Murska Sobota, 17. marca 1955
Leto VII. — Štev. 11. — Cena din 10.—
o b m u r s k i - t e d n i k — glasilo SZDL za Pomurje. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Jože Vi 1 d. — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2/11. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti štev. 641-T-500. — Telefon 138. — Tisk Obmursko tiskarne v M. Soboti.- — Naročnina: četrtletna 1.00 din, polletna 200 dih, celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini.
GLASILO SOČI ALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Z letne skupščine OSS v M. Soboti
VSAKEMU PO NJEGOVIH
SPOSOBNOSTIH IN ZASLUGAH
Zadnjo nedeljo je bila v M. Soboti letna skupščina Okrajnega sindikalnega sveta. — V Prekmurju je 58 sindikalnih podružnic s 4640 člani. — Izobraževanje še ni prineslo zaželjenega uspeha. —Delavcem je treba odpreti oči, da bodo videli dalje od svojega praga. — Odločneje se bodo morali zavzeti za sezonce. — Za realne norme in skrbno sestavljene
tarifne pravilnike v podjetjih___Sindikalne podružnice naj bodo šola za
delavsko upravljanje. — Še vedno nezadosten vpliv delovnih kolektivov na okolico. — Poročala sta predsednik in tajnik OSS tovariša Brdnik in Rapl, v živahni razpravi pa je poleg drugih delegatov podal nekaj tehtnih misli tudi zvezni poslanec tov. Vanek Šiftar.
V Prekmurju so bili zadnje mesece občni zbori v vseh sindikalnih podružnicah, ki jih je v pokrajini 58 in štejejo skupaj 4640 članov. V sindikalne vrste je lani pristopilo 180 novih članov. Na zborih so prekmurski delavci in uslužbenci dokaj kritično ocenjevali lansko delovanje svojih organizacij, poleg vseh uspehov pa so odkrili tudi vrsto slabosti, ki se jih bodo morale letos znebiti, če bodo hotele biti pravi nosilec hotenj in boja za uveljavljenje delavskega upravljanja v podjetjih.
Nekateri uspehi — predvsem množična udeležba na veličastnih zborovanjih na Ostrožnem in v Lendavi, pomoč poplavljencem Celja in okolice — so skupni vsem sindikalnim podružnicam. Posamezne organizacije pa se lahko pohvalijo s posebnimi dosežki. V Tovarni perila »Mura« imajo ženski pevski zbor, 45 delavk je telovadilo in ustanovili s0 folklorno skupino, ki pa je prenehala delovati. Bili so premalo vztrajni, da bi jo obdržali pri življenju,— Sindikalna organizacija trgovskih uslužbencev je z dobro pripravljeno akademijo proslavila 20-letnico svojega delovanja, letos pa bo priredila večje medmestno tekmovanje in tombolo. Čisti dobiček namenijo dati za inštrumente, ki jih bo uporabljal njihov »jazz«, in za paviljon v mestnem parku. Tamkaj bodo ob nedeljah in praznikih prirejali promenadne koncerte za prebivalstvo. Sindikalna podružnica »Mlekopromet« se je vedno zavzemala za
uresničevanje higienskih predpisov, štednjo z materialom in izboljšanje življenjskih pogojev za delavce. — Pri strokovnem izobraževanju svojih članov so že dosegli začetne uspehe na kmetijskem posestvu v Rakičanu. V tej podružnici naštejejo tudi lepo število rednih članov Prešernove družbe.— V puconski opekarni so člani sindikata dosegli, da pri odpuščanju sezonskih delavcev upoštevajo njihovo besedo; čez zimo odpustijo samo tiste delavce, katerim zaradi tega ukrepa ni ogrožen socialni položaj. — Državni uslužbenci so se pod okriljem svoje organizacije dokopali do lepih, uspehov na športnem področju. Priredili so več medmestnih tekmovanj, največ priznanj, pokal za skupni plasman pa so dobili v traj-
no last, ko je bilo. končano športno tekmovanje v počastitev krajevnega praznika M. Sobote. Njihovi sestanki so tudi vsebinsko dobri. — Nekaj podobnega bi lahko dejali tudi za sindikalne podružnice cestarjev, soboške bolnišnice in še nekaterih podjetij.
Vse bliže h komunam
tudi v naši pokrajini
Včeraj je bila v Murski Soboti seja Iniciativnega odbora Pomurske okrajne zveze komun skupno s sekretariati dosedanjih okrajnih komitejev ZKS M. Sobote in Ljutomera.
Pretežni del razprave na tem posvetovanju je zajel vprašanja v zvezi z ustanavljanjem komun v Pomurju in še posebej o pripravah za združevanje političnih organizacij na področjih bodočih komun, navzoči pa so poslušali tudi poročilo o zemljiško-knjižnih odnosih v socialističnem sektorju.
Po sklepu prve seje Iniciativnega odbora, ki je bila pred koncem februarja, so med tem časom politični aktivi na terenu razpravljali o predlogu Socialistične zveze glede teritorialne razmejitve bodočih komun. Ti razgovori so potrdili zasnovo, sprejeto na skupni konferenci okrajnih odborov SZDL obeh dosedanjih pomurskih okrajev, po kateri naj bi bilo v mejah bodoče pomurske okrajne skupnosti deset komun, in sicer 7 na levem in 5 na desnem bregu Mure.  Nerešeno je ostalo vprašanje le še nekaj vasi, ki se še niso izrekle za to ali ono komuno, kar pa pri končni rešitvi ne bo bistveno vplivalo na podani predlog, katerega je SZDL povsod enotno zagovarjala in 'tolmačila.
Ker odhaja dosedanji sekretar Okrajnega komiteja ZKS M. Sobota tovariš Nace Voljč na novo službeno mesto, je prevzel dolžnosti sekretarja komiteja tov. Miloš Ledinek, ki je bil že na zadnjem posvetovanju združenih vodstev obeh okrajev izvoljen za predsednika Iniciativnega odbora pomurske okrajne skupnosti. Tovariš Ledinek prihaja v Pomurje iz Maribora, kjer je bil doslej predsednik Mestnega ljudskega odbora. Mnogi naši ljudje ga že poznajo kot prizadevnega in močnega javnega delavca, ki je tudi poslanec Zvezne ljudske skupščine, kamor ga je izvolil delavski Maribor.
V Pomurju mu želimo obilo delovnih uspehov v družnih naporih za napredek pokrajine.
Predsednik iniciativnega odbora Pomurske zveze komun in novi sekretar Okrajnega komiteja ZKS M. Sobota tov. Miloš Ledinek v razgo-voru s predsednikom OLO tovarišem Roglom.
120.000	din so zbrali
Sobočanci za poplavljence
Vesti o velikih poplavah v nekaterih predelih LR Srbije, ki so občutno prizadele tamošnje prebivalstvo, so prispele tudi v naše kraje. Razumevanje, ki so ga ob tem pokazali nekateri kraji v Pomurju, je res pohvale vredno, saj so ljudje z dobro voljo darovali za poplavljence kolikor in kar je pač kda zmogel.
Zelo lepo se je odzvalo pozivu Mestnega odbora SZDL za pomoč poplavljencem prebivalstvo Murske Sobote. V nekaj dneh so vodstva enajstih osnovnih organizacij SZDL v mestu in okolici zbrala nekaj nad
120.000 dinarjev, ki jih je mestni odbor že tudi poslal Rdečemu križu Srbije. Posebej moramo omeniti prizadevnost pionirjev soboške osnovne šole, ki so sami zbrali 10.000 dinarjev svojim malim prijateljem, ki jih je prizadela nesreča, in gradbeno podjetje Sograd v M. Soboti, ki je prav tako darovalo 10.000 din.
Kot smo zvedeli, so podobno storili tudi pionirji osnovne šole v Lendavi, ki so zbrali čez 4000 dinarjev in 40 kosov različnih oblačil, ki jih bodo poslali svojim tovarišem v Čupriji, s katerimi si že dalj časa dopisujejo.
LENDAVSKI GRADBINCI
SO ZBOROVALI
Na februarskem rednem občnem zboru lendavske sindikalne podružnice SPG Sograd so navzoči gradbinci ugotovili, da so bili lani vse premalo povezani s svojim vodstvom. Premalo so se tudi zanimali za probleme, s katerimi se je ubadalo njihovo podjetje čez vso leto. Sindikalni podružnici je sicer uspelo, da je vključila v svoje vrste domala vse delavce na delovišču. Precej je popustilo tudi zanimanje za dogodke v domovini in svetu, kakor tudi za razne gospodarske uredbe. To se vidi tudi iz števila naročnikov našega časopisja. Od 132 zaposlenih jih je le osem naročenih na Delavsko enotnost in 6 na Obmurski tednik. Premalo so sodelovali tudi z DPD Svoboda. V to društvo so včlanjeni le posamezniki.
Delavsko upravljanje se v podjetju uspešno uveljavlja, vendar še ni zajelo vsega kolektiva. Izboljšana je tudi povezava med delavskim svetom in kolektivom. Delavci se vse bolj zanimajo za sklepe delavskega sveta in jih tudi po svojih močeh uresničujejo.
Tudi v razpravi se je pokazalo, da se delavci vedno bolj zavedajo, kaj pomeni
delavsko upravljanje v podjetju. Govora je bilo- o tem, da so delavci gradbene stroke drugje bolje plačani. Pozdravili so tudi ponovno uvedbo delovnih norm, kar je pomemben prispevek več k povečanju storilnosti in zaslužka delavcev.	-ce
LJUDSKA UNIVERZA v Murski Soboti
obvešča,
da bo v soboto, 19. marca, ob 19.30 v dvorani hotela »Zvezda« predavanje
dr. TONETA VRATUŠE
o političnem pomenu obiska predsednika Tita v Indiji in Burmi. Vljudno vabljeni.
Važno opozorilo delavcem
V zadnjem času so se o lendavskem okolišu razširile govorice o gradnji pristanišča v Kopru. Neresnična vest je naglo šla po Prekmurju in sosednjem Medjimurju in begala delavce s tem, da baje Posredovalnica za delo pri OLO o M. Soboti sprejema delavce za delovna mesta pri tej gradnji. Tako so zadnje dni prihajali številni ljudje na posredovalnico in povpraševali, kdaj bo odšla na delo prva skupina.
Posredovalnica za delo ni vedela o tem ničesar. Sporočilo posredovalnice v Kopru pa pojasnjuje, da so te govorice izmišljene in da se je vest verjetno razširila na podlagi člankov o našem časopisju, ki so navajali neke gradnje o Kopru, kar pa so posamezniki napačno razumeli. Neresnične vesti pa so zbegale naše delavstvo in zavrle 'odhajanje delovne sile na gradbišča Splošnega stavbenega podjetja »Tehnika« in »Gradis« v Ljubljani. Zato svetujemo osem delavcem, ki še niso v službenem razmerju, naj se ne puste motiti od takih izmišljotin, temveč naj se vsakteri čimprej vključi v delo na deloviščih »Tehnike« v Ljubljani. To podjetje nudi zaposlitev pri gradnjah stavb in delu na cestah. Manjše število delavcev, zidarjev in tesarjev pa bo zaposlilo tudi na deloviščih Primorske. Plače so približno enake na vseh gradbiščih, razlika je le v terenskih dodatkih, ki pa so odvisni od oddaljenosti od mesta oziroma gradbišča.
Toliko o opozorilo in pojasnilo našim delavcem.
Posredovalnica za delo pri OLO M. Sobota
Tovariš Nace Voljč odhaja iz Prekmurja
V teh dneh odhaja iz Prekmurja dosedanji sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije za M. Soboto in predsednik Okrajnega odbora Socialistične zveze — tov. Nace Voljč.
Čeprav je poteklo šele dobro leto, odkar je prišel v Prekmurje po nasvetu Centralnega komiteja ZKS v pomoč našemu političnemu akti-
da je bilo na dopustu samo 2715 zaposlenih ali okrog 60 % od skupnega števila delavcev in uslužbencev. Mnogi izmed njih pa so dopust preživeli pri garanju na svojih krpicah zemlje. Na  svoja delovišča so se vrnili še bolj zgarani, kot pa so jih zapustili. Zato bo letos na mestu vsako prizadevanje, da bi vsaj nekaj delavcev iz Prekmurja odšlo v naše počitniške domove, tam preživelo svoj. dopust in še okrepilo ob uživanju naravnih le-
vu, smemo reči, da se je v naše razmere hitro vživel in v tem času kot vodilni politični funkcionar v okraju z vsemi močmi delal v korist in napredek pokrajine tostran Mure. Ob njegovem odhodu na novo službeno dolžnost mu želimo obilo delovnih uspehov, z željo, da še kaj obišče Prekmurje.
TOV. NACE VOLJČ, dosedanji sekretar Okrajnega komiteja ZKS v M. Soboti
Izobraževanje
še ni prineslo zaželjenega uspeha
Dasi so posamezne podružnice požele nekaj uspehov na izobraževalnem področju, pa še zdaleč ni moč reči, da večina prekmurskih delavcev in uslužbencev zajema iz studenca naše kulture. Na tem področju bo treba še mnogo več storiti, saj kažejo statistični podatki, da se ukvarja s športom in telesno vzgojo le 312 članov ali 7%, v Svobodi, in drugih izobraževalnih društvih pa je včlanjenih okrog 200 delavcev in uslužbencev ali % od števila zaposlenih. Še največ zanimanja so pokazali za petje in dramatiko. V pevskih zborih sodeluje 86, v dramatskih skupinah pa 61 članov. Lani so delovni kolektivi priredili 35 izletov, ki so imeli nad 1000 udeležencev. Zanimivo pa je,
pot naše domovine: Tako se bo razširilo tudi njihovo duševno obzorje in spoznanje, da se je pri nas mnogo obrnilo na bolje in da je za novo nastajajoči svet vredno nekaj žrtvovati. Prav bi bilo, da bi tudi podjetja prispevala nekaj sredstev v take namene.
Že obstoječe kulturne skupine v sindikalnih podružnicah pa bodo lahko soliden temelj za društva Svoboda, ki jih bo treba ustanoviti povsod, kjer so za to potrebni pogoji. Posebno še ne kaže odlašati v bodoči metropoli Pomurja, kajti prav tu je mnogo delavcev, ki bodo lahko hrbtenica svojemu prosvetnemu društvu. Pa tudi njihove kulturne skupine bodo lahko v njem nadaljevale svoje delo.
V pokrajini je tudi 13 sindikalnih knjižnic z okrog 2300 knjigami, ki pa sedaj ležijo večinoma v zaprašenih knjižnih omarah in jih preprosti delavci bore malo prebirajo. Število bralcev je komaj vredno omeniti, prav tako pa je tudi dnevno časopisje vse premalo razširjeno med delavci. Na skupščini so se zavzemali za združitev sindikalnih knjižnic s knjižnicami v večjih občinskih središčih, kar je samo za. pozdraviti, saj bodo tako
knjige dostopne večjemu krogu ljudi in večji bo tudi izbor. Govora je bilo tudi o posebni poučni brošuri, ki bi jo bilo treba izdati v okrajnem merilu in v kateri naj bi delavci našli preprosto razlago naših zakonskih predpisov in ukrepov v gospodarstvu; predlog pa ni naletel na poseben odmev, saj je večina delegatov menila, da Delavska enotnost že zadovoljivo opravlja to poslanstvo. Treba ji bo le pridobiti še več novih naročnikov.
Splošnemu izobraževanju delavcev bo treba posvečati še večjo pozornost, kajti pogosto sta prav nepoučenost in neznanje vzrok zaprtosti vase, godrnjanju in slabi storilnosti. Težišče tega dela se bo moralo slej ko prej premakniti v društva Svoboda. Tudi predavanja pod okriljem Ljudske univerze bodo lahko mnogo pomagala, če bodo dobro pripravljena in podana tako, da bodo razumljiva vsakemu preprostemu človeku. Glede poljudnosti predavanj bi se še dalo marsikaj povedati, saj se večkrat pripeti, da govorniki uporabljajo take izraze, ki so dosegljivi samo izobražencem in strokovnjakom. Preprost človek odnese s takega predavanja bore malo koristnih napotkov. Lani je bilo v okviru sindikalnih podružnic 70 predavanj z okrog 4000 poslušalci. Na videz lepa številka, ki pa obledi, če upoštevamo dejstvo, da smo na predavanjih srečali vedno iste obraze — povečini nameščencev in izobražencev. Slušatelji delavci so bili povsod v manjšini,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pravilne norme in skrbno sestavljeni tarifni pravilniki
življenjsko vprašanje delovnih kolektivov
(Nadaljevanje s 1. strani)
kar nam daje resno misliti, kako ubrati pota, da se bodo tudi oni izobraževali in si osvajali za življenje potrebno znanje. Sicer pa bomo morali ubrati bolj prepričevalen ton v vsakodnevnih razgovorih z njimi; prečesto se kaj rado zgodi da delavca na hitro roko odpravimo, ko nas povpraša o tem ali onem ukrepu, ki mu morda ni razumljiv ali pa se mu ne zdi docela pravičen, s kratkim odgovorom: Taka je pač uredba ali zakon, zato ne more biti drugače, zato moramo biti zadovoljni...« Drugačen vtis in mnenje pa bi delavec dobil, če bi ga poučili, zakaj in čemu je bilo tako odločeno in komu koristi takšen ukrep. Ali z drugimi besedami: vsakodnevna vzgoja delavca, tudi takrat, ko mu je treba dati odgovor na sicer manj važno, a za njegovo življenje včasih bistveno vprašanje. Tako bo dobival vedno bolj zaupanje v našo skupno pot, začel se bo zanimati za stanje v svojem podjetju, dejavno posegati v delavsko upravljanje in zavestno rasti z uspehi svojega kolektiva, skratka: pretrgal bo kopreno, ki mu je doslej zastirala pogled čez prag domače hiše, in se uvrstil med tiste graditelje, ki ne delajo samo za svoje plače, marveč imajo pri svojem delu pred očmi tudi koristi kolektiva, komune in skupnosti.
