
Banka, oziroma njeni organi upravljanja in
odločanja pa so spremljali uresničevanje
nalog, opredeljenih v planskih dokumentih
prvega srednjeročnega obdobja.
V mandatnem obdobju 1980-82 se je
zbor banke sestal šestkrat.
Zaradi kratkega časa pri pripravi materia-
lov je bil zbor po konferencah v tem man-
datnem obdobju samo enkrat.
Predlagatelj planskih dokumentov zboru
banke je bil vselej izvršilni odbor, ki je pri-
pravljal predloge na podlagi javnih obrav-
nav, in sicer za temelje srednjeročnega pla-
na in za sam srednjeročni načrt banke za
obdobje 1981-85. Isto je veljalo tudi za let-
ne načrte.
Veliko delo sta opravila izvršilni odbor, ki
se je sestal 36-krat, in kreditni odbor, ki je
imel 53 sej. Odbor za stanovanjsko in ko-
munalno gospodarstvo se je sestal 15 krat.
In kako v prihodnje na področju delegat-
skega upravljanja v LB Splošni banki Ce-
lje? .
Nalog je dovolj kot vsepovsod na, tem
področju. Predvsem gre za odločitev, da
mora zbor banke po konferencah postati
stalna oblika dela, kajti več kot 500-članski
sestav članic težko zagotovi učinkovit vpliv
pri sprejemanju odločitev na zborih.
Nadaljnja naloga se kaže v uveljavitvi
konference za stanovanjsko in komunalno
gospodarstvo. Na vidiku je tudi oblikovanje
sveta banke kot posvetovalnega telesa, ki
bi se opredeljeval do razvojne strategije na
območju in tako za čimboljše uresničeva-
nje skupnih nalog banke in združenega
dela.
Pogoj za vsebinsko dograjevanje dele-
gatskega sistema pa je seveda še celovitejši
informacijski sistem.
16. stran - NOVI TEDNIK
št. 19 - 13. maj I9fi.
KAMNIŠKI UTOK JE V CELJU ODPRL PRODAJALNO
UTOK
OSVAJA
CEUANKE
Vse uspešnejša poslovna prodornost TOZD Maloprodaja
Panoramski pogled na kamniški UTOK je tudi značilna kamniška razglednica.
Delo pri obdelavi surove kože je odgovorno in naporno in brez njega ne bi bilo
imenitnega usnjenega konfekcijskega izdelka, ki ga jemogoče kupiti v butični
prodajalni.
Z modne revije 6. maja v Celju
V	okrilju prelepih Ka-
mniških planin leži sta-
rodavno mestece Ka-
mnik, kjer je bila zlasti v
srednjem veku močno
razvita različna obrtna .
dejavnost. Tudi sicer je
Kamnik znan po svojih
zgodovinskih znameni-
tostih, z obrtno in indu-
strijsko preteklostjo in
tradicijo, ki je nadvse
imenitna patina za seda-
njo razvejano industrijo
tega prelepega kraja pod
Kamniškimi planinami.
Tovarna usnja ima
znane svoje prve predni-
ke že 1805. leta, ko je
imel na sedanjem pro-
storu svojo usnjarno Ja-
kob Umschlaker. Z le-
tom 1924 pa so pravza-
prav položili temeljni
kamen za veliko usnjar-
no. Tedanji lastnik Tone
Knaflič jo je uspešno vo-
dil vse do druge svetov-
ne vojne. Podjetje je
prišlo 1946. leta v držav-
no last nove Jugoslavije
in tedaj je dobila tovar-
na tudi skrajšano ime
UTOK Kamnik.
Tovarna je iz leta v le-
to napredovala, razširja-
la svoj proizvodni pro-
gram, modernizirala
proizvodnjo vse do 1971.
leta, ko se je v glavah
Utokovih delavcev ob
znani svetovni in evrop-
ski usnjarski krizi, poro-
dila misel, da samo od
usnjarstva ne bo več mo-
goče dobro živeti.
V	prvi fazi je bila usta-
novljena nova delovna
enota, ki je začela prede-
lovati svinjsko usnje v
usnjeno konfekcijo. In
prva lastna trgovina je
bila ustanovljena v Ka-
mniku 1972. leta. Deseto
prodajalno smo v začet-
ku maja odprli v Celju,
enajsta pa bo še letos v
Novem Sadu.
Lični modeli tudi za najmlajše
Prvi delovni dan po prvomajskih praznikih je zna-
čilna obrtno-trgovska Zidanškova ulica v Celju odprla
vrata še eni ob polbutičnih prodajaln. V njej je kamni-
ški UTOK - Tovarna usnja Kamnik s svojim širokim
izborom usnjene konfekcije popestrila trgovsko po-
nudbo te starodavne celjske ulice, takorekoč v srcu
starega mestnega jedra. Vsekakor že zaradi lokacije
ugotovimo, da je imel kamniški UTOK pri izbiri
srečno roko, saj kamniška obrtna in industrijska tradi-
cija s svojo sedanjo kakovostno ponudbo svojih izdel-
kov še kako sodi prav v ta stari del mesta Celia in se v
njem tudi lahko na najlepši način predstavi. Ce izvza-
memo uspešno modno revijo Utoka v celjskem Naro-
dnem domu 6. maja, pa samo na osnovi dosedanjih
obiskov polbutične Utokove prodajalne v Zidanškovi
ulici ugotavljamo odmev Celjanov oziroma še največ
Celjank na ponudbo usnjene konfekcije iz Kamnika,
dopolnjene s programom tekstila in usnjene galante-
rije ob možnostih izdelave po meri, potem je ocena
odmevnosti nadvse ugodna.
Ugodno oceno razvojne prodornosti komaj letos
ustanovljene temeljne organizacije združenega dela
Maloprodaja UTOK je torej kot na dlani. Še do letoš-
njega leta sta v UTOKU obstojali dve temeljni organi-
zaciji združenega dela - usnjarna in Konfekcija. Toda
zaradi potreb tržišča in posebnosti usnjenih konfekcij-
skih izdelkov se je UTOK Kamnik odločil za po-
membno razširitev lastne prodajne mreže.
Njihovo poslovno vodilo je postalo: v okviru lastnih
in realnih možnostih vsako leto odpreti novo proda-
jalno in osvojiti tržišče še nekaterih predelov Jugosla-
vije.
Do sedaj so ustanovili deset prodajaln - prav deseta
je sedaj v Celju - sicer pa UTOK s svojimi lastnimi
prodajalnami pokriva že vso Slovenijo, predvsem me-
sta Kamnik, Ljubljana, Bled, Koper, Titovo Velenje.
Drugod po Jugoslaviji so svojo trgovsko mrežo osno-
vali še v Sarajevu, Zenici in Dubrovniku.
O Utokovih poslovnih načrtih, predvsem TOZD ma-
loprodaja smo se veliko pogovarjali z njenim direktor-
jem Ivom Rojcem. Predvsem kaže poudariti eno od
bistvenih usmeritev razpletanja trgovske mreže ka-
mniškega Utoka: gre za polbutične prodajalne, ki bodo
znale potrošniku ponuditi poleg standardnih kolekcij
usnjene konfekcije še posebne kolekcije ob dodatnih
programih in ponudbi, kot na primer z izdelki Ideala iz
Nove Gorice, Vezenine Bled in še koga ter s spremlja-
jočo usnjeno galanterijo - pasovi, torbicami in podob-
nim.
TOZD Maloprodaja kamniškega Utoka zaposluje
trenutno nekaj čez 40 delavcev, od tega 39 v prodajal-
nah. Lani je devet prodajaln ustvarilo za 82 milijonov
dinarjev prometa, pri tem pa moramo dodati, da so bile
tri prodajalne odprte šele lansko leto in to v drugi
polovici leta. Čistega dohodka je lani ta majhen kolek-
tiv ustvaril za 5,5 milijona dinarjev. 2e s tem je dokazal
in potrdil svojo ekonomsko upravičenost obstoja kot
temeljne organizacije združenega dela Maloprodaja
UTOK.
Delovna organizacija UTOK Kamnik je dobitnik
večjega števila nagrad in priznanj za kakovost svojih
izdelkov. Naj jih nekaj naštejemo, le-te pa so v Otoku
prejeli samo letos: Zlato priznanje so prejeli na sejmu v
Sarajevu, prvo nagrado Biljano na skopskem sejmu,
na zagrebškem velesejmu pa prvo nagrado Zlatni ogr-
tač in zlato priznanje za kakovost kože.
V Utoku pa pravijo, da jim še največ pomeni številen
obisk v njihovih prodajalnah, zadovoljstvo potrošni-
kov z njihovo ponudbo in proizvodnim programom.
Tudi za svojo prodajalno v Celju obljubljajo dobro
kakovost in široko izbiro trgovske ponudbe ter se
priporočajo.
§t.19 ~ 13- mai1982
NOVI TEDNIK - stran 17
GOSTILNA »LOVEC« V DOBRNI
SRNA, RACA, FAZAN IN ŠE MARSIKAJ
Tudi prekmurske specialitete
Dobrna je vsem dobro
poznan zdraviliško-turistič-
ni kraj. Pred vrati so topli
spomladanski in poletni
dnevi ter izleti v naravo.
Marsikdo se bo odločil tudi
za izlet v Dobrno. Kje se je,
razen v znanih gostinsko-tu-
rističnih in zdraviliških ob-
jektih še mogoče ustaviti.
V Dobrni je prijetnih ko-
tičkov veliko, le da zanje ne
vemo. Eden takšnih, kjer je
mogoče preživeti prijetno
urico ali več, je tudi gostilna
Lovec, na desni strani križi-
šča, ob cesti, ki vodi v Zdra-
vilišče.
