Gospodarske stvari iz deželnega zbora
kranjskega.
a) Živinozdravniška šola v Ljubljani; b) državna podpora za obrambo savskih bregov pri Beričevem in Stožicah; c) talija za usmrtenje
vider.
2. Zanimivo je bilo tudi poročilo gospodarskega odseka o §. 3. letnega poročila, ki obsega deželno-kulturne in zdravstvene zadeve.
Poročalo se je o tem paragrafu še le v zadnji seji ustno, a vendar bilo je v poročilu marsikaj za gospodarske zadeve naše dežele pomenljivega.
Poročevalec dr. P o ki u kar poročal je najprej o delovanji močvirskega odbora in o pravdi, katera teče z nadinženirjem pl. Podhajskijem, kateri razun priznanih mu po pogodbi 16.000 gold. zahteva zdaj še posebnega plačila 8000 gold., ker trdi, da je s projektom za osuševanje močvirja imel več dela, kakor pa je bilo v pogodbi dogovorjenega.
358
Po tem pa preide poročevalec na sedanje vređjenje podkovske šole, na kateri se je po naredbi ministerstva in proti temeljitim ugovorom pokojnega vodje dr. viteza Bleiweisa opustilo podučevanje v živinozdravništvu, kljub temu, da je velikoletna skušnja pokazala, kako koristna je bila prej vredjena živinozdravniška šola pod vodstvom dr. viteza Bleiweisa za živinorejce kranjske, pa tudi vseh sosednih slovenskih dežel. — Sedanja samo pod-kovska šola očividno hira, ker se kovaštva lahko nauče kmetiški mladenci doma na deželi, število učencev je zelo pičlo tako, da se celo štipendije, za to namenjene, ne morejo spečati, kar priča tudi letno poročilo marginalna št. 15.
Hvaležno sicer pripoznajo živinorejci naše dežele, da je si. vlada pomnožila število živinskih zdravnikov na Kranjskem, pa živinozdravniki nikakor ne morejo shajati s časom pri onem poslu, katerega jim naklada nova postava o postopanji pri slučajih okužljivih živinskih bolezen; živinozdravniki imajo mnogokrat na en dan Ojsraviti v različnih, zelo oddaljenih mestih svojih obširnih okrajev, za silo morejo vse potrebno ogledati in naročevati, za izvrševanje svojih naročil pa nimajo niicakoršnega le količkaj spretnega osobja.
Enako je tudi pri slučajih navadnih živinskih bolezen ; našemu malemu živinorejcu je okrajni živino-zdravnik preoddaljen in posebno tudi zato predrag, toraj navadno še le tedaj misli na-nj, ko je uže prepozno, in nasledek takih razmer je velika in stalna škoda pri naši živinoreji.
Za ves nižji posel živinozdravniških opravkov priporočajo se zato v vsakem oziru: živinozdravniški pomočniki, kakor so se izučevali poprej v ljubljanski podkovski šoli, ali pa kakor so tako imenovani „kuršmidi" pri vojakih.
Pa ne samo pokojni naš dr. Bleiweis in občni zbor kmetijske družbe kranjske izrekali so se dosledno za živinozdravniške pomočnike, prav enakih misli so tudi kmetovalci v drugih deželah in izrekoma je deželni zbor niže-avstrijski večkrat sklenil prošnje do c. kr. vlade za vpeljavo živinozdravniškega poduka v podkov-skih šolah, da bi se tam izučevali živinozdravniški pomočniki zelo pogrešani pri vseh živinorejcih.
Take prošnje do zdaj sicer še niso imele zaželenega vspeha, k večemu, da se je število okrajnih živino-zdravnikov pomnožilo nekoliko, ker pa vlada in deželni zastopi previdijo , da bi ne bilo mogoče število živino-zdravnikov pomnožiti v pravi razmeri s potrebami živinoreje, in ker se tudi strokovnjaki, na pr. v „W. L. Z.", izrekajo za vpeljavo živinozdravniških pomočnikov, zato se smemo nadjati, da se bodo konečno tudi dotični vladini krogi vdali splošnim željam živinorejcev in vsaj pri nas zopet vpeljali poduk v živinozdravništvu, kateri je odpravljen še le 2 do 3 leta.
