302. številka. Trst v torek dne 29. decembra 1903. Tečaj XXVII! Izhaja vsak dan t«fii ob nedeljah in praznikih t ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. * tamu ne številke ne prodajajo po 3 novč. 16 stotink) * »e »anii toUakarnah v Ti>tu in okolici. Ljubljani, frorici CeHi. hranit.. Afanlioru. Celovcu. Idriji. Petru. ?>ežani. Nabrežini. Novemmmu itd. Ogflaae 1» naročbe sprejema uprava lista -Edinost-, •tlea Molia piccolo itv. 7. — Uradne ore od 2 pop. do 8 zvečer. One oeiaaoui lft stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domari oglasi po pogodbi. TELEFON itf. S7«. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 kron. pol leta 12 tt^n, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez dopo*lane naročnine se apiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Mefrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ua upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv."l2 Iz ogrske zbornice. (Brzojavno poročilo.) BUDIMPEŠTA 2*. Ddnasnja seja je j r čela ob 10 ari 35 minut predpoludne. i — Med liošl^rui epi« je dopis j*»bianca i l*eya \csutova stranka), ki naznanja odložitev svojega mandata. Ta demisija temelji j na dejstva, da je poalanec Fey, ko je pred nekaterimi tedni v svojem volilnem okraju poročal o svojem delovanju, prišel v na-! vMtnžje z lastnimi volilci, ker je napadel Koluta. F* v je bil vsled tega prisiljen položiti svoj mandal. - Z'Kirniea je na to prešla na dnevni red L j. v razpravo o vojni predlogi. Najprej so se prte tala imena posl. Babo-ta, Keczkeme-* y j a i oba Kešutovcal in Szborava (ljudska stranka), Kateri s j imel pravico do zaključ-nb govorov: ker pa istih ni bi!o takrat v dvorani, izgubili so to pravico. Sploh sta Mila od Košutovcev le dva poslanca t zbornični dvorani. V vsem je imelo še devet poslancev pravico do zaključnega govora. Prvi je govoril posl. Szederkenvi, čegar govor je trajal do 1 7t ure po pol a d ne. Za njim se je oglasil za besedo honved-sk: minister Nirvi. Isti se je v svojem govoru Čud?], da obstrukcija po zadnjem govoru ministerskega predsednika ni zaustavila svojega boja, dasi ravno nimajo niti najmanjše ;iade do vspeha in s katerim bojem deiajo ie uslugo sovražnikom domovine. Na trditev poslanca Szederkenvia, da ni za rezerviste d j Kaka nesreča, ako morajo priti sedaj pod orožje, ker bi pozneje morali itak na vojaške vaje. odgovoril je mini-ter, da to ni res, ker rezervisti niso pozvani sedaj na vojaške vaje, ampak v dopoinjenje izpražnjenih mest in oetanejo v službi tako dolgo, dokler se novine" kateri imajo še-le priti pod orožje, ne izvežbajo. Minister je nadalje zavračal očitanje, da t ra vlada razdirajočo politiko. Sedanja vlada da je v stvari upoštevanja madjar-skega elementa storila več, nego vse dosedanje vlade. Govornik je menil, da mora obstruk-cijoaiste opozoriti na sledeče : H on vedsko mimsterstvo je izdelalo že pet načrtov glede izvedeaja nabora. Glasom zadnjega načrta je glavni rok za nabore določen za 4. januvarja 1904. Ta rok pa se more vzdržati le tedaj, ak*» se rekrutna predloga v sprejme v današ nji ali prihodnji eeji. (Vesti jst pri obstruk-jonistib). Potem bi se novinci še pravočasno izvežbali, da bi se moglo