V prijetno domače oprem-
ljenih prostorih se bomo pri
Lovcu počutili lepo in si ta
lokal tudi dobro zapomnili.
Za prihodnji obisk ali za na-
svet prijatelju, znancu.
Naveličali smo se že na hi-
tro pripravljenih zrezkov,
takšnih ali drugačnih, zato
je ponudba v Lovcu prava
osvežitev za vsakogar, tudi
še za tako zahtevnega slado-
kusca.
Na več načinov pripravlje-
na divjačina: srna, divja ra-
ca, fazan, zajec. Na lovski
način ali v omaki. Po želji in
okusu, pač.
Pri Lovcu v Dobrni znajo
postreči tudi s prekmurski-
mi specialitetami: z gibani-
co, mesom iz tiinke in s
prekmursko zaseko.
Teknila vam bodo tudi
okusno pripravljena različ-
na kosila po naročilu. Pri
Lovcu lahko postrežejo sku-
pinam gostov do trideset
oseb. Morda si bo kdo zaže-
lel okusno pripravljene gobe
z zrezki?
K okusni in dobro pri-
pravljeni ter solidno postre-
žem jedači sodi tudi dobra,
predvsem pa žlahtna vinska
kapljica. S takšno, pred-
vsem z žlahtno, postrežejo
pri Lovcu: s kraško črnino,
laškim rizlingom iz podrav-
skega vinorodnega okoliša.
Tudi s kratkim prigriz-
kom, malico, boste v gostilni
Lovec v Dobrni zadovoljni.
Postrežejo vam vselej z do-
mačimi klobasami, z doma-
čimi suhimi salamami in z
doma prekajenim mesom.
V sončnih dneh smo raje
zunaj, v naravi. V vrtu pod
kostanji gostišča Lovec bo
malica, kosilo ali večerja še
toliko bolj slastna in prijet-
na. Vsak dan, razen pone-
deljka, ko je lokal zaprt. Si-
cer pa vas Pri Lovcu priča-
kujejo vsak dan od 7. do 19.
ure. Pridite, in še boste
prišli!
Prodajalna MELODIJA, Cankarjeva uL 4, Celje
Bogata izbira:
-	glasbil	- plošč in kaset
-	notnega materiala	- akustičnih aparatov
Palček je navdušeno pokimal in se oddahnil, kot bi si
že s kimanjem odkupil življenje. Ozrl se je v botra, ki je
zadovoljen vstajal izza mize. Boter je stopil k njemu in
ga zadržano, pokroviteljsko potrepljal po rami. »Napo-
sled te je srečala pamet! Mislim, da ravno pravšnji čas!
Grem po vino. Na to se pije!«
Tako je dobil Miloš prvega člana svoje bande. Začel je
uresničevati tisto, kar mu je naložil obveščevalni center
v Avstriji: križarsko enoto v okolici Celja.
,Šlo je kot po maslu. Palček bo dober soldat. Naiven in
discipliniran!'ye pomislil Miloš, ko so trčili s kozarci.
Kapetan Ozne Zdenko je odložil poročilo. S svinčni-
kom je potrkal ob mizo. ,Predrzna sta in nevarna. Bomo
videli, kaj bo izpovedal Anton. Teden dni je bil z njima.
Čim več mora povedati! Natančno: kje se zadržujejo,
javke, skrivališča, kako pripravljajo akcije, kateri ljudje
jim pomagajo!' Pred seboj je obračal papirje, ki so bili
popisani z okorno pisavo.
Aktivisti so poročali s terena, da ljudje govorijo o
križarski vojski. Bojijo se. Kaj bolj natančnega nočejo
povedati.
Poročilo, v katerem je vsa pomembna dejstva podčrtal
z rdečim svinčnikom, se je zaključevalo kot vsa doslej:
... bandita sta izginila najbrž v smeri... Po streljanju
pri hiši, kjer je bil prijet Anton, je banditoma sledil
miličnik, a brez uspeha...
Kapetan Zdenko je o teh banditih že marsikaj vedel.
Poročila so se grmadila pred njim, mapa je postajala
zajetna, konkretnega rezultata pa še nobenega. Koliko-
krat so bili bandi tik za petami, tolikokrat so se tudi
izmuznili.
,Palček, nekje te bomo!' Kapetan Zdenko je z ostrim
nožem ošilil svinčnik. ,Kdaj te bomo?'
Banda je ropala, vlamljala in povzročala preplah med
ljudmi.
V KLO (krajevnem ljudskem odboru) Blagovni so
razbili vse, kar je bilo mogoče razbiti. Zažgali so arhiv.
Odnesli pisalni stroj. Ta akcija je bila že v mapi kapetana
Zdenka zabeležena kot njihova druga. Prva je bila v
samotni vasici Primož. Tedaj sta bila sama. Miloš in
Palček. Za Palčka je bil to krst. Stal je na straži. Miloš
mu je dal nož
»Saj znaš z njim? Suni in zavrti!«
Miloš je vlomil v KLO. Polomil je vse, kar mu je prišlo
pod roke: stol, slike, omaro. Pobral je papirje in vse
Leta 1947 so na Štajerskem strašile nekatere bande - same so se
imenovale »križarska vojska«. Po dokumentih o njihovem delova-
nju in o tem, kako jih je ljudstvo zatrlo, je napisana naša pripoved.
Nekateri udeleženci in kraji imajo drugačna imena, kar pa bistveno
ne vpliva na opis posameznih prizorov in resničnost takratnih
dogodkov.
skupaj znesel pred hišo ter zažgal. Nato sta jo pobrala iz
vasi. Šele v skrivališču, v neki gozdni jami, kjer je bilo
shranjenega nekaj orožja, ga je Miloš vprašal:
»Kako se počutiš? Si videl, kako se to dela?«
Palček je pokimal. Dobro se je počutil. Ko je stal v
temi na straži, z nožem v rokah, se je nenadoma zavedel
moči. Nič več ni bil plašen. Spomnil se je partizanskih
časov. Nihče' mu ni bil kos, pa je bil smrkav. Zdaj je
starejši. »Madona, smo ali nismo!« je glasno rekel, kot bi
bil na veselici. Po dolgem času se je res dobro počutil.
Za to je bil hvaležen Milošu.
Tisto noč v Blagovni je Miloš pripeljal Franca. S Palč-
kom sta se ostro spogledala.
Miloš se je zarežal: »Kaj se gledata kot-dva petelina!
»Kaj pa tale?«
»Nič se ne boj!« ga je potolažil Miloš, »naš je!«
Zdaj je Franc od začudenja odprl usta: »Kaj, on?!«
»Nič taJe, pa nič on! Vsi smo mi, križarska vojska in
nobenih besed več in hudih pogledov! Sta razumela?«
Dolgo je trajalo, da je dobil vsaj dva fanta, zdaj naj se
pa še ta dva skesata zaradi začudenja, ker se nenadoma
bijeta na isti strani. Doslej sta bila vsak na svojem bregu.
Nato ju je odpeljal v svoje skrivališče.
To je bila napol podrta stara bajta med redkim grmi-
čevjem sredi senožeti. Prostor ni bil velik, tla, zbita iz
zemlje, pa suha in čista. Ob steni v dnu prostora je bilo
ležišče, za vrati pa nizka, vegasta miza. Na njej je bilo
nekaj papirjev. Ob steni je bil precejšen kup, pokrit z
vojaško plato. Miloš je priprl vrata in ukazal pajdašema:
»Pokleknita! Tukaj na sredini!« Fanta sta se obotav-
ljala. »Pokleknita, sem rekel!« Ubogala sta. »Šele zdaj
bosta postala prava križarja. Prekrižajta se!« Palček in
Franc sta se pokrižala. »Ponavljajta za menoj!« je rekel
Miloš.
Palček in Franc sta ponavljala križarsko prisego. Nato
sta podpisala vsak posebej kos papirja. Vsi so molčali.
Miloš se je držal svečano. Potem so si na kape prišili beli
križ, pod njega pa staro jugogoslovansko zastavo. Po-
krili so se in si segli v roke: Milošev glas je bil slovesen in
grozeč hkrati: »Vsak dan moramo biti močnejši, vsak
dan večji strah za komuniste!« Izpraznili so steklenico
vina in odšli na akcijo. V Trnovlje.
»Neki babi moramo posvetiti!« je rekel Miloš in se
zarežal. »Najbrž bo hec!«
Potrkali so na vrata aktivistke, poverjenice Osvobo-
dilne fronte, Jožefe Zidanškove. Ura je šla na polnoč.
Nihče se ni oglasil. Začeli so razbijati po vratih.
»Babnica se je potuhnila! Boji se!«
Miloš je brcnil v vrata.
»Zidanškova, odpri!«
Vrata so se odprla. Križarji so surovo odrinili žensko
od vrat in planili v hišo. Iz sobe je bilo slišati prestrašene
otroške glasove.
»Kdo ste? Kaj želite?« jezavpila Zidanškova in obstala
v veži.
»Vojska smo kralja Petra!« je rekel Miloš. »Vojska
smo pa ne vaša!« Stikal je po veži, da bi kaj našel. Potem
se je postavil pred žensko in pokazal na beli križ na svoji
kapi. »Ali ga vidiš? Vidiš, križ, baba?! Vimenu tega vas
bomo vse, ki ste za ljudsko oblast in komuniste!«
Ženska je sklenila roki.
»Ne sklepaj rok pred menoj, hinavka!«
Miloš jo je udaril, da se je opotekla. Zidanškova je
prestrašena kriknila. Miloš jo je brcnil, da je padla. Zatu-
lila je od bolečine.