Gospodarski odsek priporočil je tedaj sledečo prošnjo : Slavni deželni zbor naj sklene: Visoka C. kr. vlada se naprosi po vsi moči delati na to, da se na podkovski šoli v Ljubljani zopet vpeljepoduk v živinozdravništvu, tako da se bodo izučevali v nji živinozdravniški pomočniki.
Ta predlog bil je v deželnem zboru sprejet brez ugovora.
Na dalje prišel je pri tem §fu letnega poročila v razgovor predlog poslanca dr. Poklukarja, sprejet v lanskem zborovem zasedanji, da naj se v obrambo savskih bregov pri Beričevem in Stožicah vlada naprosi za večletno izdatno podporo.
Gosp. deželni predsednik baron Winkler naznanil je deželnemu zboru, da je dal po tehnikih preiskati omenjene savske bregove, da bodo dotični načrti in pro-
računi gotovi v malo dneh, da je pa ministerstvu priporočil V ta namea v državni proračun za leto 1884. postaviti svoto 20.000 gold. in skrb našiii državnih poslancev bo morala biti, da državni zbor dotičnim predlogom c. k. vlade tudi pritrdi.
Poročevalec dr. P oki u kar omenil je k temu naznanilu gosp. deželnega predsednika, kako hvaležna je vsa dežela gosp. deželnemu predsedniku za to izdatno in hitro pomoč; govornik sprožil je preteklo leto samo z malimi besedami pozornost visoke vlade na veliRo nevarnost, katera preti pri Savi ležečim vas^m Beričevo in Stožice, in samo one male besede zadostile so doseči pri si. vladi res izdatno podporo; zato ne dvomi, prav izraziti čutila vse zbornice, ako s tem izreče si. vladi gorko zahvalo. (Tej zahvali pritrdili so vsi poslanci z glasnim odobravanjem.)
Konečno sprejel se je predlog gospoda poslanca dr. Dolenca, stavljen k drugi točRi poročila, da se za usmrtenje stare vidre privoli izplačanje talije 6 gld., za usmrtenje mlade vidre pa talija 3 gold. — Temu predlogu ugovarjal je samo poslanec Dežman.
Gospodarske stvari iz deželnega zbora
kranjskega.
(Dalje.)
3. Predlog gosp. poslanca Karola Kluna, da naj se sklene postava, s katero se dodatno k §. 28. stavek 8 občinske postave z dne 17. februarija 1866. in k §. 116. mestnega statuta ljubljanskega od 9. junija 1850. vravnava izdavanje ženitovanskih oglasnic v vojvodini Kranjski.
S privolitvijo deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazujem tako-le:
§. 1.
Vsak mož, ki ima v kaki občini vojvodine Kranjske domovinsko pravico in se hoče ženiti, mora to svoji domači občini ustmeno ali pismeno naznaniti.
366
§. 2.
Ako zoper njegovo ženitev ni nobenega v §» 3. omenjenega pomislika, mu župan s privolitvijo občinskega starešinstva (mestnega magistrata) vsaj v 14 dneh po sprejetem oglasu izroči ženitovansko oglasnico.
§. 3.
Ta oglasnica se sme odrekati le v sledečih slučajih:
1.    Ako je ženin od občine ali iz kake javne dobrodelne naprave dobival miloščino in odtlej še ni preteklo vsaj eno leto.
2.    Ako je dokazano, da se ženin živi od beračenja, ali da nima toliko premoženja ali zaslužka, da bi za silo zadostovalo za preživitev njegove rodbine.
3.    Ako je ženin dokazano tako slabega zadržanja, da se je po pravici bati, da za potrebni živež svoje rodbine in za dobro izrejo svojih otrok ne bo vestno skrbel.
§. 4.
Ako župan iz katerega v §. 3. omenjenega vzroka ženinu ženitovansko oglasnico odreče, mu mora vzroke vsaj v 14 dneh pismeno naznaniti.
§. 5.
Zoper županovo odreko se sme ženin v 14 dneh pritožiti pri občinskem odboru, zoper razsodbo odborovo pa v ravno istem obroku pri deželnem odboru.