nadomestne rezerviste tekom spomladi odpustiti. Minister je nadaljeval : Ako bi se pa nural določiti nov rok, zahtevala bi priprav* ijslna dela za nabor zopet mesee Časa. Novic ci ne bi mogli priti pod orožje pred mesecem aprilom in vežbanje bi končalo še le PODLISTEK. Da, da! Ona me ljubi! < 'rtiča i* vojaškega življenja — PiAe: I. Kevc. (Dalje.) Večer štiriindvajsetega decembra je po vsem kulturnem svetu večer najdivneje božanstvene poezije. »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Tako se razlega že dvatisoč let na ta ta jinBtvec večer čez hrib in plan. Na sv. večer že omenjenega leta je bilo vse praznično urejeno v srednji sobi naše stotnije. Sredi sobe je bilo postavljeno lepo razsvetljeno božično drevesce, ckoli katerega je stalo vzradoščeno vojaštvo stotuije. Poveljnik stotnije je imel do navzočih kratek, ali v srce segaječ nagovor. Tolmačil je vojakom pomen sv. večera in je završil tako-le : »Gotov aem, da vam, hočete ali nočete, beže nocoj vaše misli in želje v rojstno vam domovje. Tudi mene se, dragi moji, čeprav sem že v zreli moški dobi, polotuje ta večer neka melanholija. Duh mi sili v daljni kraj — pod visoko Tatro. Tam stoji priprosta hišica, v kateri sem zagledal luč sveta in kjer sem koncem maja. Žalostne posledice take odredbe bi bile, da bi morali nadomestni rezervisti ostati pri vojakih do konca maja, tako da bi morali isti celo tekom spomladi, ko bo jako potrebni za delo na polju, ostati v vojaški službi. Minister je zaključil svoj govor s toplim jtozivom na opozicijo, naj 4(XMJ v službovanje pozvanim rezervistom ne onemogoči opušče-nja pred spomladjo. Ko je govoril se ;>osl. Mukisz bila je seja ob 3. uri pop. zaključena. poroštvo v pogladu varstva jajc in kokonov sv.loprejk. Senator Prevst je interpeliral ministra za vnanje stvari glede poskusov, da bi se na fran-cozki trg uvela portugalska renta, k; da ne nudi nikake gotovosti. Prevet je nadalje go-voril o panamskem vprašanju in je povdarjal svetovni pomen te ožine, kakor tudi visokost tamkaj investiranega francozkega kapitala. Minister za vnanje stvari je odgovarjal, da so francozki interesi formalno zavarovani. Spanjski parlament odgodjen. MADRID 28. Zbornici sti odgedjeni do 25. januvarja 1904. Smrt Zanardellija. MADERNO 28. Zanardellijevo truplo je bilo danes izpostavljeno na mrtvaški oder. V sobo, kjer je isto izpostavljeno, prihaja mnogo ljudstva. Pogreb se bo vršil v sredo ob 1 x/g uri pop. Truplo se pripelje v Brescio in pokoplje v tamošnjem Pantheonu. Bolezen bivšega francozkega minister-skega predsednika. PARIZ 28. Sinoči razširjena govorica, da je stanje bivšega ministerskega predsednika Waldeck-Rousseau-a nenadno postalo nevarno, je neosnovana. Vsekakor pa je Waldeck Rousseau precej oslabel in potrebuje skrbne postrežbe. Ponesrečen LloydoY parnik. ALEKSANDRI J A 28. Lloydov parnik »Semiramis« se je v bližini Aleksandrije za-ril na peščeni otok Korveta. Llovdov parnik »Amphitrite« je šel ponsrečenemu parniku takoj na p&moč. Potniki so se izkrcali. Drugih podatkov ni dosedaj. ALEKSANDRIJA 28. Parnik »Semi- t ramis« se je še tekom današnjega dneva spravil iz nevarnosti in ni na njemu opaziti nikakega poškodovanja. LONDON 28. »Lloyds« je dobil