A takšen delavec je povsod dobrodošel!
Posebno skrb
mladoletnim
sezoncem
Lani so politični in sindikalni voditelji obiskali sezonce v Barunji, Bački in Banatu. V razgovoru z rojaki, ki so bili zaposleni na tamkajšnjih kmetijskih posestvih, so prišli do zaključka, da je življenje našega sezonca nič kaj rožnato, saj se morajo pri napornem delu, ki je v večini primerov akordno, prebijati skozi neurejene stanovanjske in prehranbene razmere. Posledica tega so razna obolenja, predvsem za tuberkulozo. V zdravstvenem in vzgojnem pogledu so zlasti ogroženi mladoletniki, ki jih ni malo med sezonci. Anketa med 466 sezonci je pokazala, da je bilo med njimi 1,16 ali 25 % mladih ljudi v starosti od 16 do 18 let.
Po teh obiskih je bilo sklenjeno, da bodo sedaj pozimi sklicali v večjih središčih sestanke sezoncev, ki so v tem času doma, in jih pridobili za vstop v sindikalno organizacijo. Precej obetajoč sklep pa ni bil
uresničen, saj se doslej z njimi še niso niti enkrat sestali. Tudi republiško sindikalno vodstvo ni pri tem pokazalo potrebnega razumevanja, čeprav je sprva obljubilo, da bo pomagalo reševati ta problem.
V sindikalni organizaciji združeni sezonci bi se laže organizirano potegovali za uresničenje svojih pravic na deloviščih, za izboljšanje življenjskih pogojev in sodelovanje v organih delavskega upravljanja. Naposled pa jim je treba priznati tudi na sezonskem delu prebiti čas v delovni staž. od katerega je že in še bo odvisno, ali jim bodo pri-
znane pravice do socialnega zavarovanja in do pokojnine na stara leta. Prav spričo tega. ne kaže več odlašati, saj imamo pred sabo žive ljudi, ki imajo kot delovni tovariši vso pravico do človeka dostojnega življenja.
Dobršen del razprave je bil posvečen tudi novemu plačnemu sistemu. ki so ga navzoči pozdravili kot dobrodošlega činitelja za povečanje delovne storilnosti v podjetjih in proizvodnje vobče, vendar z enim pridržkom: namreč, da je preveč kompliciran, zato pa ga bo v podjetjih težko prilagoditi tako, da bo resnično dosegel svoj namen.
Posamezni diskutanti so se zavzemali za to, da bi ga bilo treba sčasoma poenostaviti in ga tako bolj približati delovnim kolektivom.
V razpravi je bilo poudarjeno da bomo morali pohiteti s sestavljanjem tarifnih pravilnikov, s katerimi bo pravzaprav uzakonjen novi plačni sistem v vsakem posameznem podjetju. Še prav posebno važno je, da bo tarifni pravilnik zares plod široke razprave v delovnem kolektivu, da bo temeljni dokument, v katerem bodo utelešene tudi besede in predlogi ljudi iz proizvodnje. Kako se sicer lahko
nadejamo, da bodo kar najbolj pravično usmerili življenje v določenem kolektivu? Določiti bo treba realne norme za vsa ona mesta, na katerih delovni proces dopušča ta ukrep. Prav od tega dejanja bo odvisno, ali bo delavec v bodoče zares nagrajen po svoji sposobnosti in delovnem učinku. Pravilno določene norme ga bodo namreč vzpodbujale k večji storilnosti, saj bo za svoje delo, ki bo plod njegove izredne pridnosti in iznajdljivosti, še posebej nagrajen. Razen tega bodo delovni kolektivi letos deležni tudi dela tistega dobička, ki bo rezultat štednje z materialom in pravilnega vzdrževanja obratnih sred-
stev. Posebno pridni delavci in strokovnjaki bodo lahko dobili tudi premije. Vsa določila v zvezi s tern bodo vsebovana v tarifnem pravilniku, zato je razumljivo, da sestavljanje in sprejemanje teh važnih dokumentov ni le stvar ožjega kroga ljudi na štirimi stenami, marveč dejanje, ki je življenjsko važno za vsak kolektiv in slehernega posameznika v njem. To velja za ves proces — od določanja norm na delovnih mestih pa do končnega sprejemanja tarifnega pravilnika v organih delavskega upravljanja.
Okrog Lendave in v spodnjem delu ravnine ob Muri se čedalje bolj razvija najmočnejša industrija v Pomurju — proizvodnja nafte
Važnejši dogodki so šli često mimo sindikalnih podružnic
Sindikalne podružnice morajo biti odločujoč činitelj v življenju delovnih kolektivov in pobornik za uveljavljanje delavskega upravljanja v podjetjih. V njih morajo delavci in uslužbenci videti šolo, s pomočjo katere se bodo dokopali do tega, da bodo sčasoma dorasli svojemu poslanstvu. V soboškem okraju se v tem pogledu ne moremo posebno pohvaliti, saj se je večina sindikulnih organizacij omejevala na reševanje manj važnih, najpogosteje zaščitnih nalog, medtem ko so glavni problemi in dogodki v kolektivu večkrat zdrknili mimo njih. Saj se še menda ni pripetilo, da bi sindikalna podružnica in njeni člani zahtevali od voditeljev, strokovnjakov ali pa organov upravljanja, da bi pred delovnim kolektivom dali obračun in opisali položaj v podjetju, čeprav je to bilo večkrat potrebno. Zato pa se je lahko, zgodilo, da so posamezna podjetja tako dolgo lezla v izgube, dokler jih ni doletela prisilna uprava ali likvidacija. Značilen primer je lendavska pekarna, v kateri je moralo biti zaposlenih 11 ljudi, da so lahko spekli vsako noč od 300 do 400 kg kruha! (?) Nič čudnega ni, če se jih je oprijela krilatica, da je prva skupina laže delala, če je druga poleg nje kvartala. Posledica tega je bila čedalje večja zguba in v končnem štadiju prisilna uprava. Zanimivo je, da so imeli na čelu upravnika, ki se sploh ni prav razumel na pekarijo. Ali pa drugod: priznavanje papirnate kvalifikacije delavcem samo zato, da so lahko povečali plačni sklad. V nekem podjetju so prišli celo tako daleč, da so imeli »črne brigade« samo na papirju, medtem ko jih na delovišču ni bilo, vse zategadelj, da so imeli v »evidenci« več Ijudi in s tem tudi pogoje za večje plače.
Delavci so premalo zastopani v ljudskih odborih
Prekmurska podjetja so v svojem razvoju dosegla mnoge uspehe, ki pa so še vse premalo poznani njihovi okolici. Bilo je tudi slabosti in napak, ki bi se jih lahko poprej znebili, če bi bilo več sodelovanja med njimi in prebivalci komune. Nasploh pa je čutiti, da razredni vpliv še ni prerasel meja posameznih kolektivov, zato ne moremo dočakati njegovega učinka na podeželju. Nekatera podjetja so v Se preveč obdana s špansko steno in v njih se odvija življenje v nekem začaranem krogu. V komunah bo morala ta slabost odpasti, saj tudi delovnim kolektivom prav gotovo ne bo vseeno, kako bo urejeno življenje v širši skupnosti in za kaj bodo dali sredstva, ki so bila pridobljena z njihovimi prizadevanji. Sodelovanju delovnih kolektivov s skupnostjo bodoče občine je treba nenehno in vztrajno utirati pot. Delavci bodo morali biti bolj zastopani tudi v organih ljud, ske oblasti. Zdajšnja njihova prisotnost in vpliv v ljudskih odborih sta komaj opazna. Ozrimo se samo na Zbor proizvajalcev kot enakopraven dom OLO! V tem oblastnem telesu bomo našteli približno toliko delavcev kot obrtnikov, čeprav je delež prvih v bruto-produktu mnogo večji od onega, ki ga dajejo obrtniki. In naposled: delovni kolektivi bodo morali od svojih odbornikov, ki so jim zaupali mesto v Zboru proizvajalcev, odločneje zahtevati, da se večkrat oglasijo v njihovi sredini in jim dajo obračun o delu ljudskega odbora. Ugotovljeno je namreč, da odborniki tega zbora bolj redko obiskujejo Volivce v svojih enotah, kar seveda ni na mestu in bo treba čimprej popraviti.
Lovci na senzacije v preteklih sedmih dnevih niso prišli na svoj račun. Dogodki, ki so se v tem obdobju zvrstili pred nami. niso nikogar presenetili, temveč so pomenili samo logično nadaljevanje onega, kar je spričo trenutnega mednarodnega položaja moralo priti.
Ko je osrednje glasilo madžarske delavske stranke »Szabad Nep« napadlo sedanjega vladnega predsednika Nagyja zaradi »desničarskih« odklonov« in »protimarksističnih ali
nazorov,  ki se kažejo že od l. 1953. so zahodni krogi opozorili na Malenkov padec v SZ in njegove vzroke. Tudi Nagyju sedaj očitajo, da je zanemarjal težko industrijo in s teorijo o razvoju lahke industrije varal delavstvo. Obljubljal mu je boljše življenje, ki ga ni mogel ustvariti. Kakor kaže. je opustil tudi strankino načelo, da »je edina pot do izobrazbe delovnih kmetov v socialističnem gospodarstvu.
Linijo, ki jo je madžarsko vodstvo prevzelo pred 18 meseci, proglaša sedaj za nepravilno. In ker je bil na čelu teh sprememb Nagy. bo moral tudi nositi največ ji del odgovornosti. Politbiro se skuša oprati pred ljudstvom z izjavami, da je obtoženca že junija leta 1955 opozarjalo na »odklone«. Toda spričo napadov Pravden na bivšega sovjetskega vladnega predsednika Malenkova, ki so podobne narave kakor pojasnila v »Szabad Nepu«. si ne moremo kaj. da ne bi obeli pojavov vzročno povezali med seboj. V primeru z ostalimi vzhodnoevropskimi državami je bila Madžarska poleg SZ edina, ki je po Stalinovi smrti uvedla v gospodarstvo nekaj sprememb, nekaj svobodnejših« oblik. Toda kakor v Moskvi so tudi v Budimpešti ocenili »novotarije« za »protimarksistično in »desničarsko«  odpadništvo.
Italijanski senat je nekam mirno potrdil pariške sporazume. Predstavniki levega krila (KP Italije in Nennijevi socialisti) ter neofašisti so sicer poskrbeli za fizično obračunavanje. vendar to ni zbudilo v svetovni javnosti tolikšnega odmeva, kakor so pričakovali. Sedaj preostane le še gornjima domovoma Zah. Nemčije in Francije, da povesta o pariških sklepih svoje mnenje ter se dokončno odločita. Francoski premier Faure je moral zastaviti vse sile, da je pomiril francoske senatorje zaradi nedavnih izjav vodilnih zahodnonemških državnikov. Ti so javno razglašali, da ZDA in Velika Britanija ne bodo stalno podpirale francoskih teženj do Posarja in da se bodo nemške stranke v tej deželi borile za priključitev k Nemčiji. Francoska vlada je takoj jasno odgovorila, da stara jamstva še veljajo in da nemške stranke ne bodo smele rovariti proti statutu, brž ko ga bo posarsko prebivalstvo s plebiscitom odobrilo. Tako poudarja tudi francosko-nemški dogovor, ki sodi med pariške sporazume.
Plebiscit naj bi bil šele po podpisovanju mirovne pogodbe z Nemčijo. Do tedaj pa bo Francija lahko izkoriščala za svoje gospodarstvo izredno ugodne pogoje najrazličnejših sporazumov, ki jih ima s Posarjem. Kaže. da so senatorji zadovoljni s takim pojasnilom in da tudi pri glasovanju o pariških sklepih ne bo več prevelikih ovir.
Majhno presenečenje je pripravila SZ, ko je objavila v dokaj obširni poslanici svoje stališče do Avstrije. Pripravljena je na sestanek štirih velesil (SZ, ZDA. Vel. Britanija in Francija), na katerem bi dokončno razčistili vsa nesoglasja o avstrijski mirovni pogodbi. Pri tem niti ne povezuje več te pogodbe z nemško, temveč postavlja samo en pogoj: sestanek naj bo pred potrditvijo pariških sklepov. Očitno je, da gre tudi v tem primeru za političen manever proti Zahodnoevropski zvezi in ponovni oborožitvi Nemčije. Vendar ne kaže kar tako zavreči onih prvin poslanice, ki kažejo spremembo dosedanjega sovjetskega stališča. Avstrijska vlada se bo trudila, da bo kar se da koristno uporabila nove vidike ter slednjič dosegla rešitev, za katero se že toliko let tako odločno bori.
Če smo prejšnje tedne obravnavali srednji Vzhod kot novo žarišče nemirov in neredov, potem lahko sedaj trdimo, da se je položaj znova nekoliko pomiril. Dve novi tvorbi v arabskem svetu — turško - iraški pakt in zveza med Egiptom. Sirijo in Saudsko Arabijo — skušata najti mirno pot za zbližanje. S tem namenom je posebna sirska delegacija krenila v Bagdad, Libanon kot nevtralec pa si prizadeva, da bi obdržal ves arabski svet v dosedanji najvišji politični organizaciji Arabcev — v Arabski ligi. Na izraelsko-egiptovski spopad pri Gazi se bo Varnostni svet vrnil še ta teden, ko bo od načelnika opazovalcev OZN prejel dovolj podrobno poročilo in tudi primerno dokazno gradivo.
Ob zaključku naj še omenimo, da se britanskim laburistom ni posrečilo prepričati Spodnji dom, da se Churchillova vlada doslej ni dovolj potegovala za sestanek »velike trojice« (Churchill, Eisenhomer, Bulganin), na katerem bi obravnavali važnejša svetovna vprašanja in predvsem razorožitve. Prav tako niso
prodrli z zahtevo, naj bi bil ta sestanek še pred potrditvijo pariških sporazumov; tako v Moskvi ne bi imeli proti njemu kakršnega koli resnejšega ugovora. Na drugi strani še ni zanesljivo, ali bodo lahko v svoji sredi pametno rešili spor med vodstvom stranke in voditeljem levega krila Bevanom, ki se je neverjetno zaostril.
OKREPČEVALNICA NA LJUTOMERSKI POSTAJI
Na ljutomerski železniški postaji je iz leta v leto opaziti vse večji potniški promet. Poživili so ga zlasti tujci in to verjetno zaradi bližnjih Radenc, deloma pa jih privablja tudi lepota ljutomerske okolice. Pričakovati je, da še bo v poletnih mesecih promet še povečal, posebno po ureditvi odnosov s sosednjo Avstrijo. Vendar pa ne moremo trditi, da so v našem kraju kake izredne lepote kot n. pr. na Gorenjskem, seveda, če pri tem ne mislimo na ljutomersko vino.
Pravi kamen spotike pa je že nekaj let okrepčevalnica na ljutomerski postaji. Najprej se vam zazdi, kot da je to kaka stražarska uta ali nekaj podobnega. Poleg tega je v neposredni bližini stranišče, ki je tudi že zastarelo in več ne odgovarja sodobnim higienskim predpisom. Seveda pa morajo v poletni vročini potniki sedeti in se krepčati poleg tega stranišča.
Za novo okrepčevalnico so bili
načrti narejeni že pred letom dni. Finančni stroški pa tudi ne bi bili ravno veliki, dočim bi pa kraj mnogo pridobil na svoji zunanjosti. Tega mnenja smo vsi, ki se tukaj vozimo z vlakom.	nb
Se enkrat
o občanih Koga in ureditvi komun
Pod naslovom »Kam težijo občani Kogu je »Obmurski tednik« 24. februarju priobčil članek O. K., v katerem skuša prikazati škodljivo agitacijsko delo srediških aktivistov, oziroma nekaterih »večjih kmetov« v Vodrancih in na Vitanu proti priključitvi k ormoški komuni. Sodeč po tem sestavku uporabljajo Središčani »politično škodljiva natolcevanja«, ko si skušajo pridobiti pristaše za svojo, t. j. središko komuno, in tako hote minirajo dosedanjo gospodarsko, kulturno in politično enotnost Koga.