Ako manjšina občinskega starešinstva aii mestnega magistrata izročitvi ženitovanske oglasnice oporeka, ima tudi pravico se v 8 dneh pritožiti pri občinskem odboru, in župan ženinu ne sme izročiti oglasnice, dokler občinski odbor te pritožbe ne reši.
m
§. 6.
Ta postava zadobi veljavo tistega dne, ko se razglasi.
§• 7.
Mojemu ministru notranjih zadev se nalaga izvršitev te postave.
Gotovo niso neopravičene pogostne tožbe zlasti kmetijskih občin, da se vsled popolnem neomejene prostosti ženitev najbolj množi število ubogih ljudi, za katere skrbeti je po domovinski postavi dolžnost domovinskih občin, pa tudi je velika škoda za človeštvo sploh, ako smejo prosto ustanoviti lastno družino tudi taki ljudje, kateri brez vsake sposobnosti, otroke nravno odgojevati, množijo število one vrste ljudi, izmed katerih večina polni kaznilnice in prisilne delavnice in bolj pa bolj množi število onih elementov človeške družbe, kateri prezirajo vse zakone javnega reda in zakone poštenega zaslužka pridnih rok.
Da se s prostim ženitovanjem nakladajo velika bremena, posebno kmetijskim občinam, to je nedvomljivo in to enako čutijo veljavni zastopniki pri nas, kakor v druzih deželah. Tudi so se uže sklepali približno taki postavni načrti na Predareiskem, Gornjeavstrijskem in Solnograškem, kakoršen je bil vnovič predložen po poslancu Klunu letos.
Toda dozdaj se vlada, akoravno ni slepa za potrebe in bremena kmetijskega ljudstva, še ni odločila v najviše potrjenje predložiti katere takih postav.
Tudi gospodarski odsek deželnega zbora začel je v navzočosti gospoda deželnega predsednika temeljito posvetovati se o predloženi postavi.
Isačeloma nasprotovala sta ji samo dva oabornika, drugi vjemali so se z načeli predloga. Pa — pri nadrobni razpravi  pokazalo se je toliko in tako pomenlji-
vih pomislikov o pomenu izrazov in celo o kompeteuci za določitev tega, kar postava namerava, da se je z ozi-rom na zborovanju kratko odmerjeni čas, negodnost vsega zelo važnega vprašanja, in na ozko zvezo, v kateri je to vprašanje z onim lansko leto sproženim o pridobitvi domovinstva in konečno glede tudi na to, da se je gospodarskemu odseku primernejše in za konečno ugodna rešitev vprašanja ženitovanskih oglasnic boljše zdelo, kasneje na vse strani dobro prevdarjeni predlog podati vladi, kakor pa zdaj postavo skleniti nagloma — ne zadosti pretresano in podprto; iz vseh teh vzrokov odločil se je tudi gospodarski odsek, ta imeniten predlog za zdaj odložiti, deželnemu odboru pa naročiti, da to vprašanje temeljito pretresa in deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji poroča in oziroma stavi predloge.
382
Gospodarske stvari iz deželnega zbora
kranjskega.
(Dalje.)
4,    Poročilo o §, 5 letnega poročila.
V imenu gospodarskega odseka poročal je o tem §fu gospod poslanec dr. Samec.
Poročilo obsega občinske zadeve, pričenja z občinskimi prikladami, in to omenja najprej onih, katere je privolil deželni zbor, vvrstene po posameznih okrajih; dalje o občinskih taksah, o prikladah, katerih pobiranje se je uradno zaukazalo.
Pri marginalni št. 5. odobrila se je občini Poddraga podeljena privolitev porabe vojskine odškodnine 300 gld.
O predložitvi postave za razdelitev pašnikov, zarad katere je deželni zbor leta 1882. sklenil vlado naprositi, da predloži vladino predlogo, poroča deželni odbor, da je ta sklep c. k. vladi z ozirom na veliko pomemba in važnost priporočil. — V gospodarskem odseku navzoči gospod deželni predsednik pa je obljubil z ozirom na uže sklenjeno državno postavo v prihodnjem zasedanji, ker upa, da se bode s pomočjo strokovnjakov za to sposobnih tekočo zimo izdelal načrt postave tako, da bode pred prihodnjim zasedanjem pri vladi gotov.