»Obmolkni! Drži gobec!«
Majhna veža je bila nenadoma polna otrok. Prišli so
pomagat materi. Palček in Franc sta se vprašujoče ozrla
v Miloša.
18. stran - NOVI TEDNIK
št. 19 - 13. maj I9fi.
>, 19 -13- mai1982
NOVI TEDNIK - stran 19
USPEL TEK OKOLI
GIMNAZIJE
§olsko športno društvo Kajuh na celjski gimnaziji,
ni samo eno najstarejših tovrstnih društev v Slo-
veniji, temveč tudi vedno med najboljšimi, je pripra-
y j [o v mesecu mladosti tek okoli gimnazije. Start je
na gimnazijskem stadionu, proga pa speljana po
bližnjih ulicah vse do cilja, ki je bil pred vhodom v
gimnazijo oz. Kajuhovim spomenikom. Nastopili so
predstavniki osnovnih in srednjih šol.
Vsa organizacija je bila v rokah dijakov (brezhibna,
da jo je bilo veselje opazovati! Veliko zaslug za to pa
ima prav gotovo tudi izjemno prizadevna predsednica
§§D Kajuh Mateja Založnik!) in seveda pod vodstvom
mentorjev za telesno vzgojo. Gimnazijci so že pred leti
bili poznani kot dobri organizatorji raznih tekov. Tako
se še dobro spomnimo baklade (tek z baklami) po
mestnih ulicah, kjer so nastopile ekipe iz domala vse
Slovenije in celo Hrvatske. Tek je bil po središču me-
sta ob kakšnem prazniku, vedno pa je privabil veliko
število gledalcev. Ti teki z baklami so bih v obliki
»Švedskih« štafet. Morda bi kazalo to lepo prireditev
kdaj ponoviti ali jo sploh znova narediti tradicionalno.
Bila bi prijetna poživitev za sicer več ali manj »mrtvo«
Celje v spomladanskih ali zgodnje jesenskih toplih
večerih.
Rezultati »Teka okoli gimnazije«: OSNOVNE
ŠOLE - pionirke 5. in 6. raz.: 1. METKA UGOVŠEK, 2.
Darja Dizdarevič (obe OŠ I. Uranjekove), 7. in 8. raz.: 1.
KRISTINA GORJUP, 2. Slavica Vrečko, 3. Kristina
Prevoršek (vso OŠ I. Uranjekove) itd. Pionirji 5. in 6.
raz.: 1. BOJAN BORČNIK (OŠ I. Uranjekove), 7. in 8.
raz.: 1. TONI NONER (OŠ F. Roš), 2. Franci Ramšak, 3.
Franci Novak (oba OŠ I. Uranjekove) itd. Ekipno je
bila najboljša OŠ Ivanke Uranjekove iz Celja.
SREDNJE ŠOLE - mladinke 1. in 2. raz.: 1. BREDA
KAMPUŠ (ZŠC), 2. Jasmina Majhen (PŠC), 3. Andreja
Zdovc (gimnazija) itd. 3. in 4. razred: 1. SONJA JA-
ZBEC, 2. Darja Radič (obe EŠC), 3. Ksenija Škapin
(gimnazija) itd. Mladinci 1. in 2. raz.: 1. MILAN JA-
VORNIK (ŠKIMC Štore), 2. Grega Jager (PŠC), 3. Bo-
ris Zaubič (ZŠC) itd. 3. in 4. razred: 1. IGOR JERO-
MEL, 2. Miran Lazički, 3. Zvezdan Martič (vsi gimna-
zija) itd. Ekipno je zmagala Gimnazija oz. njihovo ŠŠD
Kajuh.	TONE VRABL
KOLESARSKI KLUB MERX CELJE
II. KOZJANSKI MARATON
Celjani prvič tekmujejo okrog blejskega jezera
Minulo nedeljo je deset
celjskih kolesarjev vrtelo
pedala na kolesarski dirki
okrog blejskega jezera. To
dejstvo potrjuje pravilnost
delovne usmeritve celjskih
kolesarjev, ki so poleg mno-
žičnosti in rekreacijske pr-
vine zastavili dobro delo tu-
di na tekmovalnem po-
dročju.
Kolesarji iz razreda vetera-
nov in v družbi mlajših pa so
prav tako v nedeljo uspešno
opravili kondicijsko vožnjo
do Maribora in nazaj v razda-
lji 120 kilometrov, kjer so se
ob povratku na grobiščih tal-
cev v Stranicah tudi pokloni-
li žrtvam in položili venec
kluba.
Predvsem pa potekajo še
zadnje priprave na II. koz-
janski maraton, ki bo tudi le-
tos pod pokroviteljstvom
Zdravilišča Rogaška Slatina
v nedeljo, 23. maja. Trasa ko-
lesarske proge je od lanskih
150 kilometrov zmanjšana
na 120 kilometrov in bo pote-
kala po gostoljubnih kozjan-
skih krajih od Celja preko
Šmarja pri Jelšah, Mestinja,
Imenega, Bistrice ob Sotli
do Trebč, kjer se bo ob po-
stanku mogoče okrepčati s
slatino in partizanskim gola-
žem, nato pa bodo udeležen-
ci II. kozjanskega kolesar-
skega maratona spet vrteli
pedale preko Podsrede in
Lesičnega do Imenega in na-
zaj v Celje. Vsa trasa je asfal-
tirana, sodelujejo pa lahko
vsi, ki so psihično in telesno
pripravljeni na napore takš-
nega kolesarjenja ter niso
mlajši od 13 let.
Start bo v Celju pred dvo-
rano Golovec ob 7.30 uri,
kjer bodo ob startnini 150 di-
narjev udeleženci prejeli
kontrolne kartone, ob vrni-
tvi pa seveda tudi lepa spo-
minska odličja - medalje.
Poudariti kaže, da je kole-
sarska prireditev maraton
KOZJANSKO 82 organizira-
na tako, da ob lastni odgo-
vornosti kolesarjev do upo-
števanja cestno prometnih
predpisov zagotavlja zdrav-
stveno in drugačno varnost
ter zaščito.
Vsekakor torej velja kole-
sarski na svidenje v nedeljo,
23. maja ob 7.30 uri pred dvo-
rano Golovec v Celju.
MITJA UMNIK
IZJAVIL PO
KROSU
NT-RC
MLADEN PAVLJAK je že
vrsto let ob BOŽU RADMA-
NOVlCU profesionalni tre-
ner pri Atletskem društvu
Kladivar, Skrbi, da celjska
atletika napreduje in tako
nadaljuje bogato tradicijo.
Kako je naš kros, kros NT -
RC (o njem smo obširno pi-
sali v prejšnji številki, videl
Mladen Pavljak:
»Vsi, ki so zmagali, so zma-
gah že na prejšnjih krosih ter
postali naši člani. V tem času
so pokazali določen napre-
dek, kar je seveda dobro.
Upam pa, da bo tudi zadnji
kros dal nekaj novih telen-
tov, ki jih na našem območju
ne manjka, mi v društvu pa
jih potrebujemo. Prav te
neodkrite talente sem seve-
da posebej opazoval.«
Bo kaj novega?
»Bo, sicer pa boste to lah-
ko videli že jeseni na krosu
Dela pa seveda prihodnjo
pomlad na vašem krosu.«
Med zmagovalci in ostali-
mi najboljšimi je največ
takšnih, ki so doma v manj-
ših, obrobnih krajih...
»Mestni otrok je pomeh-
kužen, saj se mu že hoditi
skoraj več ne ljubi, kaj šele
teči. V manjših krajih in na
podeželju je to drugače in
dobro, da je še tako, kajti
drugače bi sploh ostali brez
tekačev.«
Ne bo zaradi tega zmanj-
kalo atletov?
»Zmanjkalo ne, vendar bo
vedno težje. Atletika je veli-
ko osebno garanje z mnogo
odpovedovanja. To pa danes
zmore le še malokdo.«
Ste pesimist?
»Ne, prevelik optimist ob
vsem tem, kar se nam ponu-
ja pa tudi ne.«
T. VRABL
USPEŠNO KONČANA SEZONA
Ekipa celjskih mladink se je v Zagrebu udeležila močnega turnirja
z zračno puško, ki ga vsako leto organizira strelska družina »MLA-
DOST«. Naše odlične mladinke so se v konkurenci desetih najbolj-
ših ženskih ekip iz vse Jugoslavije uvrstile na drugo mesto. Barve
Celja so zastopale: Vesna ČUČEK 357, Alenka JAGER 360 in Bar-
bara JAGER 362 krogov. Po prvem nastopu je bila Barbara sedma,
Alenka deveta in Vesna trinajsta. Barbara in Alenka sta zatem nasto-
pili še v »play ofu«, kjer se je Alenka z odličnim drugim nastopom
(365 kr.) v skupnem seštevku prebila na 3. mesto, Barbara pa je ostala
na 7. mestu. Med člani je od naših nastopil kot posameznik le Jože
Česnik, ki je v prvem nastopu dosegel odličen rezultat 371 krogov,
kar je nov celjski rekord za mladince. Po prvem nastopu je bil peti, v
drugem nastopu pa je dosegel solidnih 364 krogov in je v močni
konkurenci zasedel skupno 7. mesto. Celjski strelci, predvsem mla-
dinke in Jože Česnik kot mladinec so tako uspešno zaključili sezono
z zračno puško.
