ŠKOFJELOŠKA MESEČNA IMENA 1460 
Avstrijska narodna biblioteka (Oster-
reichische Nationalbibliothek) na Dunaju 
hrani v skupini srednjeveških rokopisov 
Codicea recentes pod signaturo Cod. 
2S21. oliin Rec. 450«; delo. ki je posebej 
pomembno tudi za slovensko kulturno 
zgodovino. To je tako imenovani »Škofje 
loški rokopis z najstarejšim zapisom slo 
venskih imen za mesece. (Prim. spredaj 
razpravo J. Stabeja in fotokopijo na 
str. 79. Lit.: Fr. Miklošič. Die slavischen 
Monatsnamen, Denkschriften der kaiser-
lii-lien Akademie der \Vissenseliaften. Phi-
losophisch-historifcche Classe, 17. Bd.. Wien 
1868; P. Radics, Slovenščina v pismu. Le 
topis Matice slovenske 1870. str. H—14.) 
Omenjeni srednjeveški kodeks vsebuje 
spis Bertholda von Freiburg Summa eon-
Eessorum . zapisan v 15. stoletju s kur 
zivno gotico in v bavarsko-avstrijskem 
narečju nemškega jezika. Rokopis je 
prvotno obsegal 15 seksternijev in 1 ok-
ternij ter je bil v 19. stoletju prevezan v 
platnice iz lepenke, listi pa so bili v 
20. stoletju na novo oštevilčeni: obsega 
172 listov v velikosti 290X210 mm. Be 
sedili) je visoko 210 do 225 mm. široko 
140 do 146 mm in je zapisano \ dveh ko 
lonah ])(> 52 do 49 vrstic; pisano je s 
črnilom, posamezni naslovi in rubrikacije 
so rdeče: na listu 11 sta narisana dva 
grba v črno-beli in rdeče-beli barvi, od 
katerih se drugi ponovi v inicialki na 
listu 57: ima še 15 večbarvnih in z zlatom 
okrašenih inicialk in obrobnih v injet. Ro 
kopis je prišel v knjižnico okoli leta 1790 
v času reform cesarja Jožefa II. (Prim. 
R. Stanka. Die Summe des Berthold von 
Freiburg. Theologische Siudien der bster-
reichischen Leo-Gesellschaft, Heft 56. 
\Vien 1957.) 
Za slovensko kulturno zgodovino je 
važna hrbtna stran lista 157. Na njem je 
v nemškem jeziku zapisan horoskop o 
človekovi prihodnosti glede na mesec 
njegovega rojstva, pri čemer je ob vsa 
kem latinskem mesečnem imenu zapisano 
tudi njegovo slovensko poimenovanje. 
Zapis se v vernem prepisu glasi: 
Januarius Prosynicz 
Das ist das erst manevd 
Gener gehavsscn das chintl 
das yn dem monevd gepa 
ren vvirtt das stilt geren 
vnd pegertt zvv allen zev 
ten gross frevvd zvv habn 
Ffebruarius 
Das ist der horniig oder 
Setstzann vts 
Martinu Susecz 
Das vvirtt sneli vnd reich vnd 
In allen dingen pehent 
Aprilis Mali/ traroen 
Das vvirtt mueleich vnd vvtiit 
derleich. vnd scharffes mutes 
v nd schalkchafft 
Mayus roellky I ramen 
Der erst Mav das vvirtt ge-
vvaltig vnd chvmbt zvv grossen 
Eren 
Jvnius Bobouczmett 
Der ander Mav. das vvirtt 
fradiges muets. vnd acht nicht 
\\ as er tuett 
Jnlius Malij Serpan 
Der erst Augst. das vvirt aus 
der massen gevtig vnd pos 
Augustus Veliki) Serpan 
Der ander Augst das vvirtt 
chevvsch vnd vvillig vnd frucht 
parig 
Septembr Poberuch 
Der erst herbst, dass vvirtt 
an allen dingen pehcjid vnd 
massig In allen dingu 
October listognotj 
Der ander herbst, das vvirtt 
poser natur Es gevvinnt ain 
posv ziing vnd gillt gutt mit 
vbell 
143 
Nouenber kozoroperschk 
Das \virtt ainualtig vnd 
klug vnd getrevv, vnd vvirtt 
behentt zu leren 
December Gruden 
Das ist der crist Monavd 
das uirtt gevvaltig vnd reich 
vnd vvirtt genam vnd In allit 
dingen lieb 
V svobodnem slovenskem prevodu bi to 
pomenilo: 
Januar, prosinec: Prvi mesec. Gener 
imenovan (op.: Gener je staro nemško 
mesečno ime). V tem mesecu rojeni otrok 
bo pomirljiv in vedno željan veselja. 