Ce bi bilo res tako, bi morali središke aktiviste javno obsoditi. Žal pa v članku mrgoli samovoljnih trditev in zaključkov, ki nimajo nič skupnega z dejanskim razvojem »agitacije« za središko komuno.
Najprej naslednje! Središki občini ni nihče »namignil«, da bo imela svojo ko-
muno. Zanjo so se volivci na svojih zborih borili z argumenti politične, gospodarske in kulturne narave. Pojasnili so jih po svojih predstavnikih tudi na zboru volivcev občine Kog — 30. januarja. Značilno je. da med kogovškimi aktivisti ni bilo tedaj nikogar, ki bi na kakršen koli razumljiv način zavrgel njihove navedbe.
Povsem razumljivo je, če se je spočetka velika večina Kogovčanov odločila za ormoško komuno. Vendar O. K. v svojem članku ne omenja razlogov. Ves kogovski politični in upravni aktiv se je zavzemal za Ormož že v času, ko Središče še ni dobilo formalne pravice do svoje velike občine. Tedaj so sc tako odločili tudi volivci, ker druge izbire ni bilo. Tudi trditev, da so okrajni forumi dopustili središki občini pravico do komune šele potem, ko je »samovoljno« vključila v svoje
področje tudi vso kogovško občino, je privlečena za lase na dan. Predstavnik OLO Ptuj je na zgoraj omenjenem zboru volivcev jasno povedal, da bo v Središču komuna ne glede na to, kako se bodo odločili volivci na Kogu. Razumljivo je, da sta sedaj nastali za prebivalce kogovške občine dve možnosti in deljena mnenja ne glede na to, kaj o vsej zadevi sodi politični, oziroma upravni forum občine na Kogu.
(Mimogrede naj še omenim, da se O. K. niti z besedico ne dotika onih gospodarskih, kulturnih in političnih momentov, ki dokazujejo, kako je področje Koga logično povezano s središkim zaledjem, četudi je prav taka zaokroženost eden od vodilnih činiteljev za združevanje v večje občine. Molči tudi o ozki povezanosti obeh občin v času NOB.)
Resnica je, da bo središka komuna po svojem obsegu najmanjša v Sloveniji. Kljub temu je nespametno govoriti o »njenem gospodarskem životarjenju«, če številke gogove drugače. Prav tako nesmiselno je ljudi že vnaprej prepričevati, češ da bo že samo osebje središke komune »odgrizlo« večji del onih finančnih sredstev, ki bodo ostale komuni. Slednjič komune ne bodo ustanove, kjer bi po nekem splošnoveljavnem kalupu nameščali upravni aparat ne glede na dejanske potrebe. Nič manj nesmiselno je že sedaj opevati vse one prednosti v bodoči ormoški komuni, za katere še nihče ne ve, ali jih bo sploh imela.
Zdi se mi, da so ta gesla prav tako zgrešena, kakor tista o bivšem »ormoškem nemškutarskem gnezdu« ali o nekakšni protiviničarski teoriji »bogatih kmetov«, ki baje krožijo po Vodrancih, na Vitanu in potemtakem tudi v Središču. (V Ljudski Pravici smo pred nedavnim brali tudi sila duhovito pripombo ptujskega dopisnika, da Središčani po nekakšnih izjavah ne bodo sadili sladkorne pese, če bo bodoča sladkorna tovarna stala pri Ormožu, torej na ozemlju ormoške komune!!)
Skratka: pri obravnavanju tega vprašanja je treba biti načelen, stvaren in politično razgledan. Natolcevanja v tej ali oni obliki ne morejo nikogar prepričati.
Volivci središke občine ne žele, da bi se cepila sedanja kogovška občina. Vsakemu, količkaj razgledanemu človeku je jasno, da tu odločajo samo občani Koga. Na drugi strani sodijo, da imajo katastrske občine pravico odločati, kam pravzaprav hočejo, če je pred njimi vprašanje v tej obliki. Govoriti o nekakšni agitaciji samo ene stranke na škodo druge tam, kjer je »ogromna večina« na strani prizadetega, pa je milo rečeno naravnost — smešno.
Srečko Panič, novinar
NAŠ »REDNI« AVTOBUS
Zadnje čase se je pri Gradu marsikaj zgodilo. Sneg je pokril Goričko in preprečil redne prometne zveze. Vsega pa tudi ni bil kriv! Ljudje so ga namreč sproti odstranjevali s cest in tako krčili pot avtobusu, ki ga pa ni bilo od nikoder, čeprav bi lahko vozil. Ves čas tudi nismo dobili pošte, zato so morali pismonoše nazadnje hoditi po njo v Rogaševce, kamor je avtobus vendarle »prisopihal«.
Naš kraj je potreben redne zveze in čudno se nam zdi, da tega nihče ne uvidi.. Če je avtobus pokvarjen — res da je sposoben samo še za skladišče — potem bi moralo SAP poiskati kaj boljšega in sigurnega. Tako pa nikoli ne veš, kje pravzaprav si. Slučajno se zjutraj odpelješ od Grada z avtobusom, popoldne pa te tudi slučajno odpelje nazaj, če pa ne, tedaj moraš na vlak in z njim do Mačkovec, od tam pa po slabi poti domala dve uri peš h Gradu. Čas je že, da enkrat napravimo red in dobimo dobro avtobusno zvezo.
ČENTIBA
Slabo vreme v zadnjih tednih ni ustavilo vaščanov, ki z vso vnemo delajo na tem, da bi vas čimprej dobila plinsko kurjavo. Želja, izražena na zadnjem občnem zboru SZDL, se zdaj že uresničuje. Vse; kaže, da bodo prihodnji teden že imeli v vasi plinsko omrežje, kar bo delo le še pospešilo. Tako bodo uresničili načrt, kot so ga njihovi sosedje že pred leti. To pa pomeni obenem uresničenje dveh načrtov; elektrika lani in plinska kurjava letos.	-ce. 
2
17. MARCA 1955
Disciplina
bistveni pogoj za uspehe naših telovadcev
Na letni skupščini Okrajne zveze društev za telesno vzgojo »Partizan« — bila je pred kratkim v M. Soboti — je bilo med drugim povedano, da je v Prekmurju 13 organizacij, med njimi pa je tudi šalovsko društvo, ki sploh ne deluje. V ostalih društvih so imeli lani svoje nastope, vendar pa je treba povedati, da telovadci še vedno poznajo premalo točnosti in discipline, ki bi morali biti glavna odlika v telesno-vzgojnem življenju. Društvene uprave ne pošiljajo redno svojih zastopnikov na seminarje in tečaje za predelavo vaj, pa tudi poročale so lani zelo neredno in bolj redko. Občne zbore so že imeli v vseh društvih, razen v lendavskem.
Na skupščini so se odločno zavzemali za enotnost pri telesno-vzgojnem delu; grajali so zlasti tista društva, v katerih še vedno govorijo o nekih sekcijah, kar je škodljiv pojav. Pri nas poznamo le splošno telesno vzgojo, ki mora biti temelj društvenemu delovanju; tudi športniki naj bi šli skozi telovadnico, tekmujejo pa lahko pod okriljem društev »Partizan« v košarki, odbojki, namiznem tenisu, plavanju, atletiki in drugih športnih igrah. Naša telesna vzgoja mora končno v to smer. Mnogo je bilo povedanega tudi o vodnikih, katerih primanjkuje v društvih. V zadnjem času pridno sodelujejo tudi učitelji, vendar v času počitnic zapustijo svoj službeni kraj in zato ponavadi kar dva meseca počiva telesno-vzgojno delo. Društva bodo morala vzgojiti vaditeljski kader iz vrst domačinov, ki ostanejo vedno v določenem kraju, kajti za telovadbo ne bi smelo biti nobenih počitnic.
Precej težav imajo tudi z letnimi telovadišči, da ne omenjamo telovadnic, ki jih imajo le štiri društva. Še vedno ni rešeno imovinsko vprašanje, čeprav bi to ljudski odbori morali že zdavnaj urediti skupaj s prizadetimi društvi. Občinski ljudski odbor v Beltincih še do danes ni odločil, kdo je lastnik zemljišča bivšega Sokolskega društva,
čeprav je z našimi zakonskimi predpisi določeno, da je taka zemljišča treba takoj dodeliti v last društvom »Partizan«. Še več! Vodstvo beltinske kmetijske zadruge zahteva od nižje gimnazije in društva »Partizan« za uporabo dvorane v zadružnem domu celo 8000 din mesečne najemnine. S takim odnosom in prevelikimi zahtevami ne bomo ničesar prispevali k napredku naše telesne vzgoje, še manj pa bomo dosegli množičnost v partizanskih organizacijah. Zato je samo po sebi umevno, da pričakujemo več razumevanja od naših oblastnih organov in vodstev kmetijskih zadrug.
Iz poročila načelništva posnemamo, da je bilo tehnično delo dokaj živahno. Okrajno vodstvo je svoj delovni načrt docela uresničilo, tega pa ne moremo trditi za nekatera društva. Na okrajnem nastopu
Okrajno vodstvo se nadeja, da bodo letos te pomanjkljivosti odpravljene in da se bodo društva še bolj izkazala na okrajnem nastopu in republiškem zletu v Celju. Na te nastope se že pripravljajo v telovadnicah, po razpoloženju telovadečih pa je sklepati, da bo letos le napredovala telesna vzgoja v soboškem okraju.
Na skupščini je bil navzoč tudi zastopnik republiške Zveze za telesno vzgojo in načelnik tov. Tomaž Šavnik, pogrešali pa smo naše politične in oblastne predstavnike.
Navzoči delegati so se odločili tudi za marsikaj koristnega. Če se bodo člani naših društev »Partizan« njihovih sklepov oprijeli in se odločno zavzemali za njihovo uresničitev, potem prav gotovo ne bodo izostali pomembni uspehi.
J. V.
Tudi v Veliki Polani ne počivajo
Dan žena je svečano proslavila tudi Polana. Na predvečer so pripravili proslavo dijaki nižje gimnazije in učenci osnovne šole pod vodstvom učiteljstva, svečani govor pa je imela učiteljica tov. Cvitanova. Dvorana je bila zasedena do kraja, največ je bilo žena in deklet, ki jih je lepa proslava toplo prevzela.
V četrtek, 10. marca, je bil končan tudi tečaj Rdečega križa za žensko doraščajočo mladino. Večina obiskovalk je ob zaključku kar dobro odgovarjala. Tečaj je obiskovalo 39 mladink, obisk je bil ved-
no dober, kar je treba pohvaliti. Ne drži pa to za 3 mladinke, ki niso prišle na zaključni izpit. Zaključku so prisostvovali tudi predstavniki ObLO in obč. odbora RK, ki so tudi dali priznanje tako učenkam kakor predavateljem.
Vaški odbor Socialistične zveze v Polani je imel s člani sestanek v začetku tega meseca. Razpravljali so predvsem o nekaterih problemih v zvezi z elektrifikacijo in o proslavi »Prekmurje 10 let v svobodi«. Tri-dni kasneje, 8. marca, pa se je sestal s predstavniki vseh množičnih organizacij še Obč. odbor SZDL,
kjer so razpravljali o podobnih vprašanjih in obenem izvolili odbor za proslavo »Prekmurje 10 let v svobodi«.	K.
Pred nedavnim je imelo društvo Ljudske tehnike svoj letni občni zbor. Tu so precej razpravljali o agrotehničnih ukrepih, ki bi bili potrebni za napredek poljedelstva v vasi. V preteklem letu so člani društva delali poizkuse z raznimi vrstami krompirja in učinkom dodatnih gnojil. Za letos so sklenili, da bodo ustanovili vremensko opazovalnico in izvedli več predavanj o kmetijstvu in kmetijski tehniki, člani pa bodo na raznih rastlinah opazovali učinek umetnih gnojil.
Prostovoljno gasilsko društvo ima seminar za gasilske podčastnike, da jih čim bolj usposobi za vršenje svojih nalog v društvu. V prihodnjih dneh pa bodo priredili predavanje o požarni varnosti v zvezi z elektriko.
IZUD
»MIŠKO KRANJEC«
v Veliki Polani vabi prebivalstvo na predstavo drame iz NOB »Svet brez sovraštva«, ki bo v nedeljo, 19. marca 1954 ob 15. uri, v dvorani zadružnega doma v Veliki Polani.
Ženavlje
Tudi v Ženavljah na Goričkem smo na pobudo upravitelja šole imeli v tej zimi kuharski tečaj. Obiskovala so ga dekleta in tudi starejše gospodinje. Tečaj je bil v šolski kuhinji, Upraviteljstvo šole pa je dalo na razpolago še pisarno. Obiskovalo ga je 26 tečajnic iz Ženavlja in sosednjih Neradnovec.
Tečaj je z uspehom vodila tovarišica Irena iz Sebeborec, ki je vložila v delo precej truda in volje, da bi se obiskovalke čim več naučile v enem mesecu. Za dobro voljo pa je na tečaju skrbela živahna Anka, tako da je ves čas vladalo prijetno razpoloženje — najbolj pa seveda na zaključku, ko so obiskovalke priredile lično kuharsko razstavo. Obilica dobrot je bila že v zgodnjih popoldanskih urah razprodana, kar izpričuje veščino kuharic.
Prav pa bi bilo, če bi tečaju nudila vsaj majhno pomoč tudi naša kmetijska zadruga, ki pa je prošnjo odklonila. Tečajnice pa so sklenile, da se bodo spomladi ponovno zbrale v upanju, da pomoč KZ ne bo izostala.	 —kr.
je sodelovalo 1933 telovadcev, kar je za našo pokrajino že kar lepo število. Izvedli so 17 uspelih telovadnih točk. Republiškega zleta se je udeležilo 310 članov. Zveza je organizirala tudi medokrajno tekmovanje in druge, v programu predvidene prireditve. Pokazati pa je treba na bolne točke, mimo katerih ne smemo: neredna vadba, neorganizirane vaditeljske ure, slaba disciplina pri članih društev in neuspelo tekmovanje za okrajno prvenstvo v ljudskem mnogoboju.
V Bodoncih nimajo zime brezdelja
Po zadnji konferenci SZDL so v Bodoncih sprejeli v organizacijo 57 novih članov. V posameznih vaseh je precej živahno. Prirejajo številne sestanke, na katerih se podrobno seznanjajo o formiranju komun, pa tudi zimsko izobraževalno delo beleži uspehe.
Člani Občinskega odbora SZDL skrbijo tudi za nove naročnike Prešernove družbe; v zadnjem času so jih pridobili kar 34. Za občinsko knjižnico pa bodo pripravili potrebne prostore in omaro za knjigo. Knjižnica ima že nad 50 rednih bralcev. Tudi gasilci in pionirji ne počivajo. Prvi se pripravljajo na izpite, ki jih bodo verjetno imeli še ta mesec, drugi pa za samostojen nostop z igro »Bela princesa« in za pevski koncert. Mladina in starejši občani pa hočejo ob praznovanju občinskega praznika nastopiti z igro »Poslednji mož«.
Pridne žene pletejo čez zimo cekarje, pa tudi pionirji jih delajo; tako nekateri zaslužijo celo osem tisočakov na mesec.
Poseben uspeh pa pripisujejo gradnji 70 m globokega vodnjaka
na bližnji vzpetini. Doslej so izkopali 48 m globoko, ne morejo pa nadaljevati, ker jim je zmanjkalo cementa, zato pričakujejo pomoč OLO in Okrajnega odbora RK.
F. D.
Lendavska zadruga bo zgradila moderno skladišče
Lendavska KZ je v zadnjih letih ustvarila trdne temelje za nadaljnji razvoj zadružništva v svojem
okolišu. V tem razdobju se je tudi precej razširila, saj šteje danes čez 500 članov in je edina v lendavski občini. Največji problem v zadnjih letih so bila skladišča, posebno še v jeseni, ko so odkupljene pridelke morali skladiščiti tudi na prostem. Predlanskim je sicer zadruga zgradila večje leseno skladišče, ki pa je že premajhno, poleg tega pa tudi ni na varnem.
Kmetijska zadruga ima zato v načrtu, da bo letos zgradila nadstropno moderno skladišče, ki bo stalo okoli 15 milijonov dinarjev. Zraven skladišča pa bodo prostori za stroje, ki jih prav tako nujno potrebujejo.
Vsega po malem iz beltinskega okoliša
Zimsko  življenje se v naših vaseh izraža v pestri dejavnosti. Hud mraz in sneg ne zadržujeta ljudi doma. Ob zakurjeni peči posedajo po klopeh le starčki in s pomočjo očal prebirajo knjige in koledarje, še več pa dremljejo. Ljudje so družabna bitja in hudo je človeku, če mora biti sam. Zato iščejo pota, ki jih zbližujejo in združujejo. Sestanki, razna predavanja in kulturne prireditve — vse to se množi na podeželju. Ljudje so stopili na plan. In prav je tako. Saj so prav oni poklicani, da si sami urejujejo in izboljšujejo življenje. Bolj ko bodo množično sodelovali, bliže bodo svojemu smotru. Življenje je živa reč in nespametno bi se mu bilo odmikati. Za vsakogar ima dovolj toplote, da je lahko vesel in razposajen.