poročilo, da se je parnik »Semiramis« ob uhodu v Aleksaudrijsko luko zaril v morsko dno ter da je v nevarnosti. LONDON 28. »Lloyds« poroča iz Aleksandrije, da je »Semiramis« z največjo brzino zašel na neko skalo izven luke. Ni še gotovo, da li bo mogoče rešiti ponesrečen parnik. Potniki so se v čolnih spravili na obrežje. Insolvenca. DUNAJ 28. Tovarna svilenih izdelkov Moritz Lonzer je insolventna in dolguje na blagu in denarju 550.000 K. Ponesrečeni hribolazei. DUNAJ 28. »Neues VV.ener Tagblatt« poroča iz Husae ja : 4 hribolazei, ki so se na Božič podali na 3000 m. visoko goro Zinken, se še vedno pogrešajo. Sodi Be, da so zašli v megli. Slorasta dijaštvu, oziroma ačiteljstvu! (Spisal Adolf R i b n i k a r.) Znano je, da nemško burševstvo slovi vsled popivanja in pretepanja. Mej tem, ko je pred vsem vneto za telesne užitke, pa nima pravega smisla za delo. Zadnji čas eo začeli nemški profesorji blagodejno vplivati na dijaštvo in mu skušajo vzbuditi zanimanje za ono dijaštvo, ki je izven »Reicha« po-ljudao delavno, oeob to za ono na Danskem, Norveškem, Francoskem, Angleškem. Profesorjem je namen, da bi inozemsko dijaško gibanje sistematično zasajali tudi mej Nemce. Pred kratkim je v ta namen zborovala v Karlsruhe zveza nemških profesorjev in je razpravljala največ o prašanju : je-li dijaštvo sposobno za poljudno delo ? In kakšen delokrog naj se mu prisodi ? ! Ob prvi točki je zbor prišel do zaključka, da je dijak popolnoma sposoben za poučevanje ljudstva o elementarnih predmetih. Skoraj nemožno pa je, da bi se dijaštvo pečalo s nekakim visokošolskim poukom. Za poučevanje v poljudnih seminarjih bi mu namreč primanjkovalo praktično-znanstvenega znanja, znanstvenega pregleda. Ce pa ni dijak, kakor učitelj, v toliko vsestransko izvežban in izobražen, da more popolnoma samostojno iz-■ vrševati naloge, potem pa tudi ni kos tem nalog im ! Na učenju elementarnih predmetov pa odpadajo težkoče v metodiki in ' znanju. Zbor je dalje izjavil, da je dijak, čeprav nima skoraj nobene pedagogične izobrazbe, vendar le jako sposoben za učitelja. Učitelj po poklicu — tako je menil zbor — je nam-j reč lahko prevelik pedant, metodiat, sploh šolnik, mej tem, ko dijak ne nastopa kakor učitelj, ampak bolj kaker prijatelj ljud-I stva. V podrobnosti nemškega profesorskega zborovanja se ne bomo spuščali, marveč hočemo raje tudi naie dijaštvo nekoliko opozoriti na moderno dijaško strujo poljudnega delovanja ; kajti ravno naši dijaki sa dokaj kužijo po nemških vseučilisčnih mestih in se nehotć, bolj ali manje korenito, navživajo bur-ševskega duha, tako, da jih je tudi že takih med njimi, ki jih ni sram izjavljati v svojih oklicih, da iz principa odklanjajo vsako delo. Da začnemo takoj s stvarjo, naj pjvemo da v poljudnem delu nadkriljtije Danska vBe druge dežele. Že leta 1882. so ustanovili v Kopenhagen u dijaško zvezo, imenovano »Stu-dentersamfundet«. Že preje so obstajala dijaška društva, a gojila so izključno dijaške zunanjosti. »Studentersamfundet« n« upošteva veliko zunanjosti, pač pa se odlikuje s tem, da poučuje delavce, pomaga revnim na ta ali oni način, objavlja poljudne spise in razširja Brzojavne vesti. V diplomaciji. SREDEC 27. Tukajšnji nemški generalni