ZMAGA CELJANOV V ZABOKU
Ekipa celjskih članov je v Zaboku nastopila na tradicionalnem
tekmovanju z malokalibersko puško v trostavu od 300 možnih kro-
gov za nagrado osvoboditve Zaboka. Nastopilo je osem ekip iz
Slovenije in Hrvatske. Našo ekipo so sestavljali: Ivan Kočevar 238,
Vili Dečman 246, Jože Jeram 248 in Ervin Seršen 252 krogov. Celjani
so tudi letos premagali vse ekipe in osvojili vreden pokal osvobodi-
tve. Med posamezniki je v izredno izenačeni borbi bil najboljši Ervin
Seršen, Jože je bil četrti pa tudi Vili in Ivan sta v celoti zadovoljila.
Celjani so tako uspešno štartali v novo sezono z malokaliberskim
orožjem.	TONE JAGER
0DBOJKARICE GOLOVCA ČETRTE
Republiško prvenstvo v ženski odbojkarski ligi je zaključeno. V zadnjem nastopu so
igralke Golovca doživele v Ljubljani poraz proti Partizanu Vič z rezultatom 2:3. Kljub temu
Pa so osvojile zelo dobro četrto mesto. V osemnajstih srečanjih so desetkrat zmagale in
osemkrat izgubile.
V moštvu Golovca so pod vodstvom trenerja Hinka Jagra igrale Alenka in Mojca Voh,
Jager, Leban, Jelovšek, Kranjc, Zuntar, Vignjevič, Lesjak, Pahič in Pihler. J. KUZMA
ŠPORTNI OBRAZ
METKA LESJAK
Od odbojke k kegljanju
Bilo je pred sedemnajstimi leti,
150 so na športna igrišča Celja sto-
jte mlade igralke odbojke. Igra-
e so pri Partizanu Celje in več-
vadile v prelepem okolju de-
°vne organizacije Metka. Mlade
So bile to igralke, mladinke Mari-
)a Rome-Koritnik, Katja Šošter-
lanteu, Irena Jukič-Jager, Ani-
Malgar-Aškerc, Zdenka
^m-Djelebdjič ter Metka Les-
Odbojka jih je združila in pri-
^klji športa v Celju so kmalu
videli v Celju tudi prvoli-
ske odbojkarske ekipe Jugo-
^ije, kajti ta dekleta so »plesa-
* tudi eno poletje med najbolj-
v državi v I. zvezni ligi. Celj-
** ženska odbojka je takrat na-
U8Vila velik korak naprej. Ob at-
j^i in kegljanju so bile odboj-
«nce Partizana (predhodnice
ti° Ca* vzoren in zdrav kolek-
jft v takšnem kolektivu je pri-
Sv°i° športno pot tudi nova
/*avna reprezentantka v keglja-
^ Metka Lesjak! Danes še ve-
ji rada zaigra v ekipi najboljših
"°jkaric Celja. Toda vedno
manj in manj je časa za odbojko,
kajti kegljanje zahteva veliko
vadbe. In Metka Lesjak mora ve-
liko vaditi, kajti izbrana je v dr-
žavno reprezentanco, ki bo 3. ju-
nija nastopila na svetovnem pr-
venstvu v Brnu (CSSR). V bodo-
če ji bo odbojka le rekreacija ter
kegljanje šport številka ena.
Pred šestimi leti pa je bilo
obratno. Zaradi hobija in želje po
rekreaciji se je podala na keglji-
šče Ingrada, kjer je vrgla prve
krogle! Njene sodelavke pri In-
gradu so videle, da ima enako-
meren met in že se je Metka znaš-
la v ekipi večkratnih državnih re-
prezentantk, kot so bile svetovni
prvakinji Magda Urh in Janja
Marine, Eva Ludvik, Tanja Go-
bec in ostale. Čeravno nekoliko v
senci teh »velikih« imen našega
kegljanja je Metka Lesjak napre-
dovala in je danes med najboljši-
mi v Jugoslaviji. Metka je zelo
skromna in takole ocenjuje svoj
prodor med najboljše:
»Do sedaj sem bila le petkrat v
majici z državnim grbom. Dva re-
zultata sem dosegla zelo dobra in
vesela sem jih. To je rezultat v
srečanju proti Romuniji, ko sem
zaostala kot druga Jugoslovanka
za en sam kegelj za Krištofovo
ter osvojitev prvega mesta na
tekmovanju na Rabu, ko sem z
Laslom Jagrom osvojila naslov v
dvojicah. Takrat sem dosegla
svoj najboljši rezultat 458 keg-
ljev.«
Je bila pot v reprezentanco
težka?
»Izbirne tekme so dvorezen
meč. Sama sem imela neko dolo-
čeno poprečje in sem se uvrstila
med najboljše. Toda reprezen-
tanca še ni dokončno izbrana. Za
mene je že uvrstitev med sedme-
rico in s tem na svetovno prven-
stvo lep uspeh. Katerih šest bo
nastopilo v ekipnem delu svetov-
nega prvenstva še ni znano. Od
21. maja dalje bomo imeli v Va-
raždinskih Toplicah priprave in
upam, da bom uspete «
Bogato tradicijo kegljaških
uspehov celjskih kegljavk sedaj
tako nadaljuje skromna, vzorna
in vedno dobro razpoložena Met-
ka Lesjak.
J. KUZMA
NON-STOP KEGLJANJE
V soboto, 15. maja, bo na desetsteznem kegljišču Golovca polna
zasedba od 9. ure zjutraj pa vse do 21. ure, ko bodo zadnji tekmovalci
zaključili z nastopom na regionalnem kegljaškem prvenstvu Celja.
Nastopile bodo članice, člani in mladinci. Zlasti zanimivo bo tekmo-
vanje med ženskami, kajti poleg že znanih celjskih kegljavk bodo
nastopile tudi predstavnice Avto Celje, Šentjurja, Savinje, Laškega,
in CE-KA.
IZREDEN USPEH VELENJČANK
Rokometašice Velenje iz Titovega Velenja so dosegle svoj doslej
največji uspeh v zgodovini rokometa v Šaleški dolini. Prav gotovo pa
tudi enega največjih uspehov ženskega rokometa v Sloveniji. V
srečanju .četrtfinala za pokal Jugoslavije so dekleta trenerja Antuna
Bašiča namreč premagale prvoligaša Podravko iz Koprivnice 21 : 19
(10 :6). Velenjčanke so že v prvih začetkih prevzele pobudo in hitro
povedle s štirimi zadetki prednosti, kar je bilo dovolj za končni
uspeh.
Zadetke za zmagovalke so dosegle: Špoljarjeva 9, Goličeva, Podr-
žavnikova, Dordjevičeva in Bovhova po tri ter Omeragičeva in Kot-
nikova po dva.
ŠENTJUR NAJBOLJŠI VII. LIGI
Prvi del prvenstva v B skupini regijskega kegljaškega tekmovanja
so končali tudi kegljači 11 moštev. V tej II. podzvezni ligi so pomla-
danski naslov osvojili predstavniki KK Šentjur, ki so premočno
premagali vse nasprotnike. Drugi so kegljači KK Mozirje in tretji
Kegljaška sekcija športnega društva EMO Celje.
Vrstni red I. dela prvenstva:
Šentjur 20 točk, Mozirje 16, EMO 12 (+1041 kegljev), Laško 12
(+554), Avto Celje 12 (+334), Cinkarna 12 (+163), Obnova 10, Obrtnik
8, Lik Savinja 4 (-660), TOSP Celje 4 (-748) in CE-KA brez točke.
Na kegljišču Ingrada so najboljši rezultat dosegli kegljači Laškega
4750 kegljev, v Mozirju domačini 4849, enako v Šentjurju kegljači
KK Šentjur 5065, v Štorah Avto Celje 4980 in na Golovcu EMO Celje
5152, kar je tudi najboljši rezultat tekmovanja.
Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Zvonko Kovačič iz
ekipe EMO z 934. keglji na kegljišču Golovca.
J. KUZMA
20. stran - NOVI TEDNIK
št. 19 - 13. maj I9fi.
$t. 19 - 13. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 21
PNOSTNA PROBLEMATIKA
TUDI HAZARDIRANJE IN PRETEPI
prnostne razmere so v mozirski občini ugodne
Varnostne razmere v mozirski obči-
j5o zadovoljive in na postaji milice
itfdU0' da varnostno problematiko
'uVladujejo. Veliko zaslug za to ima
družbena samozaščita, ki je v
bčini dosegla zavidljivo raven. Veli-
jo vlogo so odigrale tudi vse subjek-
tivne sile na čelu z ZK in ne nazadnje-
reti ne gre delavcev v organih za
[otranje zadeve.
Sicer pa so lani v občini Mozirje
obravnavali 175 kaznivih dejanj s po-
jjoČja gospodarske in splošne krimi-
!nalitete, kar je trinajst več kot leto po-
orej. Samo gospodarske kriminalitete
^ je bilo osemnajst primerov. S kazni-
vimi dejanji je bila povzročena škoda v
^jini tri milijone 379 tisoč dinarjev. V
primerjavi z letom 1980 je bilo s kazni-
vimi dejanji povzročeno za 2.928 928
dinarjev več materialne škode. Med
gospodarskim kriminalom je treba
omeniti primere nezakonitega lova,
poneverbe, gozdne tatvine, primer
neupravičene uporabe dopolnilnega
dela drugih oseb ter primer nedovolje-
ne trgovine. Največ kaznivih dejanj s
področja splošne kriminalitete je bilo
storjenih na škodo zasebnega premo-
ženja. Lani so zabeležili tudi velik po-
rast števila kaznivih dejanj zoper druž-
beno in zasebno premoženje, tatvin in
števila kaznivih dejanj zoper življenje
in telo. Slednjih je bilo osem primerov
ali pet več kot leto poprej. Veliko kaz-
nivih dejanj pa so zabeležili tudi na
novo: poškodovanje in uničenje jav-
nih naprav, neplačevanje preživnine
in ponarejanja listin. Med storilci kaz-
nivih dejanj je bilo lani 35 mladoletni-
kov. Zaskrbljujoče je to, da so lani
obravnavali 26 mladoletnikov več kot
leto poprej. Porastlo je tudi število sa-
momorov. Teh je bilo deset ali sedem
več kot leta 1980. Mozirski miličniki so
obravnavali tudi pet požarov.