Občni zbori raznih društev so v dolinskih vaseh za nami. Ljudje se še niso nikdar tako zanimali za razna vprašanja, kot prav letos. Odprli so usta in se sproščeno pogovorili. V nove odbore so izvolili ljudi, ki so jim jamčili, da bo delo bolje steklo. Prvi uspehi se že kažejo. SZDL v Beltincih in okolici, se krepi in rase. Beltinski odbor je že naročil 100 legitimacij za nove člane. Upajo pa, da bodo to število še presegli. Treba je le obiskati ljudi in se z njimi pametno pogovoriti. Malce trda gre z upokojenci, katerih ni ravno malo v tej vasi. Ko bi se ti ljudje globlje zamislili v našo socialno zakonodajo, ki je po svoji širokogrudnosti menda edinstvena na svetu, ne bi odlašali s pristopanjem. Pa brez zamere, dragi upokojenci; še vedno je čas, da se zberete in storite svojo dolžnosti.
Ljudje se živo zanimajo tudi za članstvo v Prešernovi družbi. Število rednih odjemalcev knjižne zbirke neprestano rase. Učitelj tov. Škrilec je v vasici Lipa pridobil kar 32 novih članov. Šolski upravitelj Sreš je v Ižakovcih povečal krog naročnikov Prešernovih knjig od 13 na 41. Tudi tov. Šticl je v Beltincih dosegel lepe uspehe. Število naročnikov za Obmurski tednik je v vasi naraslo za 50.
Kmečki ljudje pa se prav radi pomenkujejo o svojih zadrugah. Tu in tam dobivajo tudi nove člane. Kajti: več kot bo članov, na večje kredite lahko računajo. Prav od kreditov pa je marsikje odvisno
redno poslovanje zadruge. Medtem ko v Dokležovju še nekam rinejo naprej, pa v Melincih močno zaostajajo. Bivši poslovodja jih je hudo prevaril in od tega časa se člani ne morejo več zbrati. Nekaj pa bodo le morali storiti, če bodo hoteli še naprej imeti svojo poslovalnico. Tudi v Bratoncih je še majhno število zadružnikov.
Po vaseh si te dni izbirajo prireditvene odbore za proslavo desetletnice osvoboditve. Povsod hočejo najlepše praznovati; vsi želijo biti prvi, vendar pa bo čas pokazal, kdo bo zmagovalec v tem plemenitem tekmovanju.	Pijo
Enkrat tudi iz Markišavec
Iz nedelavnosti vseli množičnih organizacij naše vasi se edino gasilsko društvo prebuja iz dolgoletnega dremanja. Zadnje čase je mnogo govora o gradnji potrebnega gasilskega doma.
Na slednjem občnem zboru je društvo sklenilo, da bo začelo zbirati gradbeni material in denarna sredstva. Ta sklep je že delno uresničen. Tradicionalno »borovo gostüvanje« nam je prineslo kar 260.000
dinarjev. Za tak lep uspeh prireditve gre zahvala vsem občanom, ki so aktivno in požrtvovalno sodelovali, in številnim darovalcem, ki so tako pripomogli k napredku naše gasilske organizacije in omogočili gradnjo gasilskega doma.	F. R.
Dolina
Nedavno smo imeli pri nas množični sestanek Socialistične zveze, kjer smo razpravljali o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih Sestanku sta poleg predsednika OLO, tov. Franca Rogla, prisostvovala tudi zvezni ljudski poslanec tovariš Vanek Šiftar in republiški ljudski poslanec tov. Vilko Fram. Lahko rečemo, da so bili ljudje s sestankom zadovoljni.
V prejšnjem tednu so bili v Dolini in Pincah tudi roditeljski sestanki, v obeh krajih dobro obiskani. Prebivalstvo madžarske narodnosti pa je proslavilo tudi svoj nacionalni praznik — 15. marec.
—ce.
Košarovci
Naša vasica, ki leži v goričkem predelu, je vse do leta 1953 zaostajala za sosednjimi vrstnicami. Tega leta pa smo ustanovili svoje gasilsko društvo, ki šteje sedaj 18 aktivnih in 3 podporne člane. Pobudo za ustanovitev društva je dal tov. Vlado Kuhar; začel je pridobivati in vzgajati vaščane za to hvaležno službo.
Sprva smo imeli velike težave, predvsem zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Naposled nam je s pomočjo ljudske oblasti in okrajnega vodstva vendarle uspelo, da smo si omislili potrebno orodje. Tako smo imeli lani v naši vasi prvič v zgodovini področne gasilske vaje. Tudi dolge zimske večere smo dobro izkoristili in se izobraževali. Uspešno smo prestali preizkušnjo za izprašane gasilce. Svojega človeka smo poslali tudi na podčastniški tečaj. Na občnem zboru pa smo sklenili, da bomo s pomočjo ostalih vaščanov čimprej izdelali opeko za svoj dom.	Š. F.
Gaberje
Naša dekleta so pred kratkim zapustila tečaj za izvenarmadno vzgojo. Bile so pridne in marljive, zato so si v tečaju nabrale mnogo koristnega znanja. Pripravljene so stopile pred ocenjevalno komisijo. Najbolj jim je šla od rok prva pomoč ponesrečencem. Zdaj so se tudi prepričale, da so jim taki izobraževalni tečaji potrebni, zato se bodo drugič prav gotovo prostovoljno prijavile in jih k temu ne bo treba več siliti.
Na zadnjem sestanku so naši mladi vaščani ustanovili svojo organizacijo. Dosedaj namreč niso bili organizirani. Izvolili so si svoje vodstvo, nato pa tudi sklenili, da bodo dostojno proslavili madžarski narodni praznik 15. marec, pomagali lutkovnem gledališču in ustanovili svojo dramatsko skupino. Ogrevajo se tudi za pevski zbor. V mladinski aktiv se je včlanilo mlado iz Lakoša, Kapce, Kota in Gaberja. Prav gotovo bodo njihova prizadevanja v kratkem obrodila pričakovane uspehe.	-li
Dokležovje
V bližini Dokležovja je železniško postajališče. Lesena baraka je z vhodne strani široko odprta in zato so potniki slabo zavarovani pred vetrom, dežjem in snegom. Zato bi bilo potrebno, kot menijo v Dokležovju in v sosednjih vaseh, barako popraviti in nekako zamašiti tisti odprti prostor. Te svoje želje so že tudi večkrat izrazili, toda doslej še niso bili uslišani. -ce
Radenci
Družabni popoldan je v zdraviliški dvorani priredilo pred kratkim ustanovljeno Društvo prijateljev mladine. Zaradi snežnim metežev ni prišlo mnogo ljudi, kljub temu pa je bil dosežen namen. Navzoči so zvedeli za smotre mladega društva in z zanimanjem poslušali predavateljico tov. Žižkovo. V društvo se je priglasilo 27 novih članov.
Cezanjevski tehniki so dobili priznanje
Podjetne člane društva Ljudske tehnike v Cezanjevcih so pred dnevi, ko so imeli svoj letni občni zbor, obiskali vidni voditelji organizacije iz republiškega in okrajnega vodstva. Pomenek je bil dokaj živahen; ko so se iz poročil in razprave prepričali, da je društvo lani vidno napredovalo so jim gostje obljubili, da jim bodo
pomagali z denarnimi sredstvi ali pa potrebnim materialom. Njihovo obljubo so domačini radostno pozdravili, saj se nadejajo, da bodo tudi čimprej uresničene. Na občnem zboru je bila podeljena diploma kot priznanje za uspešno delo v Ljudski tehniki predsedniku društva tov. Alfonzu Stanjku in še štirim društvenim članom.
Z obljubljeno pomočjo upajo cezanjevski tehniki, da bodo izboljšali delo v štirih že obstoječih sekcijah, katerim pa se je na občnem zboru pridružila kmetijsko-strojna sekcija. Letos bodo še bolj vztrajno vzgajali člane, priredili II. razstavo Ljudske tehnike in obiskali nekatere tovarne v Sloveniji.
Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo in sprejeli več ustreznih sklepov za nadaljnje delo v društvu.	S.
IZ TIŠINE
Nedavno smo imeli pri nas predavanje o špecialnem orožju za rezervne oficirje in podoficirje. Aktivni kapetan JLA tov. Kočinac nam je na razumljiv način pojasnil praktično uporabo tega orožja na bojnem polju. Orožje smo lahko tudi videli, saj ga je pripeljal s seboj iz M. Sobote. Za ves trud mu je 15 poslušalcev izrazilo svojo hvaležnost.
Košarkarji soboške gimnazije
Po temeljitih pripravah so odšli košarkarji soboške gimnazije 5. marca v Maribor. Dobro razpoložene so jih v Mariboru lepo sprejeli. Nihče pa ni pričakoval, da bi Sobočani dosegli kak večji uspeh. Čim pa 'so nastopili v tekmi proti košarkaški vrsti Branika, se je pokazalo drugače. Sobočani so s hitrimi prodori osvajali teren in dosegali koš za košom. Zmagali so z rezultatom 42:37.
S to zmago jih je čakala nova tekma s »Kmetijcem« iz Maribora. Tudi tu so izšli
kot zmagovalci, zgubili pa so drugega dne tekmo proti I. gimnaziji Maribor.. Kljub temu pa so v prvi skupini zasedli drugo mesto in tako igrali za tretje in četrto mesto z ustreznim moštvom mariborskega Železničarja, kjer pa so podlegli, delno po zaslugi pristranskih sodnikov. Tako so Sobočani zasedli 4. mesto. Prihodnjo nedeljo pričakujejo v goste moško in žensko ekipo mariborskega Branika, kjer bodo skušali pokazati, da njihove zmage v Mariboru niso bile slučajne.
Na tekmovanju v Mariboru so se izkazali posebno mladinci Ivanič, Šumak, Belinger in Ferjan.	-n
Na pobudo SZDL in društva Svoboda je bilo pred dnevi pri nas že tretje predavanje. O zveznem in republiškem družbenem načrtu je govoril član Gospodarskega sveta pri OLO tov. Jud iz Ljutomera. Poslušalo ga je čez 150 ljudi, ki so tudi živahno razpravljali. —ki
Vremenska napoved
za čas od 17. do 27. marca:
V drugi polovici tekočega tedna nestalno vreme s pogostimi padavinami, pretežno snegom. V začetku prihodnjega tedna za 2 do 3 dni suho, oziroma lepo in razmeroma hladno vreme, v jasnih nočeh še ostrejši mraz. Od srede prihodnjega tedna dalje zopet razdobje nestalnega vremena s pogostimi in po večini močnejšimi padavinami, v glavnem snega.
KONCERT
združenih godb na pihala iz Murske Sobote in Ljutomera bo jutri, 18. marca, ob 18.50 v Ljutomeru — Dom kulture. Vljudno vabljeni!
ČESTITKA
Našemu dobremu sodelavcu in tovarišu
JOŽETU URBANČIČU, strojnemu stavcu Obmurske tiskarne, čestitamo k njegovemu godu. Želimo mu mnogo sreče, zdravja in zadovoljstva v naši sredini!
Kolektiv Obmurske tiskarne in uprava »Obmur. tednika«
Črenšovci
Že večkrat smo brali v domačem listu koj važne in zanimive vesti iz našega kraja. Prav pa bo, če bomo povedali tudi malo zgodbico, ki se je porodila- na pustni dan.
Našo kmetijsko-gospodarsko šolo redno obiskuje prav lepo število kmečkih fantov in deklet. V učilnici si pridobivajo za življenje potrebno znanje in tako dobro izkoristijo zimski čas. Večina slušateljev se zaveda svojih dolžnosti; med dobrimi pa je tudi nekaj slabih, ki neredno prihajajo v šolo in se zraven tega še pretepajo. Tako je 22. februarja pred začetkom pouka prišlo do manjšega pretepa: 26-letna A. J. iz Črensovec je napadla 17 let staro sosedo M. H. zaradi tega, ker je nasedla nekim govoricam fantov. Ce bi se tov. J. zavedala svojih dolžnosti, prav gotovo ne bi prišlo do pretepa in nepotrebnega konca zgodbe pred sodiščem.	J.
17. MARCA 1955
3
Med telovadnimi društvi na našem podeželju gotovo prednjači TVD Partizan na Cankovi.
Drobiž z desnega pomurskega brega
Kapela
Prejšnjo soboto je tu predaval o letošnjem družbenem planu tovariš Stranjšak, predsednik LOMO Radgona. Uspelega predavanja so se udeležili v največji meri delavci kapelskega vinogradniškega posestva, ki so bili z razgovorom zadovoljni, obenem pa so izrazili željo, da si podobnih predavanj še želijo.
Rožički vrh
Ko govorimo o napredku naših krajev, o vse večji želji delovnih ljudi po vsestranski izobrazbi, pa ne moremo mimo ugotovitve, da je v našem kraju še vedno nekaj mladih ljudi, ki še pisanja niso vešči. Skoraj neverjetno, a vendar res. Zimski čas nudi tu obilo možnosti, predvsem v kmetijsko-gospodarskih šolah, kaže pa. da pri nekaterih teh mladih ni prave volje in zanimanja za to. Kako drugače sicer naj si razlagamo dejstvo, da vsa prizadevanja učiteljstva pri njih ne zaležejo. Prav bi bilo, če bi se za to zavzela SZDL. Proti nepismenosti, pa naj bo še tako maloštevilno, se je treba energično boriti.
Rački vrh
Sporazumno s kapelsko kmetijsko za drugo smo tudi za območje naše kmetijski zadruge uvedli mlečno kontrolo rodovniških krav. Zadružniki teh področij so tega zelo veseli, soj je tudi to korak naprej v pri zadevanjih zn napredek živinoreje.
Vučja vas
Naša igralska družina je zadnje čase delavna. Domačemu občinstvu se je predstavila z Dolinarjevo »Dobravo«, gostovali pa so z igro tudi na Rožičkem vrhu.
Delavni so tudi tamburaši, ki so že večkrat prijetno razvedrili tudi prebivalstvo sosednjih krajev, zn kar pa je treba pohvaliti prizadevnega tovariša Goleža.
Hrastje - Mota
Tukajšnji mladinci so imeli predzadnjo nedeljo majhno smučarsko tekmovanje v skokih. Skakali so na 7 metrski skakalnici. Prvo mesto je zasedel mladinec Franc Senjur, v poizkusnem skoku je dosegel 8 m, vendar s padcem.
Naši mladinci pa niso le smučarji. Zelo delavni so šahisti, ki imajo skoraj vsako nedeljo kak dogodek. Pripravljajo sc na šahovsko srečanje z mladimi šahisti iz okoliških vasi. Šahistom pomaga tov. Drvarič, ki jim daje na razpolago sobo za igranje. Mladinci pa mislijo že zdaj na prvomajsko odbojkarsko tekmovanje.	-Vili
Stanetinci
Prebivalce Stanetinec in okoličane je prizadela vest, da je zadet od kapi prezgodaj umrl priljubljeni Miholičev Franček. Velika udeležba ljudi na pogrebu izpričuje priljubljenost mladega Frančeka. Poslednjič so se od njega poslovili predstavniki množičnih organizacij, kapelski pionirji pa so mu zapeli nekaj žalostink. Pokojnik — dober mladinec, aktivni gasilec in delavec v IZUD — je bil star komaj 21 let.
Murščak
Nepričakovan sneg ob kraju zime je tudi pri nas naredil zmedo. Dva dni nismo imeli šolskega pouka v osnovni šoli.
Tukajšnjo šolo obiskuje tudi precej socialno ogroženih otrok, med njimi nekaj partizanskih sirot. Ne moremo sicer zanikati skrbi, ki so je deležni pri nas taki otroci v mejah danih možnosti, imamo pa primer, da neka učenka obiskuje šolo v copatah, kljub zimi in velikemu snegu. Se ne bi našla tu kaka pomoč, še posebno ker je učenka ena najboljših na šoli?
Požar zaradi neprevidnosti
V noči od 6. na 7. marec okrog ene po polnoči je izbruhnil požar v Panovcih štev. 25. Hiša je last Zlate Sever iz Križevec V njej je stanoval prevžitkar Vincenc Kuranja z ženo. Ogenj je verjetno nastal zaradi tega; ker so nosili pepel, v katerem je bila še žerjavica, v škaf v shrambi za orodje. Sosedje so zelo požrtvovalno pomagali gasiti in so le nekako preprečili, da sc požar ni razširil. Glavno pomoč pa je nudila debela snežna odeja. Nastala škoda znaša okrog 120.000 dinarjev.