konzul, pl" Below, je imenovan pooblaščenim ministrom. Pogreb metropolita Firmilfjana in vprašanje o njegovem nasledniku. CARIGRAD 28. Včeraj se je v Skop-lju vršil slovesni pogreb metropolita Firmi-lijana. Do pričakovanih demonstracij ni prišlo. (CARIGRAD 28. Srbija je na ekumen-skem patrijarhatu zahtevala, naj bi se na mesto umrlega Firmilijana izvolil zopet kak Srb. To zahtevo podpirati Rusija in Orno-gora. Grška pa dela na to, da bi na to mesto prišel Grk in njeno prizadevanje podpira turška vlada. Patrijarh Joachim se vede reservirnno. Večina sinoda je nasprotna izvolitvi Srba. Vsled tega se izvolitev metro • polita bržkone precej zavleče. — Bjlgarski eksarhat dosedaj ni še protestiral proti vo'itvi kakega Srba. Podpora Macedoncem. CARIGRAD 28. B^lgaraki eksarh je zahteval dovoljenje, da bi smel deliti podporo po oropanih vaseh sandžaka Kirk-Kilise, čemur se je vstregio. Položaj t vshodni Aziji. PEKING 28. Vsi kitajski podkralji so dobili nalog, naj izdelajo izkaze o številu sposobnih, po tujih Častnikih izvežbanih čet. Tukaj se še vedno pesimistično sodi o zadevi med Rusijo in Japonom. Danski kralj Volan. KODANJ 28. Kralj Kristijan se je pre-hladil in mora ostati v postelji. Danes zjutraj je kralj za nekoliko časa vstal iz postelje, a je moral radi bolečin v hrbtu zopet leči. Seja francoskega senata. PARIZ 28. V včerajšnji seji senata je vprašal Guerin ministra za vnanje stvari Delcase&a glede bolgarske prepovedi fran-cozkih svilnib kokonov, kar da provzroČa francozki trgovini veliko škodo. Minister vnanjih stvari Delcaseč je odgovarjal, da se je med tem v Bolgariji uvedel nov regle-ment, ki francozkim importerjem nudi polno -, kakor otrok v družbi drage mi matere in dobrega očeta preživljal divne sv. večere in se mi je duša potapljala v poeziji. Al; sedaj ju nimam več . . .« Obrnen v stran je nadaljeval : Ali da posvečam te drage spomine, daj a m prirejati vsako leto na nocojšnji večer božično drevesce, ob katerem se za par trenutkov povračam s svojimi mislimi in čutili v one davne zlate čase !« Beeede stotnikove napravile so globok utis na vse navzoče. — A bil je med njimi tudi nekdo, ki si je skrivaj brisal očesi. — Bil je to Hinko Dobravec. — Prenapolnen od srčnih boli prijel je dobri mladenič mene za roke in prosil: »Prijatelj, sprejmi me v najino sobo! Danes ti hočem odkriti svoje srce in ti povedati vzrok svoji otožnosti.c Prišedši v sobo je odprl skrinjico ter vzel iz nje nekaj skrbno zavitega. — Sela sva na klopico. Vinko je začel pripovedovati tako-le : »Besede stotnikove spravile so me ia ravnotežja. Duh se mi je preselil v oni obo ževani kraj, kjer bivati dve bitji, kateri edini ljubim nad vse in kateri tudi ljubiti mene neizmerno.« — Na to je vzel v roko zavitek, ga razvil previdno. V rokah sti mn ostali dve sliki, kateri je poljubil trikrat vsako posebe. — »Koga predstavljati ti dve podobi, ki sti — kakor vidim — tebi toliko dragi ?« Tako sem ga vprašal radovedno : »Vidiš«, je odvrnil on, »ta je moja mati, a ta — ta je — Trinkova Mimica.c — Zadnji dve imeni je izgovoril nekako sramežljivo ter pogledal pred-se na tla. »In poleg tega, da imaš dobro mamico in ... . lepo ljubico si toli otožen . . . ? ! Kako naj si tolmačim to ?!