Važnosti primerno še obširneje obravnavala se je margin. štev. 7., ki zadeva prenaredbo domovinske postave.
O tej zadevi sklenil je deželni zbor leta 1882., da naj se deželni odbor za važno prenaredbo domovinske postave glede preskrbovanja ubozih po občinah pri c, k. vladi v tem smislu poganja, da nepretrgano bivanje skoz 10 let v eni občini daje domovinsko pravico v tej občini.
Ta sklep naznanil je deželni zbor c. k. deželnemu predsedstvu ter ga prosil, da naj ta predmet po mislih slavnega deželnega zbora in z ozirom na razmere naše dežele najtopleje priporočaje predloži c. k. ministerstvu za notranje zadeve.
Ker je ta preraemba domovinske postave posebno za kmetijske občine naše dežele velike važnosti, posebno z ozirom na bližnji nam Trst, kamor od nas odhaja leto za letom na stotine mladih, zdravih in krepkih domačinov, kateri se pa prav dostikrat na stara leta ali po prestanih boleznih onemogli vrnejo ali pošljejo zopet v svoj rojstni kraj, da mu pomnože število nepreskrbljenih beračev, zato je v soglasji z drugimi deželami naš deželni zbor tudi zopet letos sklenil: C. k, vlada se vnovič naprosi delati na spremembo domovinske postave v tem smislu, da lOletno nepretrgano bivanje v eni občini pridobi v nji domovinsko pravico.
Tudi sklep, zadevajoč odvračevanje beračenja in vlačugarstva naznanil je deželni zbor c. kr. deželnemu predsedstvu s prošnjo, da naj v smislu tega sklepa v lastnem delokrogu učini, kar se mu zdi potrebno in da naj ta predmet toplo priporočaje izvoli predložiti tudi visokemu c. kr. ministerstvu notranjih zadev. Kasneje se je vsled zahtevanja c. k. predsedništvu še naznanilo, koliko prostora je v ljubljanski prisilni delavnici, koliko je število prisiljencev in pa, koliko jih je bilo koncem leta 1875. — Konečno sklenilo se je glede odgonskih postaj, da naj deželni odbor prevdarja, ali bi ne bilo za deželni zaklad koristno, ako se število odgonskih postaj pomnoži, dalje občinam naročiti, da dajo priprego samo takim odgnancem, ki očividno hoditi ne morejo.
5.    Poročilo gospodarskega odseka o §. 6. poročila deželnega odbora.
Ta del poročila obsega občila ali ceste, s katerimi se je gospodarski odsek in deželni zbor vsled prošenj in predlogov deželnega odbora tudi posebej še pečal.
Poročilo uvršteno je po cestnih okrajih, omenja pri škofjeloškem cestnem okraji poljansko-cirkenske oziroma zavodenske ceste, pri idrijskem okraji: udora hriba pod Razpotjem , uvrštenja ceste od Žira do Dolenjega Logatca med okrajne ceste, dalje: podpore in predplačila za popravljanje žalske ceste vsled cesarjevega popotovanja v Idrijo.
Pri ložkem okraji omenjena je preložitev ceste čez goro Bonco; pri olvraji ljubljanske okolice: naprava cestne zveze pod Pijavo Gorico med novo turjaško cesto in staro okrajno cesto; pri cestnem okraji litijskem: podpore vsled udora hriba pri Zagorji in pa uvrstitev ceste od Slapnice do Litije med okrajne ceste; pri okraji logaškem: podpore za popravljanje cesta vsled cesarjevega potovanja v Idrijo; pri cestnem okraji metliškem: uvrštenje občinske ceste poleg Grrma čez La-hino med okrajne ceste; pri cestnem okraji r a dol j-škem: podpore in predplačila za stavbo mostu na bohinjski okrajni cesti v Srednji vasi; podpore za stavbo savskega mostu pri Lescah; preložitve ceste pri Zago-ricah in Lescah; pri cestnem okraji ribniškem: preložitve, ceste čez goro Bonco; napravo nove ceste med Soderšico in Podklancem in preložitve ceste pri Vinici; pri cestnem okraji novomeškem: podpore za preložitev novomeško-mokronoške ceste; pri cestnem okraji žužemberškem: podpore za preložitev kočevsko-žu-žemberške ceste; pri cestnem okraji senožeškem: popravljanje na reški cesti in oddaje mitnine na tej cesti; pri cestnem okraji kamniškem: dalnje podpore za preložitev „Klanca" v mestu Kamniku; pri cestnem okraji črnomaljskem: predplačila 3300 gld. za cesto od Hajke do Doblic.                                 (Dalje prih.)