MALI OGLASI
ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7.
VAJENCA sprejmemo. Pekarna Cankova.
POSLE KNJIGOVODSTVA prevzamem honorarno v popoldanskih urah. — Ponudbe pošljite na upravo lista.
ŠIVALNI STROJ, še dobro ohranjen, prodam. — Naslov-v upravi lista.
DVOKOLO, še dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe poslati na upravo lista.
SOLIDEN USLUŽBENEC želi poznanstva z dekletom od 18 do 25 let, najrajši z uslužbenko ali gospodinjstva veščo tovarišico. — Pišite na upravo lista.
SVINJSKI HLEV, 2 sobni omari, divan — v dobrem stanju, prodani. — Sečko. M. Sobota, Mladinska 3;
Tedenski koledar
Nedelja, 20. marca — Feliks Ponedeljek, 21. marca — Benedikt Torek. 22. marca — Lea Sreda, 23. marca — Slava Četrtek, 24. marca — Gabrijel Petek, 25. marca — Minka Sobota. 26. marca — Predrag
Gibanje sonca: 21. marca vzide ob 6.05 in zaide ob 18.15. —- Dolžina dneva: 12-ur in 10 minut.
Lunine spremembe: 24. marca ob 04.42. mlaj.
SPOMINSKI DNEVI
20. 1942 — Ustanovljene v Sloveniji grupe odredov. Partizanski boji na Mokcrcu. 1944 — Narodnoosvobodilna mornarica z otoka Visa je napadla nemško postojanko na otoku Hvaru in jo premagala.  
21. 1942 — Glavni štab POS je izdal prvo dnevno povelje, ki ga je napisal tov, Franc Leskošek - Luka, prvi komandant slovenskih partizanov.
24. 1929 — Zaradi fašističnega nasilja so pri volitvah v državni zbor izgubili primorski Slovenci oba dotedanja poslanca.
25. 1944 — Začetek volitev v krajevne in okrajne NOO na osvobojenem ozemlja na Dolenjskem. 1947 — FLRJ počastila slovenskega znanstvenika dr. Alojza Tavčarja, profesorja kmetijske fakultete v Zagrebu. Prejel je red dela I. stopnje. Dr. Tavčar je s križanjem dveh sort koruze, »osmak« in »hrvatica«, ustvaril novo vrsto, ki daje večji donos.
25. 1941 — Raztreseni letaki »Slovenci«, ki razkrinkavajo Kulturbund in tudi poimenično naštevajo ljudi v Prekmurju, ki so bili člani ali pa so to organizacijo podpirali: Cvetič, Ludvik Šiftar, Josip Benka itd. Tedaj je bilo v Prekmurju 52 članov Kulturbunda.
26. 1848 — Prvič izšla v »Novicah« Prešernova »Zdravljica««, ki jo je pesnik napisal že ob novem letu 1844, pa je tedaj cenzura ni dovolila objaviti. 1945 — Velika partizanska zmaga v Jelenovem žlebu.
Okrajna gasilska zveza v M. Soboti
obvešča
Mala požarna poročila:
Vsako društvo, ki je sodelovalo pri gašenju kakega požara izven svojega požarnega okoliša, je dolžno, da izpolni tako poročilo in ga v enem izvodu pošlje OGZ. Ocenjevanje dela. gasilskih društev:
Ponovno vabimo sektorske štabe, da takoj zaključijo s pregledi društev in dostavijo semkaj ocenjevalne tabele. Rok je 'do 28. marca.
Izpiti za izprašane gasilce:
Ponovno opozarjamo ona društva in poveljnike, ki še niso izvedli tečaja za izprašane gasilce, da to store še v tej spomladi, ker jim sicer letos ne bomo dodeljevali nobenega materiala in druge pomoči, kajti sodili bomo, da za to nimajo moralne pravice in strokovne sposobnosti zn upravljanje in rokovanje z njim.
Članarina za I. četrtletje 1955:
Pozivamo vsa PGD, da hkrati s tromesečnimi poročili za Ӏ četrtletje, a najpozneje do 10. aprila t. 1. plačajo članarino za I. četrtletje, in sicer 5 din za vsakega člana.
Tromesečna poročila:
Poročila za prvo tromesečje je od 25. do 50. t. m. oddati sektorskemu štabu, ki mora vsa zbrana poročila poslati nam do 51. marca.
Obmurski tednik:
Vodstva PGD obveščamo, da smo list naročili in poravnali naročnino za vsa društva, zato naj ga ne vračajo upravi.
Iz pisarne OGZ
Tudi v Bodoncih je gorelo
5. marca ob dveh popoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje, last kmeta Štefana Makarija. Poslopje je pogorelo do tal. Ogenj sc je razširil tudi na hišo, kjer pa je zgorela samo streha, ker so gasilci in drugi zastavili vse sile in omejili ogenj. Gašenje je bilo zelo težavno, ker je primanjkovalo vode, ki je bila v oddaljenosti 500 metrov. Škoda je bila ocenjena na 500.000 dinarjev in je le delno krita z zavarovalnino, ki znaša 200.000 dinarjev.
Ogenj je povzročil petletni deček, bližnji sorodnik, ki pa živi stalno pri Makarijevih. Z zažiganjem notranjih vložkov
pisemskih ovitkov se je na skrivaj igral v bližini slame. Še gorečo vžigalico je odvrgel v slamo, ki je seveda takoj zagorela in nesreča je bila tu.
Starši in drugi starejši ljudje bi pač morali otroke, posebno še one, ki še ne hodijo v šolo, vedno opozarjati na nevarnost, ki grozi, če otrok prižigu vžigalice.
V soboški bolnišnici
so iskali pomoč
Puška in naboji so vedno nevarni in lahko povzročijo hude nesreče. Taka nesreča se je dogodila tudi 25-letnemu delavcu pri Nafti Štefanu Bagarju, ki se je šele pred tremi meseci poročil. Pripravljal je naboje za lovsko puško. Po nesreči pa je naboj eksplodiral in mu pognal šibre v zapestja obeh rok. Leva je težje ranjena in se menda v zapestju, kjer so kosti močno zdrobljene, ne bo mogla upogibati.
Pri smučanju si je 14-letni Jože Bogdan iz Dobrovnika zlomil desno nogo nad kolenom.
10-letni Jože Petek iz Melinec si je pri sankanju hudo poškodoval desno roko.
Desno nogo si je močno poškodovala 14-letna Angela Gorše iz Segovcev pri Apačah, ko jo je nek součenec po nerodnosti sunil, da je padla.
V bolnišnici se zdravi tudi 23-letni Jože Šeruga iz Sobote, delavec pri Mlekoprome-
tu, ki se je s sekiro vsekal v roko in si prizadejal, veliko rano.
Zelo hude opekline je dobila 72-letna Agata Kolenc, ki se ji je dne 26. februarja, ko je pri peči zaspala, vnela obleka.
Vsi so se zatekli po pomoč v soboško bolnišnico.
Sleparstvo seje končalo v zaporu
Že dalje časa so opazovali početje nekaterih uslužbencev pri Trgovskem podjetju KZ v Lendavi, ki nikakor ni bilo v korist podjetja. Proti koncu lanskega leta pa se je nakopičilo že toliko dokazov, da so lahko organi Tajništva za notranje zadeve posegli vmes in aretirali vso sleparsko družbo. Voditelja te sleparske skupine sta bila Pavel Bot, mesar iz Dobrovnika, in upravnik podjetja Mirko Flegar iz Lendave. Svoje in druga podjetja so oškodovali za preko milijon dinarjev.
Trgovsko podjetje KZ v Lendavi je dobavljalo zavodu Serum v Kalinovici izbrane svinje, ki jih je zavod potreboval pri pridobivanju raznih zdravil za svinje in jih je tudi precej višje plačeval kot je bila dnevna cena. Običajno so po dvakrat tedensko odposlali en ali dva kamijona svinj v Kalinovico. Podjetje Serum je plačevalo svinje na podlagi tehtarinskih listkov tehtnice v Lendavi. Da bi prisleparili večjo težo, je stopil ta ali oni na tehtnico. A to jim je bilo še premalo. Po naročilu voditeljev je zasebni avtoprevoznik Mirko Mesarič prevzel nalogo, da pridobi Mihaela Horvata, tehtničarja v Murskem Središču, za izdajanje lažnih tehtarinskih listkov. Odslej so svinje tehtali večinoma v Murskem Središču. Horvat je napisal na listke številke, ki so si jih želeli, in je prejemal za to seveda primerno nagrado. Sleparsko poslovanje je sedaj imenitno teklo, denarja je bilo vedno dovolj.
Poleg navedenega pa imajo na vesti še razne druge sleparske posle. Delali so lažne zapisnike o poginulih prašičih, ki jih sploh ni bilo, prekupčevali so s takim blagom, ki niti podjetje ni imelo dovoljenja za trgovanje z njim. Pavel Bot je bil splošno znan kot kavalir in velikodušen človek. Večkrat je kar vsakemu izmed mnogoštevilnih pivcev v gostilni plačal po več brizgancev. Znani so tudi primeri, ko je v Mariboru en sam večer zapravil po 15.000 din. Prisleparjen denar se je pač lahko trošil. No, stvar se je pa tako zasukala, da bo
Pavel Bot lepo iz svojega poplačal in povrnil vso nastalo škodo raznim podjetjem, ker ima v banki še od prej naloženega dovolj denarja.
Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo vse, ki so se kaj pregrešili na zaporne kazni, in sicer: Pavel Bot je dobil 5 in pol leta, Mirko Flegar 1 leto 8 mesecev, Miha Horvat 8 mesecev, Mirko Mesarič 7 mesecev, šofer Kalman Slavič 3 mesece in 10 dni zapora. Nekateri drugi, ki so le malo sodelovali pri sleparskem poslu, so bili obsojeni od 2 do 3 mesece pogojno za dobo dveh oziroma treh let.
KINO
RADGONA — 19. in 20. marca ameriški film »Pohlepneži« — 23. marca avstrijski film Jaz in moja žena«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU— 19. in 20. marca ameriški film »Njeno življenje« 25. marca angleški film »Cirkuški deček«.
RADENCI — 19. in 20. marca ameriški barvni film »Skrivno življenje V. M.« — 24. marca ameriški film »Amerikance v Parizu«, barvni.
GRAD — 20. marca francoski film »Praznik« — 2. marca angleški film »Mož v belem«.
ČEPINCI — 20. marca francoski film »Pravici je zadoščeno«  —27. marca angleški film »Pekel je razprodan«.
LENDAVA — od 18. do 20. marca ameriški kriminalni film »Skrivnostna cesta« — od 22. do 25. marca ameriški film »Sužnja preteklosti«;.
»PARK« M. SOBOTA — od 18. do 20. marca avstrijski film »Hanerl« — od 22. do 24. marca italijanski film »Za dva solda upanja«.
VELIKA POLANA — 20. marca francoski film »Mesečnik Bonifacij« — 27. marca., ameriški vojaški film »Odločitev pred zoro«.
Jugoslovanska loterija
Poročilo o žrebanja srečk 66. kola (Plan I) dne 10. marca 1955 v Sisku
Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi številkami
0
100
4850
45190
221
641
1451
5401
6031
11401
39191
375431
433821
0402
5452
446322
464962
093
723
187183
361813
432863
34
884
1124
so zadele dobitek din
200 — 5.200.—
20.200.—
80.200.—
10.000.—
2.000.—
30.000.—
20.000.	—
20.000.—
60.000.—	
60.000.— 100.000.— 100.000.—
30.000.—
56.000.— 100.000.— 100.000.—
3.000.	—
2.000.— 100.000.— 200.000.— 200.000.—
1.000.— 3.000.—
30.000 —
Srečke, ki sc končujejo s spodaj označenimi številkami
9784
59554
59554
69024
245154
347094
885
1665
28095
91295
083845
096805
267485
272625
6
20696
22486
099316
158196
170616
1057
046837
096367
122827
293457
so zadele dobitek din
20.000.— 60.000 — 60.000.— 60.000 — 100.000.— 100.000.— 5.000.—
40.000.	—
80.000.	—
80.000.—
100.000.—	 200.000.— 100.000 — 100.000.—
200 — 60.200.— 80.200 — 100.200.— 800.200.— 100.200 — 40.000 — 100.000.— 100.000.— 100.000 — 100.000.—
Srečke, ki se koncu-	so zadele
jejo s spodaj ozna-	dobitek
čenimi številkami	din
1688	50.000.—
2828	50.000 —
180738	1OO.OOO,—
386398	100.000.—
73209	60.000.—
5759	20.000.—
284299	200.000—
351659	100.000—
396219	100.000—
Skupno je bilo izžrebanih 109.220 dobitkov in 5 premij v skupni vrednosti 67,000.000 dinarjev.
Premijo 200.000 dinarjev je zadela srečka štev. 561815, prodana v Ljubljani. Dobitek po 80.000 din je zadela srečka št. 422486, prodana v Ljubljani, in srečka št. 022486, prodana v Kamniku.
Pri zadnjem žrebanju Državne loterije je sreča obiskala tudi Prekmurje. Srečka št. 73209 je zadela 60.000 din in srečka št. 221 pa 10.000 din. Prodani sta bili v Rogaševcih. V M. Soboti pa so bile prodane srečke št. 59554 (zadela 60.000din), 1431 (30.000 din) in 9784 (20.000 din).
SEJMI
Beltinci v sredo, 25. marca svinjski sejem; Bogojina v ponedeljek, 21. marca živinski in kramarski sejem; Bogojina v torek, 22. marca živinski sejem; Cankova v ponedeljek, 21. marca živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 21. marca živinski sejem; Gor. Slaveči v torek, 22. marca živinski sejem; Lendava v torek, 22. marca živinski sejem; Prosenjakovci v ponedeljek, 21. marca živinski sejem; Puconci v sredo, 25. marca živinski sejem; Turnišče v četrtek, 24. marca svinjski sejem.
Pomurska pisma
strica Hongapaja
Vüjec Balaž z Vujdrimlake se je zadnje dni »naürok« pripravljal, da bi napisal svoje 50. pismo v domači prleščini. Pa ga je kakor strela z jasnega pomurskega neba zadela goreča želja neke gospe Ankete, do bi naj ne pisal več v narečju, ki se govori samo na desnem bregu Mure, ampak tako, da bi ga bolj razumeli tudi na levem bregu in celo v Ljubljani, to se pravi po vsem svetu. Za to spremembo, pravijo drugi, je zdaj tudi najboljši čas. Prekmurci in velik del Prlekov se bodo v kratkem združili v nov okraj z Zvezo komun. Mura ne bo več meja, ampak zveza, posebno Če bodo vsako četrt ure daleč napravili most ali vsaj brod čez njo in če bodo Pomurci znali složno in dobro gospodariti. Prvi pogoj za to pa je, da se dobro razumejo in da jih vse skupaj razumejo tudi drugi.
Vüjec Balaž pravi, da mu ta sprememba ni čisto po volji in to iz treh vzrokov. Prvič se mu zdi, da je prleščina za šale bolje pripravna kakor »bukovska« slovenščina, saj se da v njej marsikaj »bole močno no žmahno« povedati. Drugič mu je gospa Anketa pokvarila večji del slavnostnega banketa, ki mu ga je slavno uredništvo že pripravljalo za njegovo 50. pismo. In tretjič še ne zna toliko »bukovske« slovenščine, da bi mogel v njej pisati vsem razumljiva pisma, saj ga še, če hoče olikano in gosposki govoriti, useka prleščina večkrat po tilniku. Zaradi vsega tega je sklenil, da konča s svojimi pismi iz Vujdrimlake, zaživi penzionistovsko življenje na strani svoje Ferunike in prepusti besedo svojemu najbližjemu prijatelju od rojstva sem, stricu Hongapaju, ki ga nekateri že malo poznate. S tem pismom se torej Vüjec Balaž od svojih bralcev toplo poslavlja, stric Hongapaj pa jih še topleje pozdravlja in si želi, da bi veselo in srečno skupaj vozili vsaj do njegovega 50. pisma in še bolj veselega banketa, ki pa je potemtakem še »na dugen kunci bat«.
Res je tako! Veselo čemo živeti! Tako je rekel pred 100 leti naš goriški slavček Simon Gregorčič. In tega se držimo tudi mi na obeh straneh Mure. Pri tem pa hočemo tudi vedeti, kam se veselo vozimo, kam drži ta cesta, kam pelje ona pot. Tega nikakor nočejo razumeti oni ljudje, ki razne table s prometnimi znaki ob cestah veselo poškodujejo in podirajo rekši, da jim vsega tega ni treba, saj dobro poznajo svojo pot, ki je v tem primeru pot neizobraženosti in celo zlobe. Da si šolarji potem po takih odraslih vesel vzgled jemljejo, temu se ne smemo čuditi. Kaj pa če bi odrasle obcestne podirače in starše nedolet-
nih pogosteje vabili na veselo svidenje pred sodnikom za prekrške ali pa celo kje više?