« — sem pripomnil jaz. — »Bili smo svojedobno zelo srečni«, je nadaljeval Vinko. Živeli smo sicer jako preprosto ali zadovoljno. Oče moj je bil krepak mož in mati pridna gospodinja. Jaz pa sem bil njiju veselje, ker sem bil edinec. — Nakrat se je prikradla v našo mirno in srečno družino huda, neiz merna nesreča. — Očeta je neko padajoče drevo pobilo, in umrl je par minut po katastrofi, ne da bi se bil zavedel. — Meni je bilo tedaj dvanajst let. Za-me in mater moje so pričeli po očetovi smrti žalostni časi. — Mati ;e obnemrgla duševno in fiz.čao od preve like žalosti. Še v poznejših letih govorila mi je kakor blazna o svojem možu in mojem očetn. Edina njena tolažba bil sem jaz. — Ali ubogi siroti ni bila usojena niti ta to- lažba. V edenindvajsetem letu pozvali so me pred naborno komisijo in ta je izrekla tudi usodni svoj »tauglich«. — Za mater je bil to grozen udarec. Neštete bo bile nje solze, ko je izvedela, da jej bo čez šeat mesecev odvzet edini sin, edino bitje, katerega ima še na svetu. — In prišel je oni grozni dan — grozen za mater in grozen za me. — Ne, ne, niti spominjati se ne smem tistega obupnega vsklika, ki se je izvil iz prsi preljube mi matere, ko me je zadnjič pritisnila na svoje Brcelitično jako burni časi — odbili in jim ugodili še ie pozneje. Učiteljski zbor za prirejanje večernih tečajev ne ob-eza le dijaštvo, marveč se deioma dopolnjuje tudi iz učiteljskih krogov. Učč brezplačno. In ravno to si šteje Danec v ponos, da se more dobrovoljoo in neplačea žrtvovat za stvar ! Požrtvovalnost in zapostavljanje osebnih interesov pa je potreboo tembolj, ker se danes že splošno vedemo neza> u pno proti vsakemu podjetju, ker se boj mo zakulisnih osebnih namenov. Z dobro volj nostjo pa venJar-le koli kor-toli ko pobijamo vsa *um-ničetija. In ravno to sredstvo veliko pomaga v to, da kopenhagensko delavstvo in meščanstvo sploh visoko ceni duševne zmožni teti. I aaijivo je, da so marši kake tež koče ovi • rale delavne mladeniče in jim še danes tako zanašanje znanja mej ljudstvo napravlja nemalo neprilik. Delavci so (mej drugim) navadno trudni in zmučeni, kadar po vsednevnem delu sedajo na večer k učenju. Mnogi so popustljivi, naveličajo se kmalu vsake stvari, a to gotovo ni v moralno oporo, Če vidimo mej tečajem, kako se vedno manjša število učencev! Poljudno delujoče dijaštvo m >ra pač misliti na to, da je vzroka nenavdušeoju iskati navadno v brezdelici ljudij ; dalje v tem, da so ljudje to zadržani sedaj radi bolezoij, sedaj radi s'.an^vskih in polit enih dolžnostij, sedaj zopet iz drugih vzrokov. Velikokrat pa tudi obupa vajo radi tega, ker so Bi učenje mislili fantastično lahko. (Pr.de še.) Srbska in bolgarska vlada pa macedonsko vprašanje. Minister za vnanje stvari And. Nikolić je p* dal v razgovoru z nekim novinarjem važn.li pojasnil o stališču srbske vlade nasproti rami m vprašanjem, ki so na dnevnem redu. Iz teh izjav posnemamo po »Samoti pravi« : Vlada ni je iskreno in popolnoma osvojila program S[K>razumljen.h vlasti z% reševanje makedonskega vprašanja, ko gre za to, da §e ustvarijo pogoji za človeški obstanek Makedoncev vseh p.emen in ver in brez škode za integriteto Turčije. Srbska vlada je - hvaležnostjo pozdravila sporazumljenje v Murzst^gu in meni, da je to spor«zumljenje za. eHida; zadostno v to, da postopno privede v delo reforme uprave v treh macedon?k h vilajet.h in da zavaruje življenje in imetje, kak >r t';di svobodno napredovanja vseh sultanovih podanikov. Zato je vlada odločila, da t ki po svojih silah pomagala odklanjati ▼se, kar hi moglo ovirati akcijo sporazum- kove delovale so na me bolestno. — V duhu gledam mojo mater, kako sloni poleg drevesca in misli na me, na sina. — In ona, Mimica, kako me pogreša nocoj, spominjajo^a s« krasnih sv. večerov, ki sva jih doživela v dru/oi predrage mi mamice. — D^nes pa sem daleč proč od njiju: mej puškami in bajoaeti obhajam sv. večer! — Osoda nemila, kuko ti na račun drugih kaznuješ nedolžne ljudi :« — — Tukaj je prenehal ter žalostno naslonil glavo na mojo pmo. Jaz sem bil v vidni zadregi. — Hotel sem ga tolažiti, ali ob najboljši volji nisem mogel dobiti tolažilne besede. Videl sem v dno Brca preprostemu ali blagemu mladeniču. Otožno l.ce, način v pripovedovanju, toplota besede, vsaka poteza, vsaka kretnja: vse je govorilo, kako sta mu srce in duša, kako mu je vse bitje navezano na oni dve bitji. »Vinko«, sem ga vprašal po kratkem molku, »si li uverjen o iskreno sti M mičine ljubezni? Nervozno je privzdignil glavo ter vaklikml glasom, ki je donel ne kam čudno: »Da, da, ona me ljubi!«-- (Pride še.) I ljenih sil in da z vsemi močmi sleherni mo I1 rebitni poskus — ki pa ni verojeten —, da bi «e s srbske zemlje podpirala ustaja, ki ima zopet počiti na spomlad. Ali ravno zato se i mora vlada polnim zaupanjem pridružiti obči zahtevi, da se Čim prej ustvari upravni aparat, primerno sporazumljenju v Murzstegu. Čim prej se to zgodi, tem prej bo Makedonija zavarovana pred minolimi in toletnimi stušnjami. Nikdo ne more b pravico dvomiti na resnosti namer dunajskega in petrograj-i-kegd kabineta, da t-e znatno izboljša usoda Makedoncev brez nevarnosti za evropski mir. Minister je zagotovil, da med Srbijo in Bolgarsko ne obstoje nikaki dogovori za kako skupno postopanje ob makedonskem vprašanju. Ali to ne izključuje, da ne bi razumni Srbi in B »Igari s previdno politiko delali za srbsko bolgarsko sporazumljenje. Ta misel mu je simpatična, ali o tem ni smeti misliti, da je to poskus za tmancipacijo od evropskih vlasti, nekako kontra-sporazumljenje. On dobro ve, da ti dve mali državi, ki mejiti na Makedonijo, nimati moči za izvedenje takih velikih načrtov. Minister je pa uverjen, da bi srbsko bolgarsko sporazumljenje, kateremu bi bil cilj poboljšanje odnošajev v Makedoniji, moglo izdatno podpreti prizadevanje evroptkih vlasti, ki imajo isti cilj. Tako bi Srbija in Bolgarska zaslužili pri znanje Evrope, a Macedoncem bi pomogli mnogo. Za sedaj je pred očmi nesebično sporazumljenje med javnim mnenjem v Srbiji in Bolgarski, ki bi pomenjalo prvo stopinjo za sporazumljenje med obema vladama za skupno postopanje, a ne nasprotno velikim vlastim. Te pa ne bi imele vzroka za nasprotovanje takemu sporazumljenju balkanskih držav. Za tako sporazumljenje dela sedaj inteligentneja družba obeh dežel in pričakovati se more trenotka, ko se bo moglo temu, kar je ugotovilo javno mnenje, dat; običajna firmi