Naša samoizobrazba. —s Ciklus predavanj Ljubljanskega učiteljskega dništva. Glavne smernice in misli predavanja g. univ. profesorja dr. Vebra o temi: AnaHza človeških zmot, ki se je vršilo 7., 21. in 28. oktobra pod okriljem Ljubljanskega učiteljskega diuštva: Vse predavanje se opira na spoznavno teorijo, ki tvori edino podlago za raziskovanje posameznih duševnih pojavov, bodisi elementov ali kompieksov. Predavanje obsega: 1. Analiza in spoznavanje pojma misel ter mišljenie. Ker je vsaka zmota psihološkf pojav, a do njih pridemo samo potom spoznavanja, zato se bavi predavatelj najpreje z jedrom spoznavanja, ki je miš.icnje. — Misli so: ali misli brez prepričanja (nepristne) ter misli s prepričaniem (oristno), a te se zopet dele v spoznavanja in zmote. — Sledi Drol.lem evidenčne teorije in sicer kratek zgodovinski razvoj te teorije ter njene glavne zahteve z temeljnimi načeli. — 2. Pristnost in nepristnost duševnih pojavov: Med pristnirr.i in nepristnimi duševnimi pojavi: čnvstvovanie, hotenje itd., ni nadelne ne radiarne razlike. ločijo se samo kvalitativno. Vsako mi_.ljenje pa je vedno pristno. 3. Kako pridemo do pristnih misli? 1. Vpliv družbe na premembo mišljenja. 2. Opctcvano ponavljanje. 3. Zakoni avtoritete in sugestije. 4. Razmerje in diferenciacija haluclnacij, sanj, vizij in zaznanih predstav. 5. Kaj ie zmota? Zmota ie vsako prepričanje, ki je razložljivo s pomočjo psihologije. Kaj je spoznanie? Spoznanje je vsako prepričanic, ki ni razložijivo s pomočjo psiholoških poiavov in zakonov. 6. Razmerje in zaliteve skeptikov ter dogmatikov. J. L.