Z javnim redom in mirom so zado-
voljni, kljub temu, da je bilo 183 krši-
tev ali 11 manj kot leto poprej. Najpo-
gostejše kršitve so bile: nespodobno
vedenje, motenje nočnega počitka,
pretepi in hazardiranje. Največ teh kr-
šitev je bilo pod vplivom alkohola.
Cestni promet se je odvijal relativno
varno in brez zastojev. Pripetilo se je
35 prometnih nesreč, oziroma toliko
kot leta 1980. Največ nesreč se je pri-
petilo na odsekih Mozirje-Ljubija,
Ljubno-Logarska dolina in na lokalni
cesti Homec Brdo-Bočna. S kraja ne-
sreče ni nihče pobegnil.
Čeprav v mozirski občini ugotavlja-
jo, da dobiva samozaščita vse po-
membnejše mesto in vlogo, pa po dru-
gi plati ugotavljajo, da le-ta še ni po-
vsem postala sestavni del vsakodnev-
nega življenja.
JANEZ VEDENIK
MUZEJ REVOLUCIJE
V	muzeju revolucije je bila v ponedeljek, 10. maja ob 18. uri
otvoritev razstave likovnikov s kroga, ki vključuje najrazlič-
nejše ustvarjalce, katerih skupni interes je, da s svojim delom
prispevajo, da zapuščen in raspadajoč samostan na Krogu nad
Sečoveljskim letališčem rešijo nadaljnjega propadanja. Raz-
stava bo odprta do 20. maja.
Redno muzejsko zbirko pa si obiskovalci lahko ogledajo
vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, ob sredah tudi
popoldne od 14. do 17. ure.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI .
V	Šempetru v Savinjski dolini sta odprta za ogled oba turi-
stična objekta, jama Pekel, edina jama na štajerskem območju
z bogatim kapniškim okrasjem in Rimska nekropola, s po-
membnimi spomeniki iz rimske dobe. Ogled je možen vsak
dan od 8. do 18. ure. Pri obeh turističnih objektih je organizi-
rana vodniška služba.
AVLA RAZVOJNEGA CENTRA
V	avli Razvojnega centra je odprta razstava olj slikarja Zvo-
neta Brileja. Razstava bo odprta do konca tega tedna.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDELJA
Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju je pripravila v počastitev
90-letnice rojstva Josipa Broza Tita, 9. kongresa ZKS in 12.
kongresa ZKJ razstavo Josip Broz Tito - ob 90-letnici rojstva.
Razstava je v avlah osrednje knjižnice na Muzejskem trgu,
odrta pa bo do 30. junija v času, ko knjižnica posluje za bralce.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava
slikarskih del Marjana Presička. Razstava je posvečena oblet-
nicama smrti dr. Franceta in Borisa Kidriča ter 12. kongresu
ZKJ, odprta pa bo do 25. maja.
SALON MEBLO CELJE
V	salonu Meblo v Vrunčevi ulici v Celju je odprta razstava
fotografij o Titu, fotografa Joca Znidaršiča. Razstava je posve-
čena 90-letnici rojstva Tita in 12. kongresu ZKJ, odprta pa je v
času, ko salon posluje za stranke.
FILMSKO GLEDALIŠČE CELJE
V	filmskem gledališču v Celju bodo danes, 13. maja ob 20. uri
predvajali japonski zgodovinski film Kagemusha, režiserja
Akira Kurosawe.
KLUB KULTURNIH DELAVCEV IVAN
CANKAR
V	atriju kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšiče-
vem trgu v Celju bo jutri, 14. maja ob 19.30 uri nastopila
skupina JEEZ, ki izvaja sodobni jazz.
V	soboto, 15. maja ob 15. uri pa pripravlja klub kulturnih
delavcev Ivan Cankar odhod v Ljubljano in obisk predstave
Toma Stopparda - Travestija v izvedbi Teatra ITD iz Zagreba v
Cankarjevem domu v Ljubljani. V Ljubljani bo organiziran
tudi ogled retrospektivne razstave slovenskega slikarja Jožeta
Petkovška v Narodni galeriji in ogled notranjih prostorov
Cankarjevega doma.
KINO VOJNIK
V	kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 16. maja
ob 17. in 19.30 uri jugoslovansko komedijo Delo za določen
čas.
KULTURNI DOM VOJNIK
V	Kulturnem domu v Vojniku bodo uprizorili v soboto, 15.
maja ob 19.30 uri Citrac-Molierovega Namišljenega zdravnika.
Igro bo izvedla dramska skupina France Prešeren iz Vojnika,
režirala pa sta jo Helena Muha in Tone Zorko.
AVLA DVORANE GOLOVEC
V	avli dvorane Golovec bo jutri, 14. maja ob 20. uri koncert,
na katerem bodo nastopili Jani Kovačič in Pankrti. Koncert
organizira Center za klubsko dejavnost iz Celja.
KULTURNI DOM ZARJA TRNOVLJE
V	kulturnem domu Zarja Trnovlje bo jutri, 14. maja pre-
miera dela Petra Ustinova - Ljubezen štirih polkovnikov v
izvedbi kulturno-umetniškega društva Zarja in v režiji Štefana
Zvižeja.
KULTURNI DOM ŠENTJUR
V	kulturnem domu v Šentjurju bo jutri, 14. maja ob 17. uri
revija glasbenih šol celjskega področja.
REPRIZA KOZAKOVE VRNITVE V ŠTORAH
Amatersko gledališče Zelezar Celje-Štore bo v soboto, 15.
maja ob 19. uri v kulturnem domu v Štorah ponovno uprizorilo
gledališko delo Ferda Kozaka Vrnitev v režiji Vesne Arharjeve
in v dramaturgiji Bojana Štiha.
TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER CELJE
V	avli Tehniškega šolskega centra v Celju bo jutri, 14. maja
ob 17.30 uri srečanje glasbenih skupin mladih srednješolcev iz
Celja.
DVORANA HMEZAD V ŽALCU
V	dvorani Hmezad v Žalcu bo v soboto, 15. maja ob 18.30 uri
koncert skupine Kladivo, konj in voda. Za uvod bo poskrbel
akustični duo Bojan in Andrejka iz Žalca.
MLADINSKI KLUB ŽALEC
V	mladinskem klubu v Žalcu bo 21. maja ob 20. uri nastopil
jazz duet JEZ.
KINO ŠMARJE
V	kinodvorani v Šmarju bodo predvajali danes ob 20. uri za
četrtkov filmski abonma in izven francosko-italijansko ljube-
zensko dramo Lesket ženske. V petek, 14. maja bosta dve
predstavi. Ob 16. uri bodo predvajali ameriško risanko Sne-
guljčica in sedem palčkov, ob 20. uri pa ameriško komedijo
Vroče majčke. V soboto, 15. in v nedeljo, 16. maja bo na
sporedu ameriški dramski vestrn Jezdeci na dolge steze, v
sredo, 19. maja pa hongkonški karate film Tigrov bes.
KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
V	pionirskem oddelku knjižnice bo v torek, 18. maja ob pol
štirih popoldne ura pravljic za predšolske otroke. Poslušali
bodo pravljico Zlate Pirnat Zvezdica na smreki. Razstavljene
pa bodo tudi risbe šolskih otrok, ki so sodelovali v nagradnih
knjižnih ugankah in so risali ilustracijo iz najbolj priljubljene
knjige Branke Jurce.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
ČETRTEK, 13. maja ob 12.: Milan Kundera: JAKOB IN
NJEGOV GOSPODAR. Abonma Pedagoški šolski center.
Ob 19.30: Milan Kundera: JAKOB IN NJEGOV GOSPO-
DAR. Abonma četrtek in izven.
PETEK, 14. maja ob 11.: Alenka Goljavšček: KRALJ MAT-
JAŽ, KAKO SE IMAŠ? Zaključena predstava za osnovno šolo
Prebold.
Ob 18.: Milan Kundera: JAKOB IN NJEGOV GOSPODAR.
Abonma Laško in izven.
NEDELJA, 16. maja ob 9.30: Alenka Goljavšček: KRALJ
MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ? TV snemanje. Vstop prost.
PONEDELJEK, 17. maja ob 19.: Milan Kundera: JAKOB IN
NJEGOV GOSPODAR. Abonma Žalec in izven.
TOREK, 18. maja ob 19.30: Milan Kundera: JAKOB IN NJE-
GOV GOSPODAR. Abonma torek in izven.
SREDA, 19. maja ob 15.30: Milan Kundera: JAKOB IN NJE-
GOV GOSPODAR. II. in III. mladinski abonma.
ČETRTEK, 20. maja ob 9.30 in 11.30: Alenka Goljavšček:
KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ? Gostovanje v Šentjurju.
GALERIJA ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE TITOVO
VELENJE
V	galeriji študijske knjižnice je odprta razstava Petra Krivca
- Grafični list. Razstava bo odprta do 4. junija.