Zdaj pa še dalje veselo poskočimo po naših pomurskih krajih! —
V	Beltincih te na dverih matičnega urada pozdravlja nevesel poziv: Vstopajte samo posamič! Nevesel je za vsak mladi par, ki bi rad skupno stopil v zakonski jarem in ne posamič. Kako potem z njim uradujejo?- — Veselo je bilo na pustni maškaradi, ki jo je priredilo v Lendavi Društvo prijateljev mladine, samo neka 40-letna starina si je ob tej veseli priliki zlomil žalostno nogo. — Šahisti v Turnišču vsekakor veselo napredujejo. To se vidi iz tega, da so svoj zadnji turnir
že igrali v bližnji gostilni v Renkovcih. Če bo šlo tako naglo dalje, bodo v nekaj desetletjih igrali v domačem Turnišču v novem šahistovskem domu. V Soboti dobivajo pionirji pri Partizanu dobro vzgojo. To se je videlo takrat, ko so po občnem zboru društva do polnoči domov hodili. Matere so bile tega jako vesele. Veselo je tudi, če lahko vršičkaš in obrezuješ okrasna drevesca, ki jih občina sadi ob cestah. Drugo leto potem po zaslugi takih svojevrstnih ljubiteljev narave še bolj veselo poganjajo. — Veliko veselje imajo ljudje v Hraščici s tem, da lahko sami hodijo tri kilometre daleč v Beltince po pošto. Morda pa je to spomin na tiste vesele stare čase, ko je grofica imela svojega posebnega prinašalca visokorodnih pisem, kdo drugi v vasi pa pisem ni dobival. Tega svetlega spomina tudi v sedanjih socialističnih časih ne smemo zatemniti s tem, da bi uredili za Hraščico redno poštno dostavo. —
V	prekmurskih Križevcih neki verniki veselo godrnjajo, ker jim njihov pastir proti stari navadi še ni položil računov o dohodkih in izdatkih župnije in odlaga najbrž to veselo opravilo na poletni čas, ko bodo verniki imeli več drugega dela. Veselo se tudi širijo nevesele govorice o nepravilni razdelitvi ameriških daril, ki jih baje niso dobili najbolj potrebni. — Sicer pa pojejo podobno veselo pesem tudi v Lendavi o paketih Rdečega križa, ki sta jih n. pr. dobila dva nepotreb-
neža iz Dolgovaških goric in Čentibe, četudi je eden zaposlen pri Nafti, drugi pa ima tudi dober zasebni zaslužek. Tam se tudi pritožujejo, da sc n. pr. cene šolskih zvezkov neveselo razlikujejo. V naselju Nafte daš za zvezek z 12 listi 15 dinarjev, v knjigarni Vesne pa za zvezek s 24 listi samo 15 dinarjev. Morda pa so stroški za transport zvezkov tako žalostno visoki. . .?
Veselo je biti obrtnik n. pr. .v Radgoni, če imaš dovolj dela za sebe, za delavce in vajence, že tudi lepo hišo in zemljišče, pa če ti vajenci pridno pospravljajo krompir — z njive, ne s krožnika — in koruzo, pripravljajo drva za zimo, hodijo po mleko itd. — vse, če treba, preko delovnega časa. Če potem ljudje zaradi takega strokovnega učenja neveselo godrnjajo, pošlješ vajenca veselo k zdravniku in ugotoviš žalosten, da ga boš moral najbrž odpustiti, ker je siromak za težko delo preslab. Tega človekoljubnega veseli bratec je bil deležen tudi tisti iz radgonske okolice, ki je hodil z vajencem veselo na štero. Vajenec je spal na duhtečem senu, mojster v zaduhli sobi. Pogosto sta meter in kneftra veselo pela svojo neveselo poučno pesem — bolj redko pa žvenketali denarci v vajen žepu. Nevesela resnica je pač, da imajo zdaj vajenci vse pravice, neki mojstri pa nobene!
Veselo je, da si po utrudljivem delu v goricah privoščiš kupico dobrega jabolčnika. Če pa dobiš za težko zasluženi denar, kakor n. pr. na Murščaku jabolčnik, ki ima okus po plesnobi in gnilobi, potem se bolje kislo držiš in se vprašuješ: Kdo je tega kriv? — še huje je, če si kupi delavska desetina po končanem rigolanju za veseli likof nekaj izabele, pa je pijača žalostne blede barve, smrdi po samem žveplu in je sploh taka, da je imaš pol litra za ves dan dovolj.
Tako je tudi z nekim, povrh še nepodpisanim pismom, ki ga je poslal uredništvu neki Marulekov Matjašek s Tolovajščaka. Vreden tega neveselega kraja, se veselo zaletava v videmske gasilce in njihovo novo' zastavo, najbolje pa v tiste »norlake«, ki so zabijali v njen drog neke drage žeblje. Ni mu tudi po volji, da sta se vzela 55 let stara nevesta in 65-letni ženin. Najbolj mu leži v želodcu neka skupina Ijudi, ki jih navaja z rojstnimi imeni, pa ne pusti na njih nobene zdrave dlake. Take nevesele, najbrž iz samega »jala« in sovraštva porojene pesmi naj le poje tolovajski Marulek samemu sebi! Mi drugi čemo odkrito govoriti in veselo živeti!	Stric Hongapaj
4
17. MARCA 1955
OB KRANJČEVI JUBILEJNI KNJIGI.
Nekaj bi vam rad povedal
Vzradoščen podčrtujem dva pomembna slovenska kulturna dogodka. Oba koreninita v tistem delu našega ljudstva, ki ga je najdlje tlačila fevdalna roka v gospodarskem in ideološkem pogledu, pred vojno pa ga je zanemarjala jugoslovanska buržoazna oblast in s pomočjo slovenskega klerikalizma dušila v njem revolucionarno se usmerjajočo generacijo mladih prekmurskih intelektualcev. Prvič v zgodovini prekmurskega ljudstva se je namreč zgodilo, da njegov rojak, relativno še mladi slovenski pisatelj, praznuje jubilej s svojo petindvajseto knjigo. Praznuje ga v času, ko je še poln ustvarjalnih sil, ki se mu vedno znova razvezujejo v pomembna literarno umetniška dejanja. Prav tako je Pomurje prvič v zgodovini ustvarilo lastno knjižno založbo kot občedružbeno kulturno ustanovo. Slovenski javnosti se le-ta ni mogla predstaviti s pomembnejšo knjigo kot je Kranjčeva »Nekaj bi vam rad povedal. . .« Pobudo za jubilejno knjigo in s tem tudi za ustanovitev pomurske založbe je dal tovariš Vanek Šiftar, notranji bogati del knjige pa je izbral iz obširnega pisateljevega dela in uredil v zaokroženo celoto prof. Janko Liška. Prof. Liška je napisal tudi daljši uvod v knjigo; v njem razčlenjuje Kranjčevo družbenopolitično in deloma tudi literarnoideološko pot. V dodatku nam je razgrnil tudi pisateljev življenjepis in sestavil bibliografijo, ki skoroda v celoti vsebuje vse, kar je napisal Kranjec do oktobra 1954. leta.
Pomurcem predstavljati Miška Kranjca? Ali bi ne bilo takšno početje odvečno? Ali se jim ni morebiti že sam dovolj predstavil in ali ni našel Prekmurec tudi sebe v njegovih dosedanjih spisih? Vse to je sicer res. Res pa je tudi, da so o pomembnih pisateljih pisali, pišemo in bodo pisali, zakaj njih delo je bistven sestavni del narodne in občečloveške kulture. Ob njih delih, ko jih spoznavamo, merimo naše lastno, osebno vrednost ali nevrednost, se duhovno bogatimo in kulturno rastemo. Kaj je v Kranjčevih delih velikega in vrednega, človeško pomembnega? Kdor jih je bral, ta ve, da vse Kranjčevo dosedanje pisanje, naj bo izrazito umetniško-literarnega, kulturno-politične ga ali političnega značaja prepaja globoka vera v človeka, vera v smisel in uspeh njegovega boja za pravično urejeno
življenje. Boj za kulturnost, plemenitost in požlahtnenje človekovega osebnega in družbenega življenja: to je osnovni smoter in cilj vsega Kranjčevega velikega teksta.
Pred vojno je imel naš pisatelj mnogo sodelavcev v vrstah mlade prekmurske inteligence in kmečkih fantov in deklet, v vrstah vseh tistih, ki so se uprli tradicionalni nazadnjaški miselnosti. Imel pa je tudi mnogo nasprotnikov. Pomen njegovega kulturnega dela so si prizadevali napačno in zlonamerno osvetlili klerikalni intelektualni krogi, kakor hitro jih je opozoril na dejstvo, da njih vloga v zgodovini slovenskega prekmurskega ljudstva naglo slabi in da jo bodo kmalu odigrali. Priljubljen ni mogel biti pri ljudeh, ki
Topoli, topoli — ob cesti, med polji in kraj domačij — v ravnini ob Muri
jim je umetniški okus predpisovala in vzgajala moralistična sodba, po kateri je bila nezakonska mati zgled nemorale. Sovražili so ga kapitalistično misleči ljudje, ker jim je pre-
očitno dopovedoval zakone, po katerih se bodo, oziroma so se že morali odpovedati izkoriščanju. Slovenska kulturna javnost je Kranjca priznala in cenila, ozkosrčno jeranstvo prekmurske predvojne province pa ga je obsodilo. Nikakor ni hotelo priznati, da misel, ki se je zbudila, več ne zaspi, temveč raste in se razvija in da z njo raste človek in njegova kulturnost.
Prvi umetnik, ki se je dejansko poglobil v resnično vsebino prekmurskega slovenskega življa in o tej vsebini spregovoril brez predsodkov, je bil Kranjec. Ni pa ostal regionalist v tem smislu, da bi risal le Prekmurca. Njegov notranji duh je zasegel človeka nasploh; zato najdeva v njih svoja čustva, misli in strasti ti in jaz in človek v Ameriki. Tudi se ni dotikal le prekmurskih političnih razmer. Njegova družbenopolitična misel orje pred vojno po celi Sloveniji in se bije v sklopu naprednih sil zoper srbski hegemonizem, upira se tudi evropskim političnim spletkarjem, ki snujejo münchensko zaroto zoper demokracijo.
In danes? Danes se bije Kranjčeva misel s tisto plastjo slovenske inteligence, ki pesimistično, nezaupno ali pa celo sovražno spremlja naša družbenosocialna in kulturna prizadevanja. Pisatelju je še vedno
ideal tisti majhni, v sebi plemenit in zdrav človek, ki ni zgubil vere v svojo rast, vere v to, da smo v sedanjih družbenih okoliščinah na poti do — Človeka.
Odprite knjigo »Nekaj bi vam rad povedal. . .« in videli boste, do kod je segla pisateljeva misel, njegova kritika in ljubezen do človeka. In ko boste to storili, boste znova spoznali, da pravi umetnik ne ustvarja samo lepote, temveč stoji vedno tudi na straži resnice.
Našemu jubilantu želimo še mnogo uspešnega dela na sodobnem slovenskem Parnasu.	Z. F.
Jože Temar:
ŽELJA
Kot reke skrivnostno šumljanje v poletni večer bi hotel prikrasti se v spanje vseh revnih, da njihove sanje ukradel bi zase in zanje in skozi resničnosti dver jih povedel v pomladno snovanje.
Milan Erjavec:
MLIN MELJE
Mlin melje, mlin melje ... zvezde še spijo, luna še sanja; mlin melje, mlin melje breze se zibljejo, praprot se klanja.
Mlin melje, mlin melje ...
voda drobi se v tisoč kristalov;
mlin melje, mlin melje . . .
misli se dvigajo iz skritih predalov.
Koristne besede
o vzgoji mladega roda
O vplivu okolice na vzgojo otrok je v petek, 11. t. m., predaval profesor Albin Podjavoršek iz Celja. Predavanje, ki ga je pripravilo soboško Društvo prijateljev mladine, je bilo prav dobro obiskano. Z velikim zanimanjem so navzoči sledili izvajanjem predavatelja, primerjali svoje vzgojne prijeme z navodili in spoznali tudi napake, ki jih delajo.
Starši bi morali dobro poznati razvojne stopnje svojih otrok, kajti le tedaj bi lahko, svoje, otroke
uspešno vzgajali. Večkrat pa še celo poklicni vzgojitelji grešijo.
Pri malih, ki še ne hodijo v šolo, je treba posebno pozornost posvečati dobi. ko postanejo trmasti. Starši so v takih slučajih obupani in si ne znajo pomagati. Ne vedo, odkod ta nenadni pojav. Nekateri so mišljenja, da so se otroci pokvarili, da so slabo vzgojeni in podobno. Ne vedo, da je trma naraven pojav, ki se loti vseh otrok, enih manj, drugih bolj, pri nekaterih prej, pri drugih kasneje. Po neki dobi pa zopet zgine, kakor je prišla. Mnogi starši zelo grešijo, ko mislijo. da lahko trmo s kaznijo odpravijo. Kazen za stanje, ki ga otrok preživlja in za kar prav nič ne more, je seveda popolnoma zgrešena in krivična.
Zelo hud vzgojni pregrešek nad šolskim kot nad predšolskim otrokom je telesna kazen, ki pogosto, še celo v poznih letih, lahko povzroči razna živčna obolenja.
Zanimiva so tudi dognanja o lažeh naših malčkov, ki v svoji domišljiji doživljajo nemogoče stvari in so trdno prepričani, da so resnične. Nekatere otroke pa starši sami silijo v laž. Otrok pač ne bo povedal resnice, če že naprej ve, da bo tepen ali drugače kaznovan, če bo resnico govoril.
Najbolj kritična doba je puberteta, doba. ko se otrok telesno in duševno razvija v dozorelega človeka. O tem vprašanju se je že tudi v Soboti večkrat govorilo, je pa tako važno, da noben vzgojitelj ne more mimo njega. Predavatelj je temeljito razčlenil in pojasnil telesni razvoj in duševno stanje mladine v tej dobi. Starši in vzgojitelji morajo poznati razdvojenost, kritičnost in druge pojave svojih otrok v dobi pubertete, vedeti morajo, da je spolno dozorevanje vzrok vseh tegob, kajti le tako razgledani bodo lahko vzgojo pravilno usmerili.
Podobnih predavanj si starši vedno želijo. So tudi vedno dobro obiskana, kar dokazuje, da se večina staršev zelo zanima za vzgojo svojih otrok.
Uspel nastop mladih radgonskih glasbenikov
Ne le zaradi praznika samega, še posebej zaradi sporeda in izvajalcev, zasluži proslava Dneva žena v Radgoni dobro oceno. Spored so izvajali učenci Glasbene šole v Radgoni. Bil je zelo pester in daje obenem pogled v program šole same.
V precejšnjem številu nastopajočih mladih glasbenikov so zbudili pozornost predvsem pianisti, ki so se pokazali še najbolj dorasli svoji nalogi. Nekoliko manj velja to za oba violinista in »Vaški kvartet«. Nedvomno pa je bil najboljši nastop orkestra, ki je izvajal uvodno glasbo h Gotovčevi operi »Ero z onega sveta«. Tudi godba na pihala je bila dobra, za vse pa velja pripomba, da bi bilo primerneje pripraviti nekoliko krajši spored (manj točk), ki bi ga mladi glasbeniki izvedli gotovo še boljše.
Kljub raznim pomanjkljivostim,
ki so v tem primeru umljive, gre prirediteljem priznanje, posebno še dirigentu Bezjaku in kapelniku godbe Irguliču, saj pomeni njuno prizadevanje pionirsko delo in zahteva veliko truda. Želimo in upamo, da nadaljni uspehi ne bodo izostali.
-VSI.
Opereta
Momˊzelle Nitouche
že štirinajstkrat na odru
V nedeljo, 13. marca, je soboško KUD »Štefan Kovač« že štirinajstič nastopilo z opereto ManTzelle Nitouche. V sami Soboti so jo igrali osemkrat, kar je pač dokaz, da je opereta zelo priljubljena. Mnogo obiskovalcev jo je gledalo po dva in trikrat, nekateri celo po štirikrat. V Ljutomeru in Beltincih so jo igrali po dvakrat, vedno v polni dvorani in pred navdušenim občinstvom. Opereta je res odlično naštudirana, razvija se gladko in hitro, kar je pri operetah nujno potrebno. Dobra zamisel je bila tudi dvojna zasedba naslovne vloge. Igrata jo menjaje profesorica petja na gimnaziji Majda Bernot in Marija Močanova.
Danes, 17. t. m., igrajo opereto v Gor. Radgoni.
