Veseli, da je konečno napočilo lepo vreme, da morejo delati, so stopili v nedeljo možje skupaj na kratek pogovor: »Vendar enkrat drugo vreme«, so načeli razgovor. »Drugo vreme nastaja vendar tudi v vrstah naših političnih nasprotnikov«, je pristavil naš prijatelj gospodar. »Kaj pa je takega?« so povpraševali znanci.  »Politični nasprotniki naravnost pozivajo duhovnike, da se pečajo s politiko! To je čisto drugo vreme, kakor je bilo dosedaj. Dosedaj so trdili, da duhovnik spada le v cerkev, da v politiki in v javnem življenju nima ničesar govoriti itd. Zdaj pa priznavajo sami: Duhovnik Ima pra vico baviti se s politiko in tudi dolžnost, kakor vsak drug državljan! To stoji v njihovih listih črno na belem! Če ima pravico in dolžnost, zakaj so mu jo kratili do zdaj ? Zakaj se duhovniku ugovarja od strani nasprotnikov, če na zborovanju hoče govoriti, da duliovnik spada le samo v cerkev? Nikomur se ne sme jemati pravice, tudi duhovnikom ne. In vsak je dolžen vršiti svoje državljan ske dolžnosti. Tudi duhovnik, saj plačuje davke kot mi, služi vojake kot mi drugi itd. Brigati se za pošteno upravo države je pa tudi dolžnost vsakega državljana, torej tudi duhovnika! To vprašanje je torej zdaj rešeno med nami! Nasprotniki sami so dali izjavo, da ima duhovnik pravico in dolžnost udeleževati se političnega življenja!« »Pa klub temu zabavljajo, češ, da se izrablja vera, če duhovnik nastopi kot političen govornik in delavec!« »Veš, prijatelj, ti vpijejo o tem, pa sami to delajo, dočim se pri nas ne izvršuje nobena zloraba vere! Ali se ne spomnite več, da Radič otvarja svoje shode, na katerih pa velikokrat zabavlja čez vero, z našim pozdravom: »Hvaljen Isus i Marija!« Ali mislijo demokratarji, da bomo kdaj pozabili one gorostasne laži, ko so ponaredili podpis papeževega tajnika Gasparija in si kar na lepem izmislili. pismo, ki bi ga naj prejel Ijubljanski škof od papeža, da mora v samostan itd. To je zloraba vere! S takimi rečmi oni, ki dejansko usmerjajo svoje javno in politično kot tudi kulturno delo proti veri in Corkvi, izrabljajo versko razpoloženje ljudstva sebi in svoji politiki v prid. »Pa oni predvsem pravijo, da se v cerkvi ne sme govoriti o politiki!« je dejal prijatelj, bivši radičevec. »V cerkvi se ne sme govoriti o politiki kot taki, to je Cisto prav, in se to tudi nikjer ne godi. Pri tem pa moramo vedeti to-le: Če duhovnik na prižnici reče, naročajte le dobre, krščanske časopise, ki tudi javno branijo vero in Cerkev ter je ne napadajo in blatijo, to ni politika, ampak je to dušnopastirska dolžnost. Ce duhovnik reče, da moramo podpi rati v javnem življenju in pri volitvah le one, ki bodo branili pravice katoliške Cerkve v naši državi, je to njegova dolžnost, da to reCe, ker je duhovnik. Če pa kdo svojo dolžnost vrši, je mož na svojem mestu. Mi sami smo pač čudni, da ne razumemo tega, pa da nasedamo nasprotnikom, ki bi radi, da bi duhovniki nikoli ne omenjali, da so pri nas politične stranke razdeljene, kar zadeva \ero, na dve strani? za in proti. Saj tudi drugaCe ni mogoče. Ako kdo reče, da sc za vero nič ne briga v javnem živ- ljenju, je že proti veri in Cerkvi, ker je treba pravice vere in Cerkve v javnem življenju braniti, marsikdaj še prav odločno braniti. Je bil Savel tudi sokriv, ko je samo ob strani stal in obleko čuval, ko so sv. Štefana kamenjali!« »Da so naši demokratarji zoper ve ro in Cerkev, je jasno tako, da o tem nihče ne dvomi. Toda o radičevcih je pa to težje reči«, se je skoroda branil bivši rjadičevec, ki ga je še vedno sram, da je nekoč zašel v to čudno družbo. »Imaš prav! Demokratarji tudi nič ne tajijo, da so zoper vero in Cer kev. Radičevci pa to tajijo in se lepe delajo, toda so pa dejansko popolno ma enaki. Včasih so še bolj predrzni kot demokratarji. Radič na Hrvaškem kar odkrito podpira odpad od katoliške Cerkve. Pucelj v Sloveniji se je pa tudi proslavil s svojim znanim odlokom, ki je povzročil, da se je ukinil veronauk na kmetijski šoli v Mariboru. Da bi pa ti ljudje škodovali še vse kaj več, če bi jim naša organizacija ne preprečila, je pa jasno. Duhovniki, ki so pri nas vsi v eni stranki, že vedo, zakaj nihče v drugo ne more. Zaradi protiverskega in proticerkvenega dela teh strank ne more. K njim in v njihove liste se za teče le tisti, ki je začel zanemarjati svojo duhovniško službo, ali pa jo je celo opustil, kar se žalibog tudi tuin tam zgodi, kar pa treznih ljudi ne moti, ker je možno, da tudi duhovnik — pade! Vsi ostali pa so združeni kot en mož v naši organizaciji, so tudi z nami kot en mož!« »Mi pa ž njimi«, je odločno pristavil bivši radičevec.