398
Gospodarske stvari iz deželnega zbora
kranjskega.
(Dalje.)
Potem 80 sledila poročila o uvrstenji, preložitvi in podporah za druge ceste i a pa o sedanjem stanu dolenjske železnice in pa železnice iz Loke v Trst. O železnični postaji pri radoljškem mestu pa je došlo med zborovanjem z Dunaja veselo poročilo, da je minister-stvo to postajo dovolilo in da se priprave v ta namen brez zamude naroče.
O vsem tem poročilu sklenil pa je deželni zbor oziraje se posebno glede občil na zelo zanemarjeno dolenjsko stran poleg sklepov o napravi železnic sledeče nasvete :
1.    Slavna c. kr. vlada se vnovič naprosi, da po vsi moči pospeši vse potrebno za cestno zvezo med Poljansko dolino in Cirknem.
2.    Deželnemu odboru se naroča, da poizve in skuša odstraniti zapreke izpeljave ceste med Pijavo Gorico in Želimljami.
3.    Deželnemu odboru se naroča . da se obrne do slavne c. kr. vlade za državno podporo za fundiranje ceste med Sodražico in Podklaucem in preložitev ceste čez goro Bonco.
4.    Slavna vlada se naprosi, da preloži državno dolenjsko cesto čez Gorjance in druge klance med Ljubljano in Novim mestom.
5.    Dovolitvi podpor in posojil iz deželnega zaklada cestnim okrajem idrijskemu, logaškemu, radoljškemu in litijskemu se pritrjuje.
6.    Dovolijo se cestne priklade sledečim cestnim odborom: 19% priklada cestnemu odboru škofjeloškemu in 15% priklada cestnemu odboru radoljškemu.
7.    Deželnemu odboru se naroča, da ostro pazi nad gospodarstvom cestnih odborov, da preiskuje, če so se dohodki iz priklad porabili v prave namene, iu nadzoruje ravnanje z okrajnimi cestami.
8.    Druge točke §. 6. letnega poročila se vzamejo na znanje.
Poslanec prof. Suklje se oglasi in govori tako:
Prav hvaležen sem upravnemu odseku, da je to zadevo v razgovor spravil in mi s tem dal priliko, da po-jasnujem nekoliko cestne razmere v črnomeljskem okraji, v naši „Beli Krajini". Gospoda moja, skoraj je 510 let, odkar je ta pokrajina pridružena naši Kranjski, ali kako malo je v celi tej dolgi dobi storila naša dežela, kako malo je storila država za ubogi narod onstran Gorjancev 1 Ves črnomaljski okraj šteje po zadnjem številjenji 29.988 duš; narod je krepak, nadarjen, za vsako delo spreten, ali nihče se ne briga za njegovo revo, nikdo se ne ozira na njegove želje in nadloge! Povsod drugod se razvija svet in napreduje, le med Belokranjci imamo še avitične razmere kakor po drugih deželah v časih Marije Terezije ali cesarja Jožefa II.
To Vam bode posebno jasno, ako si nekoliko ogledate cestne zveze v črnomeljskem okraji. V tem oziru bi Vam lahko pripovedoval nekatere podrobnosti. o katerih bodete sodili, da so nemogoče v našem stoletji. Tako na pr. je v črnomaljskem okraji vas Brezovica, oddaljena od črnomaljskega mesta, od sedeža političnih in pravosodnih uradov kake dobre 2 uri peš hoda. In znate li, gospoda moja, koliko časa da potrebuje pismo, katero s pošto pošljete iz Črnomlja v Brezovico? Nič manj nego 3 dni! Kajti romalo bode čez Novomesto v Ljubljano, iz Ljubljane v Kočevje in še le od tod čez Koprivnik v Brezovico. To so fakta, katera se gode na Belo-Kranjskem dandanes, v XIX. stoletji, v dobi para in elektrike!