Utirajmo pot dobri knjigi
da bo prišla v vsako našo domačijo
Desettisoče delovnih ljudi na Slovenskem rado sega po dobri knjigi, saj najdejo v branju zasluženo razvedrilo po trudapolnem delu v tovarnah in na polju. Zadnja leta so se jim priljubile tudi knjige Prešernove družbe; iz dneva v dan rase število rednih članov, ki dobijo ob koncu vsakega leta za malo denarno vsoto lepo zbirko knjig od svoje družbe. Letos je zanimanje za Prešernove knjige še bolj naraslo, saj je pripravila družba svojim članom prijetno presenečenje: nagradno žrebanje. Sodelovali bodo lahko vsi člani, ki bodo do 10. aprila naročili knjige in jih tudi plačali. Pripravljenih je lepo število dobitkov večmilijonske vrednosti. Povemo naj, da bo glavni dobitek najmodernejši luksuzni avtomobil. Deležen ga bo po vrstnem redu prvi izžrebanec.
Tudi v Prekmurju se je število članov Prešernove družbe dokaj povzpelo in letos preseglo številko 2000. Naši ljudje so se prepričali, da se je vredno in koristno včlaniti v to organizacijo, saj so v vsebinsko bogatih in lepo urejenih knjigah dobili dostojno legitimacijo. Podjetni in zaslužni pa so bili tudi družbini poverjeniki. Njihovi obiski v kmečkih hramih, podjetjih in ustanovah so prinesli lepe sadove.
Zdaj pa se povrnimo k naslovu. Še vedno je čas, da se včlanite v Prešernovo družbo, dobite v dar zbirko lepih knjig in še povrhu tega morda kakšen dobitek, če vam bo sreča naklonjena pri nagradnem žrebanju. V posameznih občinah Prekmurja ima družba sledeče poverjenike: BELTINCI: Janez Drnovšek, Beltinci št. 42 in Irena Huber, kmetijsko gospodarstvo Beltinci; BODONCI: Franc Ovček; BOGOJINA: Stanislav Zafošnik, šol. upravitelj; CANKOVA: Ivo Orešnik, šol. upravitelj in Berta Drev, učiteljica, Gerlinci št, 48; ČRENŠOVCI: Jožef Cigan, Dol. Bistrica, Dragica Hanžekovič, šol. upravitelj. Sred. Bistrica št. 115 in Tone Hanžel, učitelj iz Odranec; GOR. PETROVCI: Miroslav Viher, učitelj iz Stanjeveč in Rihard Ovček, osn. šola Ženavlje; GRAD: Vilibald Beloglavec, ravn. nižje gimnazije; KRIŽEVCI: Franc Horvat, učitelj iz Kančevec; KUZMA: Stefan Casar, učitelj iz Trdkove in Gizela Županek, Šol. upravitelj iz Kuzme; LENDAVA: Terezija Jaklin, »Sograd« v Lendavi in Vilko Frahm. šol, upravitelj iz Lendave; MARTJANCI: Šarlota Pintarič, Matija Slavič, učitelj, Vučja gomila št. 75, Vilko Bežan, učitelj iz Tešanovec in Emil Sep, šol. upravitelj iz Sebeborec; M. SOBOTA: Jože Činc, sind. podružnica OZZ, Mirko Lončar, Tovarna mesnih izdelkov. »Dobra knjiga«, knjigarna. Rudolf Lotrič, Miloša Kuzmiča ulica št. 5 in Geza Benčec, Černelavci št. 5; POLANA: Franc Križanič, šol. upravitelj; PROSENJAKOVCI: Koloman Čarni, šolski
upravitelj; PUCONCI: Štefan Vučak, učitelj in Roman Furek, Brezovci št. 48; ROGAŠEVCI: Marjan Gorjup, nižja gimnazija; ŠALOVCI: Angelca Šega; TIŠINA: Ludvik Koltaj, šolski upravitelj iz Tišine; TURNIŠČE: Ludvik Brumec, Turnišče. Imena poverjenikov za občine Dobrovnik, Gaberje in Mačkovci nam niso znana, zato pa tamkajšnjim prebivalcem priporočamo, da se oglasijo pri učiteljih v bližnji šoli. Od njih bodo dobili zaželjene- nasvete in se lahko tudi vpisali med člane Prešernove družbe.
Naknadno so nam še sporočili imena posameznih poverjenikov: BELTINCI: Herman Šticl, Beltinci; KRIŽEVCI: Janez Meglič, učitelj iz Križevec; ŠALOVCI: Janez Kerčmar, učitelj iz Budinec; TIŠINA: Jožef Gider, kmet iz Vanča vesi; TURNIŠČE: Marija Pupis, učiteljica iz Nedelice; DOBROVNIK: Jožef Casar, šolski upravitelj, Dobrovnik; MAČKOVCI: Geza Kardož, šolski upravitelj, Pečarovci.
V Prekmurju pa ima PD malo stalnih podpornih in ustanovnih članov. Dosedaj sta prispevala samo: Ljudski odbor mestne občine M. Sobota 30.000 din in Ludvik Cigut
iz M. Sobote 500 din. Delovne kolektive podjetij in ustanov vabimo, da pristopijo k družbi kot podporni ali pa ustanovni člani, kajti s svojim prispevkom bodo pomagali, da bodo prihodnje knjižne zbirke vsebinsko in tehnično še na višji stopnji. Za ta namen prispevana sredstva se dobro obrestujejo.
Ali so naši otroci res tako zaostali?
Prispevek k razpravi o polletnih učnih uspehih na šolah
Tov. urednik!
Na željo, ki je bila izražena v Obmurskem tedniku, naj bi tudi starši povedali svojo besedo o polletnih uspehih ali neuspehih v naših šolah, se tokrat tudi jaz oglašam. Moji otroci obiskujejo osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Seveda se zanimam za njihov uspeh, kot vsi drugi starši, ki se zavedajo svojih roditeljskih dolžnosti. Priznati pa
moram, da me današnja šola -predvsem nižja gimnazija nikakor ne zadovoljuje, zato večkrat z negotovostjo zrem v bodočnost naših otrok.
Dokler hodi otrok v prve tri razrede osnovne šole, je uspeh še kar normalen. Razrede izdela včasih tudi do 90% otrok. Toda v četrtem razredu osnovne šole je že drugače. Tu imajo učitelji že druge kriterije in drugače pojmujejo uspeh, najbrž zaradi tega, ker mora otrok prihodnje leto v nižjo gimnazijo. Izdelajo le najboljši, nekoliko slabši učenci pa že zaostajajo.
Še hujše je v nižji gimnaziji. Tu lahko izdelajo samo zares dobri učenci. Srednji in slabi pa ne morejo nikamor. Ne vem, zakaj to in kaj je temu vzrok. O tem se starši večkrat pogovarjamo med seboj, pa tudi podvomimo, če je potrebna taka strogost pri ocenjevanju, ko pa 99 odstotkov staršev želi, da bi otroci uspešno končali nižjo gimnazijo in si tako olajšali pot v življenje. Med nami je tudi precej takih, ki imamo več otrok, pa si zato želimo, da bi se otroci še dalje šolali in si pridobili potrebne pogoje vsaj za vajence. Toda to nam je pri današnjem strogem ocenjevanju domala onemogočeno, saj ponavadi le okrog 10% učencev uspešno konča četrti razred gimnazije.
Po razmerah v današnjih nižjih gimnazijah sodeč — zdi se mi, da so vse take kot naša, če ne celo slabše — že v prvem razredu zaostane skoraj polovica vpisanih. Tako pride v drugi razred komaj 50 odstotkov učencev, tu pa jih polovica spet obsedi. V tretji razred se dokoplje že komaj 25 odstotkov učencev, ki so se vpisali v prvi razred. Ponovi se zopet stara pesem: ne izdela jih vsaj 40 odstotkov, tako da lahko presedla p četrti razred komaj 10 do 15 od-
stotkov prvotno vpisanih učencev. Vendar tudi v četrtem razredu ne izdelajo vsi, zato je k mali maturi pripuščenih največ 10 odstotkov naše mladine. Edino njim je dano, da se lahko potem dalje šolajo v strokovnih šolah, višjih gimnazijah ali pa gredo za vajence. Ostali otroci — zajeti so v 90 odstotkih — pa se lahko zaposlijo le kot nekvalificirani delavci v kmetijstvu ali industriji. To se mi zdi krivično za našo mladino, odtod pa tudi moja bojazen za njeno bodočnost.
Tudi nekdaj so v šoli strogo ocenjevali. Naši otroci so se v prejšnjih šolah dosti naučili in kakor vem, je od vseh šoloobveznih otrok uspešno končalo osmi razred osnovne šole vsaj 80 odstotkov Vpisanih. Mnogi izmed njih so se v življenju dobro uveljavili.
Razmišljam in razmišljam, pa še nisem našel vzroka, ki bi mi dal odgovor na vprašanje: zakaj je naša šola sedaj taka ovira za življenjsko pot naših otrok? Kajti neverjetno je, da bi bila sedanja mladina manj nadarjena kot prejšnja. Menim, da za tako stanje ne smemo iskati krivde samo v šolskem sistemu, marveč čestokrat tudi pri učiteljih, ki so mladi in imajo še premalo izkušenj, zato se večkrat »lovijo«. To še posebno velja za mlade učiteljice. Zdi se mi tudi, da ocenjujejo preveč univerzitetno: otrok nekaj ne zna, pa dobi nezadostno oceno, četudi je ostalo znal. Tudi iz telovadbe, petja in risanja je vse preveč nezadostnih ocen.
Tako ne smemo nadaljevati, kajti če bo šla naša nižja šola po tej poti naprej, bomo v bodočnosti doživeli polom z našo deco. Zato bi bilo tudi prav, če bi naše politične organizacije posvetile temu problemu več pozornosti in ga skušale tudi življenjsko reševati. F. — Lipovci
SAMO
do 10. aprila
JE ŠE ČAS
da se vpišete v članstvo Prešernove družbe in si zagotovite za članarino 300 din 5 knjig (za doplačilo 50 din za celo 6) in udeležbo pri
VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU,
s katerim bo izžrebanih več sto dobitkov milijonske vrednosti. Ne zamudite prilike — kajti sreča vas čaka!
PREŠERNOVA DRUŽBA Ljubljana
Rožički prosvetarji pridno delajo
Zadnje čase je društveno življenje pri nas precej razgibano. Zadružni dom je razsvetljen skoraj vsak večer. Igralska skupina IZUD Murščak-Rožički vrh je pripravila Nušičevo veseloigro »Sumljiva oseba«, s katero so doma nastopili 20. februarja, a 6. marca gostovali pri Vidmu ob Ščavnici. Redno vadi tudi ženski pevski zbor pod vodstvom tovariša Ivana Vrbančiča, videmskega učitelja. Zbor je že nastopal na raznih proslavah in žel lepe uspehe. Med drugim so rožički pevci sodelovali na množičnih nasto-
pih lani v Lendavi, v Ljutomeru, in Radencih. Društvo si je končno uredilo oder v zadružnem domu. ki zdaj ne zaostaja mnogo za odri v Prlekiji.
Tudi gasilci so pridni. Tečaj za gasilce in člane PLZ gre h kraju, kmalu bodo imeli izpite. Društvo pa je priredila tudi maškerado 22. februarja.
Društvi — IZUD in gasilsko — zajemata v svoje vrste skoraj vso okoliško mladino, ne manjka pa tudi starejših.
17. MARCA 1955
5
Še nekaj misli
o gradnji sladkorne tovarne
Objavljamo prispevek o gojenju sladkorne pese in gradnji sladkorne tovarne v Sloveniji, ki smo ga na našo željo prejeli od Glavne zadružne zveze LRS — prepričani, da se bodo naši bralci z zanimanjem pomudili ob njem.
Misel, da bi zgradili sladkorno tovarno nekje v Sloveniji, v Pomurju ali ob Dravi, ni najnovejša. Sega nazaj v leto 1910, le z razliko, da bi po tedanji zamisli bila nekje v ljubljanski kotlini. Zamisel pa je prekrižala prva svetovna vojna. Kljub temu so se kmetijski strokovnjaki še naprej bavili s to mislijo, vendar do gradnje tovarne ni prišlo.
Po osvoboditvi so se nekaj časa mnenja delila; nekateri so trdili, da je gradnja take tovarne v Sloveniji možna, drugi pa da ne, meneč, da Slovenija tovarni ne bi mogla nuditi dovolj surovin. Lansko leto se je za vprašanje ponovno zavzela Glavna zadružna zveza Slovenije, zavedajoč se ogromnih koristi, ki jih s tem lahko nudi kmetijstvu in zadružništvu sploh.
Analize, izdelane v tem Času, so se usmerjale predvsem v možnosti gojenja sladkorne pese v predelih, ki so za to primerni. Mišljeni so bili naslednji okraji: M. Sobota. Ljutomer, Ptuj in deloma okolica Maribora. Seveda je razumljivo, da bi potem, ko bi tovarna že obratovala, dobivala sladkorno peso tudi iz drugih pokrajin, tako iz okolice Krškega. Celja in deloma ljubljanske kotline. Rezultati teh analiz so pokazali, da so v Sloveniji pogoji za gojenje sladkorne pese, s čemer bi obenem zajamčili tovarni dovolj potrebnih surovin. Ta predvidevanja obetajo, da bi v Sloveniji lahko gojili sladkorno peso na kakih 4400 ha površine, t. j. 4.3 % vseh njivskih površin prej naštetih štirih okrajev. Primerjajoč ta odstotek s povprečnim v državi (6,8%) ugotovimo, da je silno nizek in v danih pogojih realno vzet. Minimalno predviden pridelek teh površin bi dal 8900 vagonov pese. Nujno pa je poleg teh količin iz Slovenije računati tudi na dotok pese iz sosednje LR Hrvatske, iz krajev v naši neposredni bližini. To so okraji: Čakovec, Varaždin. Prelog in Ludbreg, ki bi letno lahko dajali okrog 3000 vagonov, če bi gojili peso na površinah, ki bi zajele 3.2 % njivskih površin teh okolišev.
se potrudijo še pridelovalci in dokažejo, da so za gradnjo. Tak dokaz pa bo v tem, če bodo že letos posejali nekaj površin s sladkorno peso. Kmetijskim zadrugam je tu poverjena težka in odgovorna naloga, kajti od njih je v največji meri odvisno, ali bodo kmetovalci pravilno dojeli pomen gojenja sladkorne pese. Naša najvažnejša naloga in skrb pa je zdaj: pravilno opravljati pionirsko službo pri tem dokazovati pomen sladkorne pese v našem kmetijstvu, učiti pridelovalca, kako mora izkoristiti prav vse, kar mu pesa nudi, tako v poljedel-
stvu kakor v; živinoreji! V setev se moramo prav vsi poglobiti in ugotoviti pogoje, ki bi nam nudili čim več in čim boljši pridelek. Tako bi obenem zmanjšali površine pridelek sam pa bi ostal na enaki višini.
Vsi pa moramo gledati gradnjo tovarne kot obrat, ki nam bo nudil vse dobre strani že tekom prihodnjik let. Ne smemo pa obenem pričakovati, da bi se stanje bistveno zboljšalo preko noči, če bomo v kolobar vključili sladkorno peso. Pripravljeni moramo biti vsi na precejšnje težave, ki bodo terjale vsakokrat pravilno rešitev. Če jih bomo znali poiskati, pravilno tolmačiti in reševati, potem smo v gradnjo in uspeh lahko prepričani.
350 kmečkih fantov in deklet
obiskuje Kmetijske gospodarske šole v Prekmurju
V našem okraju imamo v tem šolskem letu 14 kmetijsko-gospodarskih šol, ki jih obiskuje 336 kmečkih fantov in deklet. To sta že kar lepi številki, posebno še, če pomislimo, da posečanje teh šol sprva ni bilo obvezno, ampak so naši kmečki ljudje sami spoznali važnost strokovne in splošne izobrazbe.
Naša država je z ogromnimi napori opravila že velikansko delo. za ruzmah industrije in elektrifikacije. V kmetijstvu pa nismo tako napredovali, ostali smo na starem mestu. Nujno pa je, da bomo tudi kmetijstvo spravili na višjo stopnjo v sklad z drugimi panogami in da bomo lahko v dovoljni meri sami zalagali delavce po tovarnah in
mestno prebivalstvo z zadostno prehrano.
Ne zadostuje pa, da nam kmetijski strokovnjaki izdelajo razne načrte za izboljšanje kmetijstva, kar je sicer tudi važno in neobhodno potrebno, ravno tako važno pa je tudi to, da bomo imeli dovolj sposobnih ljudi, ki bodo v polni meri razumeli pomen raznih ukrepov in ki bodo načrte strokovnjakov pravilno izvajali.
Kmetijsko-gospodarske šole dajejo svojini obiskovalcem koristne nauke za uspešno delo v kmetijstvu. V šoli jih kmetijski strokovnjaki seznanjajo z novimi in sodobnimi pridobitvami. Poleg tega jim nudi šola še marsikaj za splošno izobrazbo, ki je tudi potrebna in važna. Te šole pa nudijo tudi lepe možnosti, da se ustanovijo in razvijejo razne, kulturne skupine. Saj mladina rada poje, rada sodeluje pri dramatskih nastopih itd. Treba, je le kolikor toliko spretnega vodstva in stvar steče.