LIKOVNI SALON CELJE
V	likovnem salonu v Celju bo 19. maja ob 18. uri otvoritev
razstave akademskega kiparja Negovana Nemca. Razstava bo
odprta do 1. junija.
KULTURNI DOM GRIŽE
V	kulturnem domu v Grižah pripravlja DPD Svoboda Griže
koncert Komornega zbora iz Celja. Koncert bo v petek, 14.
maja ob 20. uri.
CELJE
Rodilo se je 107 dečkov in 80
deklic
SLOVENSKE KONJICE
Rodili so se: trije dečki in štiri
deklice.
CELJE
Poročilo se je 14 parov, od teh
HARI Iztok iz Celja in KODER
Judita iz Arje vasi, OBREZ Mi-
hael in RAK Aleksandra oba iz
Repuža, LOČNIKAR Jernej iz
Ličence in PUŠNIK Ljuba iz
Razdelja, AMON Bogomir iz Ce-
lja in GAŠPAR Mojca iz Štor,
VRHOVAC Ivo in VREČKO
Alojzija oba iz Celja, GLAS Boris
iz Krškega in JERAN Marinka iz
Rečice pri Laškem, ARČAN Bo-
ris iz Šmiklavža pri Škof ji vasi in
VODONČNIK Ljubica iz Zado-
brove.
SLOVENSKE KONJICE
Poročila sta se: KOS Zdenko iz
Vitanja in BREČKO Danica iz
Stranic.
Zlato poroko so praznovali:
BRGLEZ Franc in Marija iz
Zreč, GOŠNJAK Janez in Marija
iz Draže vasi.
CELJE
Murli so: RAKEF Kristina, 78,
Teharje, REBEUŠ Viktor, 77, Ce-
lje, KRAŠOVEC Milan, 53, Celje,
TOPOLAK Jožefa, 76, Lože pri
Šmartnem v R.d., HALAMEK
Ljudmila, 71, Celje, JAGRIČ Pa-
vlina, 71, Celje, ČREPINŠEK
Antonija, 56, Ljubečna, CINCO-
VIČ Jozefina, 80, Celje, TURK
Marjana, 36, Radeče, ROVAN
Štefanija, 70, Celje, GOUBAR
Štefan, 56, Celje, PUPPIS Karel
Franc, 66, Celje, PILKO Edvard,
72, Vršna vas, POTOČNIK Her-
mina, 62, Log pri Rogatcu, DO-
KLER Ana, 95, Višnja vas, RO-
ŽIČ Mihael, 65, Vinska gorica,
Iskrač Jožef, 66, Socka, KO-
ZMUS Kristina, 64, Laško, REC-
KO Franc, 92, Celje, ZUPAN
Ana, 87, Poklek pri Podsredi,
TERČAK Pavel, 75, Vransko,
JAMNIKAR Frančiška 49, Lat-
kova vas pri Preboldu, APLENC
Pavlina, 68, Celje, KANDUŠER
Marija, 84, Košnica pri Celju,
LAMPRET Rozalija, 67, Ljubeč-
na, VOGA Amalija, 78, Celje,
KRAMER Franc, 81, Celje, OJ-
STRŠEK Marija, 83, Prožinska
vas, LEBIČ Marija, 69 Sv. Jun-
gart, ŠKRUBEJ Martin, 72, Za-
dobrova, REBERNAK Jurij, 76,
Brdo, Slovenske Konjice, HUN-
SKY Ivan Štefan, 70, Rogaška
Slatina, TURNŠEK Jožefa, 50,
Celje, OSEK Anton 76, Vojnik,
PEČNIK Ida, 67, Breg pri Polze-
li, KORES Anton, 70, Mestinje,
VENKO Franc, 53, Rimske topli-
ce, NUNČIČ Franc, 63, Breclje-
vo, ŠUSTER Jožefa, 55, Velike
Rodne, ZAKOŠEK SENICA Ma-
rija, 75, Obrežje pri Zidanem mo-
stu, VOLAVŠEK Stanislav, 42,
Podplat, HRASTNIK Ernest, 79,
Laško, SINKOVIČ Marija, 82,
Dekmanca, KAJBA VELIKA-
NJE Anica, 56. Celje, SUŠA Jo-
žefa, 81, Celje, ŽERJAV Ljudmi-
la, 77. Celje, OCVIRK Franc, 73,
Store.
SLOVENSKE KONJICE
PAVRIČ Boris, 13, Nova vas
pri Konjicah, PIPINIČ Raj-
mund, 78, Slovenske Konjice,
BEZJAK Franc, 78, Konjiška
vas, BORNŠEK Konrad, 73, Pa-
ka, REGORŠEK Franc, 54,
Ostrožno.
TRGOVINE
V tednu od 10. do 15. maja je
dežurna samopostrežba CEN-
TER v Stanetovi ulici vsak dan
do 20. ure. V tednu od 17. do 22.
maja pa bo dežurna samopo-
strežba RIMSKI DVOR v Zidan-
škovi ulici.
LEKARNE CELJE
Do sobote, 15. maja do 12. ure
je dežurna Nova lekarna na Tom-
šičevem trgu, nato prične z de-
žurstvom lekarna Center v Sta-
netovi ulici.
ŽALSKA OBVOZNICA
ZAPUŠČENA
Nihče noče prevzeti vzdrževanja
Čeprav so na žalski obvoz-
nici, ki so jo odprli pred pri-
bližno tremi leti, odpravili že
vrsto pomanjkljivosti (neka-
tere med njimi so zahtevale
tudi nekaj smrtnih žrtev),
vožnja po njej še vedno ni
tako varna kot si želijo pro-
metniki in seveda vozniki.
Tako je popolnoma zapušče-
no semaforizirano križišče,
kjer se stara magistralna ce-
sta Celje-Ljubljana priključi
na podaljšek avtoceste »Slo-
venika« oziroma na žalsko
obvoznico.
Sprva to niti ni motilo, saj
so ob prevzemu ceste delale
vse luči na semaforjih in tudi
z javno razsvetljavo je bilo
vse v redu. Toda republiška
skupnost za ceste nikakor ni
mogla najti upravljalca ozi-
roma vzdrževalca, ki bi
skrbel za križišče.
Žalska SKIS, ki sicer skrbi
za vse semaforje oziroma se-
maforizirana križišča v Žal-
cu in tudi ostala dva na ob-
voznici, tega križišča ne ma-
ra, saj ni tam nobenega pre-
hoda za pešce, križišče pa ni
pomembno tudi za lokalni
promet. Dejstvo pa je, da so
prav Žalčani najbolj vneto
vstrajali pri gradnji te obvoz-
nice in seveda tudi semafori-
ziranega križišča.
Celjsko Cestno podjetje
semaforjev ne mara vzdrže-
vati, ker tudi sicer ne skrbijo
za nobeno drugo semaforizi-
rano križišče in bi se jim sa-
mo enega ne splačalo vzdrže-
vati. Poleg tega pa imajo na
skrbi obvoznico samo od
spornega križišča naprej
proti Ljubljani. Vzdrževanje
so odklonili tudi v podjetju
za vzdrževanje avtocest, ba-
za Tepanje, ki sicer skrbijo
za podaljšek Slovenike do
tega križišča.
Republiška skupnost za
ceste, v katero pristojnost
sodijo magistralne ceste, v
tem primeru pač ni imela
sreče. Tečava je le v tem, da
je križišče na meji med avto-
cesto oziroma njenim podalj-
škom in magistralno cesto
Celje-Ljubljana hkrati pa ni
v naseljenem kraju oziroma
predelu, da bi lahko vzdrže-
vanje naložili Zalčanom.
Po treh letih so ugasnile
tudi nekatere žarnice tako na
semaforjih kot na*javni raz-
svetljavi. Posredoval je inš-
pektor za promet na celjski
Upravi za notranje zadeve,
toda zaenkrat brez uspeha.
Ker križišče nima vzdrževal-
ca, ni mogel uporabiti niti ti-
sti člen zakona, ki določa, da
lahko v primeru, ko ugotovi
pomanjkljivost ali napako,
vzdrževalcu takoj naloži od-
pravo le-te, v nasprotnem
primeru pa lahko napako od-
pravi druga delovna organi-
zacija in vzdrževalčev račun.
Na Republiški skupnosti
za ceste upajo, da bodo teža-
ve s tem križiščem razrešili
do konca letošnjega leta, ko
naj bi na podlagi zakonov o
cestah in komunalnih dejav-
nostih speljali reorganizacijo
cestnega in komunalnega
gospodarstva.
Kot kaže bo križišče, ki vse
bolj tone v temo, še nekaj
časa predstavljalo nevar-
nost, še posebej za vse vozni-
ke, ki te ceste ne poznajo do-
volj dobro. Neurejeno križi-
šče bo pričakalo tudi poletni
turistični vrvež in to samo
zaradi nekaj žarnic, ki bi jih
lahko mimogrede zamenjali.
SREČKO ŠROT
22. stran - NOVI TEDNIK
št. 19 - 13. maj I9fi.
$t. 19 - 13. maj 1982
NOVI TEDNIK - stran 23
USPEH MLADIH SKAKALCEV
Smučarski skakalni klub
Oljka Andraž je pripravil
krajšo slovesnost, kjer so
najuspešnejšim skakalcem
in tudi vsem tistim, ki so do
sedaj na kakršenkoli način
pomagali klubu, podelili
priznanja. Obenem pa so tu-
di pregledali uspehe skakal-
cev, ki so jih dosegli in ugo-
tovili, da je bila zadnja smu-
čarska skakalna sezona do-
slej najuspešnješa. Tako je
Jani Verdev pri starejših pio-
nirjih, star 14 let, sodeloval
na letošnji skakalni turneji
treh dežel, osvojil naslov re-
publiškega prvaka v tej kate-
goriji, njegov osebni rekord,
ki ga je postavil v Planici na
120-meterski skakalnici, pa
je 98 m. Je član državne re-
prezentance.
