322
Stebor: Jelka.
Jelka.
^7
gozdu jelka je visoka stala, Močna poleg nje drevesa druga, Noe razkošna zemlji kraljevala, Mehki veli so vetrovi z juga; Jelka ž njimi je tedaj šumela, Drevju  v gozdu tožiti pričela:
»Ve- drevesa,  srečna  ve" drevesa, Vam ugodna zvezda je svetila, Vam prijazna so bila nebesa, Ko v ponosno  rast so vas vzbudila.
V  zemlji dragi  poleg svojcev davnih, Tu pognale, tii ste k  višku vzpele, Poleg bratov, poleg se"ster ravnih,
V  zemlji rodni bodete živele  .  .   . Trikrat meni pa gorje" siroti  — Da ne bila nikdar bi spočeta ! Vsekdar žalost bridka se me loti, Ko premišljam bedna svoja leta.
Je*sen medla je nad le"si brila:
V   sčmeni sem jaz se porodila. Takrat burja preko gorsko slelne, Čez ravni in ddlov globočine Mene,  skromno je zanesla seme,
V   vašo   sredo   sem iz   —   domovine! Samorasla jelka sem med  vami, Tujka med neznanci tukaj  bivam, Jutro, ve"čer me rosi s solzami, Koprneče o domovji snivam . . .«
Noč razkošna zemlji kraljevala, Mehki veli   so  vetrovi z juga, Jelka žalno je zatrepetala, Zašumela so drevesa druga, Šepetala tiho ji — sočutje .  .  . Divno bilo je le-to trenutje.
Stebor.
Sreča in bogastvo.
»Jl.ojdi sreče si iskat In povrni se bogat, Pridi bogatin s petico, Potlej hčer ti dam ženico!«
Tvoja matica je takd
Rekla včeraj mi ostrd,
Ko prišel   sem k nji za  sebe Snubit, deklica, bil tebe.
A čemii bi hodil v svet
In ostavljal deldic cvet? Matka pač ne ve" skrbeča, Kdo mi je — bogastvo,   sreča!
Batog.