Pred nekaj leti vršila se je v ravno tej deželni dvorani zanimljiva razprava o vtelesenji Žumberka. Takrat se ni nikdo bolj navdušeno potegoval za inkorpo-racijo tega okraja nego g. poslanec Dežman. Se živo fantazijo slikal nam je hrvatske sosede, kateri stega-vajo lakomne roke doli iz Gorjancev ter se konečno v istini polaste vsega sveta med Krko in Kolpo. Ko sem jaz čital zanimivi razgovor, se mi je vendar dozdevalo, da stvar ni po vsem prazna. Gotovo je sicer, da nam nevarnost ne preti od pasivnega Žumberka, pač pa obstoji nevarnost v tem, da se dosihmal ni nič storilo, da bi se geografično ločena Bela Krajina v gospodarskem oziru zvezala z mater-zemljo, z našo Kranjsko!
Črnomaljski okraj loči od dežele kranjske pogorje Gorjancev, katero dela razvodje med Krko in Kolpo. Cez njegovo sleme drži državna cesta in ta cestna proga, katera veže Novomesto z Metliko, posreduje ob enem skoraj ves promet, kar ga ima metliški okraj z ostalo Kranjsko. Ali kaka je ta državna cesta? Smelo trdim, da je pravi unicum v celi državi! Ako imamo po drugih državnih cestah brezine le 2—3, k večemu pa 6 palcev, nahajajo se po tej cesti brezine 15—18 palcev. Najhujša je strmina na kranjski strani; ako si ogledate karto generalnega štaba, videli bodete, da se od ta.ko zvanega ;;Zajca" gori do „Straže'*, tedaj na komaj 2 kilometra daljave cesta vzdiguje od 340 in do 570 met. nadmorske višine. Naravno je tedaj, da je vsled te silne strmine cesta nevarna za navadne vozove in v lepem poletnem času. Kako pa je pozimi, kedar je cesta z ledom  pokrita in za tovorne vozove?   Takrat
399
sinemo reči,   da nima  metliški okraj nobene zveze več s kranjsko deželo.
Ta neizrečeno slaba cestna zveza pa ima žalostne posledice za gospodarski razvoj celega črnomaljskega okraja. Bela Krajina, zlasti metliška sodnija, sama na sebi ni tako revna; med njenimi pridelki imenujem v prvi vrsti metliško vino, katero je od nekdaj na dobrem glasu po vsem Kranjskem. Vinogradov imajo vsega skup 3747 oralov in zlasti v Drašičah, Semiču itd. raste zdrava naravna kapljica, katero so radi kupovali krčmarji iz vsega Kranjskega. Ali odkar so naše sosedne dežele, Istra, Hrvatska in Štajarska se železnicami zvezane s Kranjsko, se skoraj noben kupec več ne prikaže v iMet-liko, kajti vsak se boji nevarne vožnje čez Gorjanec in visoke voznine. Kako neugodno Gorjanec vpliva na voznino, razvidi se iz sledečih številk. Za metričen cent blaga plača se ravno toliko iz Novega mesta v 72 km. oddaljeno Ljubljano kakor v Metliko, navzlic temu, da je iz Metlike v dolenjsko metropolo le 24 km. In ravno tako znaša voznina iz Metlike v Karlovec le 70 kraje, dasi je Karlovec oddaljen dve poštni postaji ali 40 km. To vam je jasen dokaz, gospoda moja, da je Bela Krajina uže sedaj v gospodarskem oziru deloma odvisna od sosedne Hrvatske, naravna posledica pa gospodarske zavisnosti je prej ali slej tudi politična odvisnost.