Februar: Hornung (op.: staro nemško 
mesečno ime) ali sečan kakor zgoraj. 
Marec, sušeč: Le-ta bo bister, bogat in 
vsestransko spreten. 
April, mali traven: Le-ta bo nadležen, 
čudaški, zelo pogumen in zvit. 
Maj, veliki traven: Prvi majski mesec; 
le-ta bo oblasten in bo dosegel visoke 
časti. 
Junij, bobovcvei: Drugi majski mesec; 
le-ta bo dobrodušen in nepreračunljiv. 
Julij, mali srpan: Prvi avgust (op.: 
prvi poletni mesec); le-ta bo nenavadno 
darežljiv in jezljiv. 
Avgust, veliki traven: Drugi avgust 
(op.: drugi poletni mesec): le-ta bo sra 
mežljiv, voljan in koristen. 
September, poberuh: Prvi jesenski me 
sec; le-ta bo vsestransko pripraven in 
zmeren. 
Oktober, listo gnoj: Drugi jesenski me 
sec; le-ta bo slabega značaja, zlobnega 
jezika in zločest. 
November, kozovprsk: Le-ta bo pre 
prost, pameten, vesten in pripraven za 
učenje. 
December, gruden: Kristusov mesec; 
le-ta bo imovit, bogat, prijeten in vse 
stransko prijazen. 
Na sprednji strani istega lista 157 je 
zapisan podatek o zapisovalcu Berthol-
dovega spisa in horoskopa s slovenskimi 
mesečnimi imeni. Glasi se: -Anno domini 
millesimo tqnadrigentesimi sexagesimo 
sexto finitus est liber per mantis Martini 
de Lakch iu die sancti Valentini...« Iz 
njega izvemo, da je bila leta Gospodo 
vega tisoč štiri sto šestinšestdesetega 
na dan sv. Valentina (tj. 14. februarja) 
knjiga dokončana z roko Martina iz Loke. 
Iz doslej znanih podatkov o prvem 
zapisu slovenskih imen za mesece mo 
remo zaključiti naslednje: 
Slovenska imena za mesece je zapisal 
neki Martin iz Loke. potem ko je na dan 
sv. Valentina (14. februar) 1466 dokončal 
prepis dela Bertholda von Freiburg »Sum-
ina confessorum v nemškem jeziku. Zapis 
je nastal nekje na južnonemškem (bavar-
sko-a\strijskem) jezikovnem področju, 
vendar ni nobenega podatka, ki bi njegov 
nastanek geografsko vezal na Škofjo Loko. 
Poimenovanje /škofjeloški rokopis«, ki 
velja od Miklošičevega odkritja dalje, je 
zato nekoliko netočno. Gre samo za 
avtorja, ki je bil doma iz Loke in ki je 
zapisal poimenovanja za mesece, kakor 
so bila takrat v rabi na škofjeloškem 
področju. Pravilneje bi bilo, ko bi ta 
srednjeveški slovenski literarni spomenik 
imenovali »Škofjeloška mesečna imena . 
Dr. Branko Berčič 
144