Drugi skakalec, ki je tudi
dosegel lepe rezultate, je Ja-
nez Tanjšek (najdaljši skok v
Planici 106 m). Kot predska-
kalec na finalu svetovnega
prvenstva v Planici se je do-
bro izkazal in to je za njega
doslej največji uspeh. Poleg
teh dveh imajo še vrsto mla-
dih, nadarjenih skakalcev.
Milan Zabukovnik, pred-
sednik SK Oljka: »Vesel
sem, da smo v tej sezoni do-
segli rezultate, kot še nikoli
doslej. Imamo vrsto nadarje-
nih skakalcev, ki pridno tre-
nirajo in bodo pokazali, kaj
zmorejo v naslednjih sezo-
nah. Pri tem sta letos izsto-
pala Tanjšek in Verdev.« x
Jože Sredenšek, trener:
»To, da smo pričeli z načrt-
nim delom, se nam je bogato
obrestovalo. Dobro sodeluje-
mo s sosednjim društvom iz
Braslovč. Treninge imamo
skupaj, prav tako pa tudi na-
stope. Sedaj bodo mesec dni
počivali, nato pa se bodo že
pričeli prvi testi in treningi
na plastični skakalnici v Bra-
slovčah.«
Jani Verdev, član državne
mladinske reprezentance:
»Vesel sem, da sem letos ve-
likokrat nastopil za mladin-
sko državno reprezentanco.
Tako sem nastopal v Italiji,
Avstriji pa tudi doma. Po-
sebno vesel sem pokala Slo-
venije, kjer sem zmagal pri
starejših pionirjih in na med-
narodni tekmi v Kranju (na
plastični skakalnici), kjer
sem prehitel skakalce iz Av-
strije, Italije in Nemčije.«
TONE TAVČAR
Milan Zabukovnik
Jože Sredenšek
Jani Verdev
UREJAJO MRLIŠKE VEŽICE
V krajevnih skupnostih Blagovna, Šentjur center in okolica so se lotili obnove
dotrajanih mrhških vežic in ureditve sanitarij. Dela izvaja Komunalno podjetje in
Komunalno cestna skupnost, Turistično-olepševalno društvo pa bo poskrbelo še za
ureditev okolice ob posameznih pokopališčih.
MP
PO JUGOVZHODNI AZIJI
Pomladanski meseci so
minevali prehitro, kajti treba
je bilo opraviti še nekaj izpi-
tov na šoli, zraven pa še pri-
skrbeti dinarčke oziroma do-
larčke.
Prišel je dan odhoda za po-
tovanje - 1. junij. Človeka
lahko žene po svetu sla po
spoznanju tujega, privlačne-
ga. Nekateri se odpravijo na
tuje zato, da se potem ob po-
vratku nazaj domov lahko
hvalijo znancem, kaj vse so
videli, doživeli itd.
Človeka pa lahko zvabi
svet tudi z nerazumljivo va-
bo, ki se je ne da opisati.
Nemški pisatelj H. Hesse
je v eni izmed svojih črtic
zapisal, da poezija potovanja
ni v tem, da si odpočijemo
od domačega vsakdana, od
dela in skrbi, ni v naključnih
srečanjih z drugimi ljudmi in
v gledanju drugih slik. Prav
tako ni v tem, da zadovolji-
mo našo radovednost. Poezi-
jo potovanja najdemo v do-
življanju, se pravi v obogati-
tvi, v organskem vključeva-
nju pridobljenih novosti. V
povečanju razumevanja za
enotnost v različnostih, za
vehko tkivo zemlje in človeš-
tva, v ponovnem razodetju
starih resnic in zakonov v
docela novih razmerah.
V teh nekaj urah, ko sem v
Beogradu čakal na grško vi-
zo, sem o naši metropoli do-
bil čuden vtis. Beograjčani
se preveč zavedajo, da so
prebivalci glavnega mesta,
malo manj pa skrbijo za sam
izglea mesta.
Verjetno ne velja isto za
celo mesto, toda del v okolici
grške ambasade je bil precej
neurejen.
Treba je bilo priti do Aten,
od koder so letalski prevozi
za Azijo.
Našo druščino v kupeju
vagona je ogrela steklenička
žganja, ki mi je bila namenje-
na kot zdravilo. Za moja so-
potnika, grškega Makedonca
in drugega jugoslovanskega
Albanca, je bila ta ljuta raki-
ja preveč ljuta.
Vožnje ni in ni hotelo biti
konec. Iz spanca me je pre-
budil carinik na jugoslovan-
ski strani in potem, ko je
izvedel kam sem namenjen,
mi je prijazno zaželel še sreč-
no pot.
Polno glavo sem že imel
grških sprevodnikov in poli-
cajev, ki so kar naprej tečna-
rili s kontrolo vozovnic. Rav-
no sredi spanca me je še en-
krat prebudil pohcaj in dejal,
da se moram prestaviti v na-
slednji vagon, ker bodo tega
odklopili.
Tudi v Grčiji je precej to-
plo. Kot je pisal Homer, so
njegovo deželo nekdaj pre-
krivali gosti gozdovi. Danes,
stoletja kasneje, je slika po-
krajine podobna našemu
Krasu. V dolinah, kjer se
pretaka voda, je vse zeleno
in v življenju. Kamnita po-
PIŠE:	1
STANE ŽILNIK
bočja hribov pokriva nizko
frmičevje in redko drevje.
,itna polja so ravno sedaj
dobila svojo zlato-rumeno
barvo.
Naslednji dan sem prispel
do Aten, mesta z bogato pre-
teklostjo. Grki imajo druga-
čen pristop do turizma kot
mi. Znajo dobiti denar od
množice ljudi, ki si leto za
letom ogleduje grške zname-
nitosti in uživa v njihovem
ambientu.
Pod vznožjem hriba, kjer
stoji nekdanje svetišče
grških bogov, stoji na stotine
prodajaln in stojnic, ki se ne
razlikujejo mnogo od tistih
na Ponte Rosu. Prodajajo us-
njene torbe, sandale, grške
obleke in majice. Ne manjka
tudi kamnov iz izkopanin, ki
so menda iz same Antike.
Oštirji pridno prodajajo
dobre grške jedi, ki so ob do-
mači glasbi tudi ustrezno za-
soljene s cenami.
Ja, sinoči sem si privoščil
eno musako in kozarec uze.
Prav prileglo se mi je. Tudi
Grkinje so lepe. Oči se ti kar
nerade odlepijo od črnih dol-
gih las in dobre postave.
Takšne so, kot kakšne bogi-
nje izpred davnih dni. Mogo-
če pa ima boginja Helena tu
še kakšne svoje potomke.
Pod Akropolo je Plaka - to
je cel kup natlačenih gostiln
z grško glasbo in pretempe-
ramentnimi natakarji.
Kaj lahko bi naredil pri-
merjavo med južnimi Italija-
ni in Grki. Oboji so tempera-
mentni.
Prijetno je posedati po uli-
cah in opazovati življenje.
Ravnokar je začel postav-
ljati mize na ulico mlad ple-
šasti oštir z zavihanimi hla-
čami. Zraven tega, da po-
stavlja mize, tudi ne zamudi
kramljanja z domačini, ki
prihajajo ven. Na promenadi
tudi ne manjka čudno na-
šemljenih »modernih« ljudi.
Še zadnjo noč sem prespal
na pobočju pred Akropolo.
Komarjev je bilo na pretek.
Vesel sem bil, da mineva
zadnji dan čakanja na polet
proti Aziji.
Po štirih dneh čakanja na
letalo, sem zvečer z Boenin-
gom poletel proti Egiptu.
Komaj sem čakal, da kaj pre-
nesejo za pod zob. Deležni
smo bili obroka hladne mali-
ce s čajem. Letimo pač z AIR
Egipt, kjer tudi v njihovi ci-
vilni zračni floti veljajo mu-
slimanske navade.
V agenciji (SSTC) na Sin-
tagoma Sq., kjer sem kupil
karto, me je prijazno usluž-
benka opozorila, da v egi-
pčanskih avionih ne strežejo
alkoholnih pijač in da mo-
ram vzeti kaj s sabo, če ne bi
mogel vzdržati brez močnej-
še pijače.
Proti koncu poleta sem za-
čel pogovor s sosedom, Fili-
pincem po narodnosti. Bil je
starejši mož s svojimi mlajši-
mi rojaki. Vsi so bili mornar-
ji na neki grški ladji. Takoj,
ko sem jim povedal, da sem
iz Jugoslavije, so me prijaz-
no pozdravili. Takoj so tudi
povedali, da so bih dva tedna
v reškem pristanišču in da je
tam kar drago, ter da imamo
dobro pivo. Pri nas so si na-
kupih addidasovih copat za
darila svojcem.
Ja, tako je s to rečjo.
Če slučajno priletiš na
kairsko letališče ob osmih
zvečer in morda celo priča-
kuješ (od dobljene obljube),
da ti bodo priskrbeli preno-
čišče, ker naslednje jutro na-
daljuješ polet proti Bangko-
ku, potem se ne jezi in ne
bodi razkačen, če bo »pri-
dno« in »pripravno« arabsko
osebje uspelo pripraviti ve-
čerjo šele ob poldesetih. Vse
potrebno okoli spiska tran-
zitnih potnikov za prenoči-
šče pa uspejo urediti šele
okrog dveh ponoči.