Povdarjal sem , da je nesrečna izpeljava državne ceste prava nezgoda za celi okraj. Vsled tega propada kmetijstvo, je uničena kupčija. Stopite doli, gospoda moja, med Belokranjce in prepričali se bodete, da ne pretiravam. Iz vseh ust čuli bodete le eno željo, le eno pritožbo: „Dajte nam vsaj ceste, ako ne dobimo železnic!" Jaz sem sicer uverjen, da bode cesta čez Gorjanec ohranila svoj pomen tudi tedaj, kedar se bode nam Dolenjcem uresničila naša najiskrenejša želja, kedar bode dolenjska stran z Ljubljano zvezana po železnici — ali toliko je gotovo uže dandanes, da je životna potreba za črnomaljski okraj, da se preloži cesta čez Gorjanec. Ne bodem se spuščal v to, na kak način da se ima to izvršiti, ali naj se cesta v serpentinah izpelje čez dosedanji prelaz ali naj se poišče druga proga čez Ru-perčevo, Uršno selo. Dolenje Laze v Semič, kjer je prehod za 100 m. nižji. O tem bodejo razsojali strokovnjaki, državni tehniki. Moja naloga je bila le, da sem slavno zbornico opozarjal na to eminentno potrebo. In tedaj prosim slavno zbornico, da sprejme odsekov predlog, gospodu deželnemu predsedniku pa, katerega Belo-kranjci uže težko pričakujejo, da bi se enkrat osobno prepričal o njih težnjah in nadlogah, prav živo priporočam to zadevo, s prošnjo, da jo blagovoli z jplivno besedo podpirati na kompetentnem mestu. (Živahna pohvala.)
18
Gospodarske stvari iz deželnega zbora
kranjskega.
(Dalje.)
Drug poduk v kmetijstvu.
Da samo vino- in sadjerejska šola bodi-si v Vipavi ali pa tudi na Dolenjskem, nikakor ne zadostuje potrebam kmetijstva naše dežele, je naravno, ker je vinoreja omejena le na mali del Notranjske, in ker so ravno druge vrste poljedelstva, izrekoma obdelovanje in zbolj-šavanje njiv, travnikov, pašnikov in gozdov v zvezi z živinorejo bolj pomenljiv del našega gospodarstva
Zato si pa tudi kmetovalci naši prizadevajo uže veliko let, ustanoviti v deželi
nižo kmetijsko šolo.
O potrebi in koristi take šole v deželi še kaj navajati bilo bi po vsem, kar se je o tej zadevi uže govorilo, prosilo in sklepalo v deželnem zboru in pa kmetijski družbi naši, odveč. — Sklicujemo se samo na obširne in temeljite razprave deželnega zbora, pri katerih je v prvi vrsti pokojni oče dr. J. Bleiweis temeljito in z gorečo besedo dokazaval potrebo in v imenu našega kmetijstva zahteval napravo take šole.
Da te šole vendar do danes še nimamo, temu krive so bile neugodne nam razmere, morebiti pa tudi to, da kraj in nameravana osnova šole ni bila po vsem okoliščinam našim primerna, morebiti pa tudi zato, ker se nismo dosti ozirali na pomenljivo naravno postavo: „iz malega izraste veliko". — Vsaj eno je gotovo, da se nam je slapska šola ustanovila na podlagi tega načela, in da zdaj uže vživamo sad njenega blagonosnega obstanka.
Kolika zguba pa je nasproti za naše kmetijstvo, da se zavlaka naprava kmetijske šole, tega ni treba dokazovati, ampak vsak živo čuti velikanske z gube, in to naj nam bo nagon, da se zdaj brez odloga popri-memo predolgo odlašanega dela.
To čutili so živo izvoljenci kmetovalcev naših v deželnem zboru kranjskem in iz tega prepričanja izviral je sklep, s katerim se nalaga deželnemu odboru, da do prihodnjega zasedanja pripravi in predlaga, da se nam ustanovi niža kmetijska šola v Ljubljani.
V gospodarskem odseku bili so razgovori v tej zadevi obširni in kar nam daje nado dobrega vspeha, kazalo se je v tem vprašanji popolno soglasje.^ Zato se pa tudi nadjamo, da bode vsaj z letom 1885. šola ta pričela svoje delovanje.
Ker je pa čas zlat, opozorujemo vendar še na en zavod, pri katerem se da takoj pomagati mnogo našemu kmetijstvu na korist. Gotovo imajo duhovni naši in pa učitelji največ dotike z našimi kmeti, zato pa tudi največ prilike, podučevati jih tudi v kmetijskih rečeh, ako so v njih podučeni sami.