Vzorna in delavna družina čebelarjev
Z občnega zbora Čebelarskega društva v Ljutomeru
V nedeljo 6. februarja so polagali obračun lanskoletnega dela člani Čebelarskega društva v Ljutomeru, ki obsega področje občin Kog, Vinski vrhovi, Ljutomer, Čežanjevci, Ivanjkovci, Kostanj in Bučkovci. Kljub slabemu vremenu je bila nadvse zadovoljiva udeležba.
Iz obširnih poročil, podanih na zboru, posnemamo, da je zavest članov še pojačala delo društva glede na prejšnja leta, četudi so se zamajali temelji Zveze. Društvo je vse leto vztrajalo na stališču, da obdrži dosedanjo organizacijsko obliko, da je društvo čebelarjem potrebno, dn je nuj-
no potrebno sodelovanje z OZZ v Ljutomeru in z vaškimi KZ, kar je tudi povečalo uspehe. Čebelarstvo je gospodarska panoga. ki mora biti povezana z ostalimi panogami našega gospodarstva, to povezavo pa lahko vršijo samo čebelarji, ki so organizirani v svojem društvu, ki pač rešuje izključno čebelarska vprašanja. To je bilo geslo naših čebelarjev v minulem letu.
Za izobrazbo čebelarjev je društvo priredilo v minulem letu 3 predavanja, med temi dvoje praktičnih v čebelnjakih, en tridnevni tečaj za izvedenec čebeljih bo-
lezni, kjer se je usposobilo 13 čebelarjev za izvedence čebeljih bolezni, ki so jeseni pregledali in odvzeli vzorce pri 360 čebeljih družinah ter jih poslali v pregled. Za reševanje organizacijskih in čebelarskih vprašanj so bili skoraj redni mesečni sestanki. Plemenilna postaja je služila svojemu namenu; društvo ima dva trotarja, ki sta v dveh najnovejših desetsatarjih. Skozi vse leto je društvo dobavljalo članom razne vrste čebelarskih potrebščin ter zbiralo med in vosek. Pri pospeševanju medečih rastlin je bilo razdeljenih med člane in druge 2700 komadov japonske sofore. Pri
izrabljanju čebelje paše pa je društvo organiziralo prevoze čebel na pašo. V odboru za pospeševanje čebelarstva pri OZZ so člani ljutomerskega društva bili duša tega odboru. Pri drugi okrajni razstavi v Ljutomeru je čebelarska razstava pokazala važnost te panoge v našem gospodarstva, a društvo je dobilo drugo nagrado med štirimi družbenimi organizacijami.
Društvo je pristopilo k sistematičnemu pregledu in zdravljenju čebel, ki bolehajo na nosemi, in razdelilo med člane nad 2000 tablet zdravila Nosemak za zatiranje te
kužne bolezni, ki je uničila vsako pomlad pri nas že nešteto čebeljih družin. Ker smo prvi, ki v Sloveniji preizkušamo to uvoženo zdravilo, nas uspehi zdravljenja zelo zanimajo.
V diskusiji so člani društva dali mnogo koristnih predlogov, zlasti glede potrebe lokala, kjer bi bil shranjen ves društveni inventar in kjer bi se tudi delile potrebščine, sladkor in zbiral med. To vprašanje je bilo takoj po občnem zboru rešeno, kar bo pripomoglo še k večji aktivnosti društvu, sodelovanju članstva in razvoju čebelarstva v Pomurju. Poleg ostalih nalog za tekoče leto so sprejeti sledeči sklepi: dvoje predavanj, nadaljevanje zatiranja noseme, tečaj za bolezenske izvedence, ureditev trgovskega lokala, nabava še ene matice za trotarja, ureditev hramčkov s ključavnicami, ureditev knjižnice, izvedba čimvečje akcije sajenja medečih rastlin. V društvo pa bodo skušali pridobiti še neorganizirane čebelarje in razvijali med člani propagando za vstop v novoustanovljeno Čebelarsko zadrugo.
Občni zbor sta na konca pozdravila: delegat Zveze čebelarskih društev tov. prof. Raič, ki je tudi predaval o važnosti čebelarstvu v oplojevanju rastlin ter zastopnik OZZ v Ljutomeru tov. Rajnar, ki so ju čebelarji prav toplo pozdravili. Čebelarji so izrekli vse priznanje in zahvalo OZZ. ki jim je nudila v preteklem letu toliko pomoči in razumevanja, posebej pa so še pozdravili njen vstop v društvo, kar bo prineslo še novih uspehov v dobrobit našega čebelarstva in skupnosti:
Janko Belec
Pogled na Gornjo Radgono — obmejno mestece ob Muri, sedež ene izmed treh bodočih komun na desnem bregu Pomurja
Gnojenje travnikov
Boljši travnik, ki je bil že gnojen s hlevskim gnojem, kompostom ali gnojnico in na katerem rasejo dobre trave, bomo gnojili z gnojnico z dodatkom 200 kg superfosfata na hektar.
Brez gnojnice: na težjih zemljah gnojilno s 300 kg superfosfata, 130 kg kalijeve soli in 300 kg apnenega dušika. Pri takem gnojenju moramo zgodaj kositi. Na lažjih zemljah pa potrosimo 500 kg Thomasove žlindre ali 300 kg superfosfata, 200 kg kalijeve soli in 300 kg apnenega dušika.
Slabše travnike, ki niso redno negovani in malo ali nič gnojeni, bomo gnojili z gnojnico z dodatkom 250 kg superfosfata. Če pa gnojnice nimamo, bomo gnojili na težkih zemljah s 300 kg superfosfata in 150 kg kalijeve soli, na lažjih zemljah pa uporabimo 500 kg Thomasove žlindre ali 300 kg superfosfata in 200 kg kalijeve soli.
Slabim travnikom ne gnojimo z dušikom, ker se nam potem pleveli še bolj razbohotijo. S superfosfatom in kalijevo soljo pa oživimo detelje, ki so navidez zamrle.
Ing. L. J.
Uničujmo gobarjeva legla!
Pojav gobarja in škoda, ki jo povzroča v gozdovih in sadovnjakih). postaja zelo resen problem našega gospodarstva. Nikjer v Evropi ni postal gobar tako nevaren kakor ravno pri nas.
Pojavlja se množično v časovnih razdobjih. Toda kadar se pojavi, potem ostaja za njegovimi' požrešnimi gosenicami škoda, ki gre v milijarde. V času od leta 1946 do 1950 je obrstil več tisoč hektarjev gozdov in nekoliko milijonov sadnih dreves. Zato je dolžnost vsakega sadjarja in gozdarja, da spozna tega najnevarnejšega škodljivca in da podvzame proti njemu uspešne borbene ukrepe pravočasno, že v začetku njegovega napada.
Predvidevamo, da bo tudi letos množično napadel gozdove in sadno drevje posebno v severnovzhodni
Sloveniji. Njegov razvoj od jajčec preko gosenic in bub do metulja traja nekaj mesecev. Njegova legla (kupčki jajčec) leže na drevesnih deblih letno 240 dni. Zato je najbolj zanesljiv, najcenejši in najlažji ukrep snemanje in uničevanje gobarjevih legel. Prav sedaj pregledujmo sadno drevje; kjerkoli opazimo njegova rumena legla, jih ostrgajmo, zberimo v pripravljeni posodi in zažgimo na močnem ognju. Velika napaka bi bila, če ne bi izrabili sedanjega časa za uničevanje gobarjevih legel. V nasprotnem slučaju se bodo pokazale spomladi gosenice, ki bodo nadaljevale znano razdiralno delo gobarja v gozdovih in sadovnjakih.
Nekateri se borijo proti njemu tudi na ta način, da prepojijo kupčke jajčec s petrolejem in katranom.	Ing. Lado Jerše
Kaj torej storiti...?
Prišli smo torej do zaključka, da bi v Sloveniji lahko postavili tovarno z letno zmogljivostjo 12.000 vagonov ali dnevno 120 vagonov. To je naša trditev. Zavedati pa se je treba, da je realnost te trditve v veliki meri odvisna od pridelovalcev samih. Važno je pri tem, kako bomo znali pridelovalcem prikazati visoke vrednosti obrata in kako bodo pridelovalci razumeli in sprejeli naša tolmačenja. Zanje ni važno le to, da bodo razumeli vrednost pese kot pridelek za proizvodnjo sladkorja; važnejše je, da jim bomo znali pravilno raztolmačiti, ne le s številkami, pač pa tudi praktično, kakšne vrednosti so indirektni pridelki, pridelki in uspehi v živinoreji in poljedelstvu, ki jih dosežemo, če vključimo gojenje sladkorne pese v kolobar.
Danes je še težko določneje reči ali pisati o sami lokaciji tovarne. Vse je odvisno od pridelovalcev, ali bodo znali ceniti pridobitev, ki se jim nudi, ali ne. Sami morajo pokazati, da imajo razumevanje in voljo za gojitev sladkorne pese. Tovarna bo stala tam, kjer bo njeno vsestransko surovinsko središče in obenem najbližji energetski viri. Te pogoje zahteva ekonomska politika celotnega gospodarstva. Zato je Še preuranjeno govoriti o lokaciji. Gradnja tovarne je silno visoka investicija in dejstvo je, da moramo tako veliko in drago gradnjo gledati z vidika vsedržavnega gospodarskega razvoja. Napačno bi bilo, če bi se omejevali le na ozek krajevni pomen. Ni torej toliko važno, če bo tovarna stala v Murski Soboti ali pri Ormožu, Ptuju itd.. važno je le to, da bi bila taka tovarna čim bolj donosna in pametno izkoriščena, da bi lahko pravilno izkoriščala surovine in razpoložljiva energetska sredstva in tako čim ceneje proizvajala. Le na ta način bi lahko nudila pridelovalcem višjo ceno za njihov pridelek, svoje proizvode pa prodajala po nižjih cenah. Noben pridelovalec iz okolice Ptuja, Ormoža ali Murske Sobote ne bo prikrajšan — tovarna bo naša.
Iz vsega tega je razvidno, da bi bili na napačni poti, če bi gledali lokacijo ali gradnjo tovarne z drugačnih vidikov. Pridelovalci naj najprej zajamčijo zadostne količine potrebnih surovin, šele potem so dane možnosti za zgraditev tovarne. Vsekakor pa je znana stvar, da nam je tovrsten obrat nadvse potreben.
Kaj bomo torej storili?
Vsem pridelovalcem smo nudili možnosti gojenja sladkorne pese že letos s tem, da smo jim zajamčili odkup pridelka s strani že obstoječe tovarne v Osijeku. Zdaj naj
Poznozimski sprehod po Prlekiji
Končno je le sneg pobelil griče okrog Ljutomera in vinogradi so dobili že tik pred pomladjo svojo zimsko odejo. Res, malo pozno, saj so že mnogi vinogradniki v dobri veri, da je zima v glavnem pri kraju, obrezali vinograde in marsikatera gospodinja je v svoji vnemi že posadila rani grah.
Ko sem pred dobrimi štirimi tedni povprašal znanca, če se zdaj v pred pustu kaj ženijo, mi je dejal, da prav malo. ker je taka zima, da ljudje rigolajo in nimajo pasa za gostije.
No, pusta so pokopali. Letos je bilo pustovanje še bolj živahno, saj so prvič pustovali tudi učenci osnovnih šol in nižjih gimnazij. To je bil dirindaj, da ga je bilo vredno videti. Zal pa smo videli mnogo manj lepih običajev kot pred desetletji. V Rucmancih, na skrajni meji ljutomerskih goric, so sicer še orači sejali seme po snegu, kar je tu star običaj. Vendar so kaj kmalu izginili.
V ostalem je Prlekija v znamenju zimskih obračunov in domače dejavnosti. Kmetijske zadruge pripravljajo bilance za letne skupščine. Marsikaterega člana KZ zanima, kako je gospodarila njegova zadruga. Letne obračune polagajo gasilci, Iovci in prosvetarji. Organizacije SZDL so to že opravile. Letos so bile skupščine prav posebno živahne, saj so se odvijale v prav napetem ozračju. Komune! Člani osnovnih organizacij so omahovali. Torej: dve komuni — Ljutomer ali Ormož. Ormožanci
naj bi dobili sedanje občine Kostanj, Ivanjkovci, Vinski vrhovi in Kog. Prebivalstvo »spornih« občin je preudarjalo, za katero komuno naj se izreče. Res, marsikateremu volivcu teli vasi je Ormož bližji od Ljutomera, a v desetih letih svobodne Jugoslavije so se tako navadili na Ljutomer, da marsikateri Kostanjčan ali Kogovčan z vsem srcem teži sem.
Duhovi so se razgreli. O komunah razpravljajo povsod, bodisi na sestankih, na sejah, še doma na kolinah in žganjekuhi so komune glavni predmet diskusij. Vinska kapljica prispeva prav često k razpoloženju. »Pijva, kumica,« tarna že nekoliko okajen hišni gospodar, »glej, komune pridejo. Mogoče ti jeseni že ne bom imel kaj dati. Vse nam bodo vzeli, veš, vse! Ali ne razumeš, kaj pomeni komuna? Skupnost, moja draga! Skupna zemlja, skupna žitnica, skupni kotel! Prav tako bo, kot v Rusiji, draga kumica, komisarji, brigadirji, trudodnevi... viš, česar hudega nismo dočakali... napijva na ljubo zdravje. . . eks . . .«
Kaj hočemo, med treznimi državljani se pač najde tu pa tam tudi tak »modrijan«.
Koline so prleški domači praznik in zato prav prikladne za debato o komunah. Mesarji odirajo »rajnega« in modrujejo, katera komuna bo bolje gospodarila in kam se bo bolje pridružiti. Tu je prav izvor duhovitih domislic in predlogov. Če bi ljudski poslanec prisostvoval tem
razgovorom, bi imel za Beograd ali Ljubljano polno aktovko predlogov, resolucij in amandmajev.
Gospodarja pa bolj kot debata zanima prašičeva koža. »Fantje, da bo lepo odrta, da bo v I. klasi. Pomislite, bogme, po dvesto dinarjev kilogram, prašiče pa sem prodajal po sto sedemdeset do sto devetdeset. Koža dražja od prašiča, to so vam časi!« — »To pa zato, ker je je pač manj kot prašiča,« pojasnjuje mesar in oko mu zvito švigne na peč, kjer se greje »klinton«.
Stopimo še zdaj na kratek obisk v prleško hišo! Vstopimo o izbo, v kateri nas objame prijetna toplota in vonj po svežem kruhu. Pri peči sedi stara babica in lušči fižol ali robka koruzo. Na drugi strani sedi mlada gospodinja in ji pomaga.
Okoli nog se ji vrtita dva paglavčka, ki se valjata po fižolovih luščinah in lovita fižolova zrna. Mladi gospodar sedi na nizkem stolčku in plete koš, starejši mož bere časopis. Na okenski polici leže knjige Prešernove družbe, na njih Obmurski tednik. Na omari leže še knjige Mohorjeve družbe in na drugi strani kraljuje radijski sprejemnik, ki polni sobo s prijetnimi zvoki. Marsikateri Prlek ima danes že to pojočo škatlico, ki je bila nekoč samo za izbrane: vaške veljake. Ti bivši ljudje skušajo danes to ovreči -češ. čas se modernizira. To je res, vendar če bi bili na krmilu bivši
voditelji, bi bili prleški griči prav tako kot nekdaj, kljub »modernim časom, brez elektrike, viničarji bi ostali viničarji in radio bi bil slej ko prej samo za »izbrane«.
Ob popoldnevih je živahno. Iz šole se trumoma vsipajo šolarji, za njimi starejši fantje in dekleta. Kmetijska nadaljevalna šola! Fantje še ponovno »debatirajo« o današnjem predavanju, ta pripoveduje, kako so lani doma krmili po nekem navodilu v časopisu in da so res imeli več mleka kot prejšnja leta;
drugi se priduša, da bo letos cepil sam in da se mu bo zagotovo prijelo. Dekleta imajo toliko razgovorov o kuhi, gospodinjstvu, ročnem delu. Vmes pade še kaka vedra, da se zahihitajo in pospešijo korake.
Na vasi lega večer. Kot kresnice zažarijo po hribih in dolinah električne luči, poezija socialistične družbe. Po dvoriščih ropotajo s kanglami in škafi. Živina mora imeti tudi pozimi svoj red. Tu in tam zakrulijo prašiči. Nato se Dasi pogreznejo v noč. Nekje zavriska fant, toda zdaj je visok sneg in ni gazi. pa ostajajo raje doma. V nedeljo pa v kino, saj res, zdaj ima Prlekija kar tri nove kinodvorane: pri Kostanju, v Ivanjkovcih in Vinskih vrhovih. Tudi prosveta mora napredovati v novi domovini. In to tudi čvrsto napreduje. Desetletni obračun dela v novi Jugoslaviji nam ne bo v sramoto.	P. M.
6
17. MARCA 1955