Kot že rečeno, nam pride
ob devetih naznanit »visoki«
uradnik, da čez pol ure lahko
pričakujemo večerjo. Po
stopnicah pridemo v drugo
nadstropje letališke zgradbe.
Strogi natakarji v arabskih
oblačilih nas usmerjajo med
pripravljene mize.
Na mizi že čaka skleda na-
rezanega paradižnika in zele-
ne solate. Tega takoj zmanj-
ka. Natakar prinese na ukaz
višjega natakarja na pladnju
v mlečni vodi kuhane špage-
te. Sam šef strežbe, brkati
Arabec v belem oblačilu,
nam pohje čezenj zelenjavno
omako. Tretji natakar prine-
se pečena piščančja bedra.
ALPINIZEM
HERLETOVA
POZIMI
Vsak klin nama pomeni veli-
ko olajšanje, ker skrajšuje dolži-
no možnega padca. Kako varljivo
je bilo to, vidim šele, ko doseže
Juš stojišče in mu lahko sledim.
Skoraj vsi klini so slabo zabiti v
poledenele razpoke in lahko slu-
žijo le za lovljenje ravnotežja, ni-
kakor pa ne bi vzdržali padca.
Zato je bolje, na padec niti ne
misliti.
Na koncu prečke smo, ura pa
je že pozna in pričenja se mračiti.
Ogledujemo se za prostorom,
kjer bi lahko prebili noč. Tu, kjer
smo, lahko le stojimo. Kakih de-
set metrov naprej, že izven smeri,
opazimo ozko zasneženo polico
pod skalnim previsom. Juš jo do-
seže ravno še do noči. Sledim mu
v svetlobi čelne svetilke. Prosto-
ra je zelo malo. Bojč mora poča-
kati, da sama pripraviva prostor.
Zabijeva nekaj klinov, da lahko
obesiva nahrbtnike in napeljeva
vrv v nekakšno ograjo. V sneg
lahko skopljeva le zelo ozko po-
ličko, ki komaj omogoča sedenje.
Bojč pride za nama. Dolgo traja,
da se na tesnem prostoru lahko
namestimo in si nadenemo puha-
sta oblačila. Kuhalnik moramo
držati skoraj v rokah, da lahko
kuhamo čaj.
Noč je dolga in mrzla. Ozka,
neudobna polička, mraz leze v
kosti. Za nami je tristopetdeset
metrov stene, dva dneva napo-
rov, strahu, kratkih trenutkov za-
dovoljstva po premaganih težkih
mestih. Do roba nas loči še sto
metrov. V dolini ugašajo luči, v
zavest pa začenjajo vrtati prvi
dvomi. Kaj nam bo prinesel tretji
dan? Kakšen bo izstopni kamin,
ki je pred petindvajsetimi leti
končal prvi poskus vzpona in
življenji Dularja ter Zupana?
Črne misli poskušamo pregnati.
Tiho zapojemo »Ojstrica, ti moje
kraljestvo«. Pogovarjamo se pa
spet pojemo. Čas teče počasi in
naš repertoar hribovskih pesmi
se izčrpa. Spet se zatopimo vsak
v svoje misli. Čudne vrste ptiči
smo alpinisti. Sami zavestno ri-
nemo v težke preizkušnje. Poda-
jamo se v stene poleti in pozimi,
kjer ni nikogar, razen prijatelja
na vrvi. Vedno težimo po nečem
novem, težjem. Pa smo kljub te-
mu samo ljudje. Mislimo, da se
borimo s steno, snegom in ledom
pa se v resnici le s samim seboj,
svojimi slabostmi in strahom.
Da, tudi s strahom. Ne vem, če je
kje kak alpinist, ki ga ni strah v
težkih situacijah. Vsa živa bitja
imajo prirojen nagon po samoo-
hranitvi. Toda premagati lasten
strah in slabost pomeni neizmer-
no zadovoljstvo. Tako, kot kruh
najbolj ceniš, ko si lačen, se tudi
življenja najbolj veseliš, ko si sa-
mo korak od pogube. Skoraj v
vsakem športu imaš možnost, da
zaradi slabosti zapustiš prizori-
šče. V alpinizmu te možnosti po-
gosto ni. Ko se odločiš za neko
dejanje, že na začetku veš, da boš
moral vztrajati do konca, ne gle-
de na težave, ki često pridejo tudi
nepredvideno. V mogočni areni
Piše:
SLAVKO CANKAR
gora tudi ni gledalcev, ki bi te
vzpodbujali, bili priče tvojih
uspehov in tudi porazov. Je le
prijatelj v navezi. Prijateljstvo v
gorah je sploh nekaj posebnega.
Pravo prijateljstvo se lahko po-
kaže le v težavah. In teh je v go-
rah kar precej. Veliko je trenut-
kov preizkušnje.
Noč se približuje koncu. Mraz
je čedalje hujši. Prične tudi piha-
ti in nebo se pooblači. Mar se
nam bo zdaj, samo nekaj razteža-
jev pred robom stene postavilo
po robu še vreme? Zdani se, tre-
ba je naprej. Udi so trdi od neu-
dobnega sedenja in mraza, ko z
Jušem sestopiva nekaj metrov
do stojišča v smeri. Bojč lahko
počaka na bivaku. Skalne plošče,
kjer poteka smer, so zaradi tanke
prevleke ledu nepreplezljive.
Treba je bolj levo po nagnjeni
zajedi, ki telo neusmiljeno tišči
ven. Juš zabija kline, kjer le mo-
re. Ne držijo najbolje. Na glad-
kem snegu zdrsne. Pomislim na
najhujše in stisnem vrv okoli pa-
su. Uspe se mu ujeti. Ko je vse že
mimo, šele začne razbijati srce.
Tri ure porabi Juš za ta raztežaj,
za slabih štirideset metrov. Tri
ure stojim na-slabem stojišču, ko
ga varujem. Ves čas le na eni no-
gi, ki je popolnoma otrdela. Po-
vrhu vsega še naletava droban
sneg, ki ga močan veter vrtinči,
da bije v obraz kot drobne igle.
Kdo si je le izmislil zimski alpini-
zem? Naslednji raztežaj je neko-
liko lažji in poteka po zaledene-
lem in zasneženem žlebu. Kljub
temu zahteva veliko časa, ker je
psihično zelo naporen. Možno je
namreč zabiti le en varovalni
klin. Popoldan je že, ko dospemo
do izstopnega kamina, ki smo se
ga ves čas najbolj bali. Na naše
veliko začudenje in srečo paj,
skoraj kopen in ne predstavlj
velike ovire.
Priplezam za Jušem na rob ste
ne. Poda mi roko, objame me j
poljubi. Opazim, da ima v očeh
solze. Tudi meni je, kot bi pofc
cmok. Ne govoriva, ko čakav,
Bojča. Šele on spregovori: »Zrno
gli smo jo.« Pa spet stisk roku
objem, kot je možen le med na;
boljšimi prijatelji. Za nami je vs
tesnoba in negotovost zadnji
treh dni. Zavem se, kaj je resnii
na sreča, tako čista in velika, d
bi jo besede težko opisale. Zt
vem se, da živim, da sem človei
Tudi prijatelja čutiva enako.
Ko mine prvi trenutek vznest
nosti, se zavemo, da moramo-
dolino. Čakajo nas. Sestopam:
po Kopinškovi poti. Stemni k
goro zajamejo megle. Zgrešim:
prehod. Zaidemo nad skalni
skoke. Poskusimo s spuston
vrvi. A skoki so visoki in vrvi
prekratke. Odločimo se za vrni
tev na vrh Ojstrice in sestop po
lažji poti čez Škarje. Telo koma;
še uboga misli, ko se ponovni
vzpenjamo. Napori treh dni v ste
ni so opravili svoje. Dve uri smo
zgubili z iskanjem prehoda, d:
vrha se dobesedno privlečemo
štirih urah. Na južni strani Ojstr.
ce se sneg ugreza preko koler.
Najtežji je kratek vzpon na Ska:
je. Vsakih nekaj metrov se sest
demo v sneg. Potrebno je velik
volje in vzpodbujanja. S Skar
do bivaka gre le še navzdol, ver
dar se samo še valimo. Na bivale
popadamo na pograd. Morali bi
dolino, toda telesa ne ubogal
več. Od najsrečnejših ljudi, kis
pred devetimi urami izplezali t
rob stene, so zdaj samo še sen«
Brez misli, brez volje, z eno sa®
željo. Nič več naporov, samo i
počitek.
Zjutraj smo kot prerojeni. Ni
pori so pozabljeni, objemamo
od veselja. Čim prej v dolino. B*
kli smo, da pridemo po dveh, ni
več treh dneh, danes pa se prtf
nja že četrti dan. V Logarski so*
reševalci. Nič nam ne očitajo, Pr
jatelji nam le stisnejo roke.
Od vseh pa sta najbolj ves«
Jerca in Ivan. Zadnjo noč spl°'
nista več spala. Močna goveja!1
ga nas čaka že drugi dan.
Lep je občutek po težko do^
ženem uspehu, še lepše pa "
spoznanje resničnega P™
teljstva.
Herletova smer v severni
Ojstrice
Ocena: V, Al/IV, 450 m
Prva zimska ponovitev:
Zupan, Bojan Srot in Sla^;
Cankar (vsi člani AO Celje)
do 11. 1. 1982. Čas efektivni
plezanja 25 ur.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcij3
Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mit],3
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopis°v
ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cen3
dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 -ČGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105