Na učiteljski pripravnici ljubljanski podučuje se tudi kmetijstvo, toda učenik za ta predmet ni izučen učitelj kmetijstva, ampak le izprašan naravoslovec.
Ako se na to mesto imenuje strokovnja-ški učitelj kmetijstva in se da prilika, poslušati ga tudi bogoslovcem in se še nekoliko pomnožijo ure rednega podučevanja tudi s poskušnjami, tedaj storili smo velik korak v korist našega kmetijstva.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarske stvari iz deželnega zbora
kranjskega.
Drug poduk v kmetijstvu.
(Dalje.)
Kar zadeva kmetijsko šolo samo, ozirati se je pri njeni osnovi na potrebe, katerim ima vstrezati.
Ni dvomiti, da poduk o kmetijstvu pade naravnost v rodovitna tla in neposredno rodi sad, ako se poduču-jejo kmetovalci sami, tedaj v prvi vrsti sinovi boljših kmetovalcev, kateri so namenjeni svoj čas prevzeti in osobno obdelavati zemljišča očetova.
Ako taki mladenci obiščejo kmetijsko šolo in se z besedo in poskušnjami nauče umnega gospodarstva, postanejo potem hote nehote izglednejši gospodarji vsi okolici za poduk, to se ve da po razmeri lastne razumnosti in marljivosti.
Ena pomanjkljivost pa se pri takih učencih prikazuje redno in sicer v tem, da je zmiraj velika težava takih učencev zadostno število pripraviti, da obiskujejo kmetijsko šolo. To kažejo nam dežele, v katerih so kmetije še veče, nerazkosane, tedaj kmetje bogatejši, na pr. na Koroškem, Štajarskera, Avstrijskem itd.
26
Pri nas, kjer so vsled velikoletne prostosti razkosavanja zemljišč navadna kmetijska posestva postala po-prek zelo mala, tedaj kmetje poprek v resnici revni, ne smemo pričakovati, da bi se pri nas našlo zelo veliko število posestnikov, kateri bi hoteli svoje sinove po dovršeni ljudski šoli, ko so uže pri moči toliko , da se morejo doma vaditi pri kmetijskih delih in starišem izdatno pomagati, pošiljati še za par let v kmetijsko šolo.
To bo toliko težje, ker z 20. letom nastopi splošna vojaška dolžnost, katera sinove zopet kmetijstvu odtegne za tri leta in več.
Pri takih okoliščinah zdi se nam, da se bode treba pri osnovi naše kmetijske šole v prvi vrsti ozirati na posredni poduk, to je, na izobraževanje onih oseb, katere imajo po svojem poklicu priliko in tudi veljavo, med kmetovalci širiti z besedo in izgledom umno kmetovanje; take osebe pa so naši duhovniki in poleg njih naši ljudski učitelji.
Največi sad deželne kmetijske šole obeta se tedaj v tem, da bode naša duhovščina in pa naše učiteljstvo v kmetijstvu podučevano, da bode potem moglo samo neprenehoma z besedo in izgledom širiti pri vsaki priliki vsak v svojem krogu umno gospodarstvo. Ako se pa pri posebnih okoliščinah v posamezne kraje še pošlje v kmetijstvu popolnem izučen pa tudi skušen strokovnjak, ako se poleg tega še posebej in z drugimi sredstvi pospešujejo posebne stroke kmetijstva, izrekoma vino-, sadje- in živinoreja, tedaj smemo pričakovati od takega prizadevanja tudi obilega sadu.
Ako si mislimo našo prihodnjo kmetijsko šolo, da bode imela služiti ravno navedenim namenom, tedaj ne bo mogoče osnovati jo drugod, kakor v središči dežele, v Ljubljani, kamor imajo pred vsem vsi naši deželam enako daleč, kjer je najlože preskrbeti vseh učnih pripomočkov in kjer imamo ravno one zavode: v prvi vrsti semenišče in učiteljsko pripravnico (pa tudi gimnazijo in realko), iz katerih zavodov smemo pričakovati največi del učencev prihodnje naše šole.
Omenili smo uže, da se nam zdi potrebno glede na naše skušnje to šolo snovati v zmernih mejah glede potrebščin, pa tako, da se lahko širijo po potrebah.
(Dalje prihodnjič.)