protokola v dveh primerkih. f £lbert Z. Jr. Schaeffle. V predza Injem izdanju našega lista smo sporočili, da je v Stuttgartu umrl znani državnik Albert E. Fr. Schaefle. Pokojnik je bil svetovno znan učenjak. Sosebno se je bavil s socijalnim vprašanjem. — Njegova g avna dela so bila »Kapitalizem in socializem«, »Kvintesenca socijalizma«, »Brezaadje soc jalne demokracije« in »Zgradba in živ ljenje socijasnega telesa«. On pa ni bil nasprotnik socijalnega gibanja. Narobe. On je v svojih spisih fino ironiziral in dovajal ad absurdu m VBe one, ki vidijo v eocijalnem gibanju, v vzbujanju mas grozno straš i'. On je bil le proti tistemu revolucionarnemu socijalizmu socijalne de-mokiacije, ki je v gospodarstvu izključno koiekt vističen; Jv polit ki republikanski; v filozi riji materialističen, natoroznanssi pobarvan ; v et ki optimističen zboljševalec sveta; v veri pa ateističen. Temu socijalizmu je Sckaeffls odrekal bodočnost. Sicer pa je bil topel branitelj ideje soeijalnega gibanja, očiščenega o i utopij. On je smatral to gibanje opravičeno :n je bil uverjen, da se njega ideje uresničijo v nedaljni bodočnost . Ali Dim Avstrijcem ni bil Schaeffle znan le kakor znanstvenik, kakor socijol< g, kakor učenjak, nam je bil še poseben zna nec, kakor člen ministerstva Hohen\vartovega, v katero je bil vstopil v februvarju 1871. kakor minister za trgovino. Schaeffle je bil ravno — ako se smemo tako izraziti — pameten Nemec, ki se ni izgubljal v blaznem domnevanju, da le Nemec ima pravo do sjajnega življenja, in v katerem domnevanju vidi sedanji rod Nemcev vse drugo nizko doli pod seboj — pod nogami. Da |je bil Schatffle pošten Nemec, priča že dejstvo samo, da je vst( pil v mi niste ratvo Hohen-uartovo, ki je hotelo zadovoljiti Cehe z uresničenjem češkega državnega prava in to v času, ko je bilo med Nemci vse pijano od šovinizma ob gigantski borbi med nemškim in francozkim narodom. SchatfHe je ostal nedotaknen od tistih šovinističnih idej, ki v ogromni večini Nemcev provzročajo vero v neko bodočnost, ko bo razmerje germanstva nasproti vsem drugim narodom razmerje viših, vzvišenih do nitih in podrejenih bit j. — O tem nam priča dejstvo, da je SchaeilH a obsojal ekspan-Eivnost Nemčije in je dokazoval, da bi bilo to le v nje nesrečo. Izlasti se je SchaefHe vsikdar po teza I za popolno gospodarsko in politično samostojnost Avstrije. Schatffle se je tudi v veliki meri zanimal sa vprašanje volilne reforme v Avstriji. Posegel je bil tadi v diskuzijo, na vstalo po predlogu pok. grofa Taaflfe a za volilno reformo. Schaeffle je bil predlagal v svojem glasilu mešan zi-stem. Zbornica naj bi bila sestavljena delema iz zastopnikov, izvoljenih na splošnih volitvah, deloma iz zastopnikov korporacij. Zastopniki, izvoljeni na splošnih volitvah, naj bi sestavljali dve tretjini, ali tri petine zbornice; ostali sedeži naj bi imeli deloma zastopniki komunalnih korporacij, deloma zastopniki stanovskih korporacij. Te zastopnike naj bi volili ali deželni zbori, ali občinski zastopi direktno, oziroma dotične korporac je. Odločen naaprotnik pa je bil Scha< ffle sedaj uvedeni V. kuriji. Te ideje pok. Schaeffle a so naletele na hudo nasprotstvo in res niso bile neoporečne. Kajti ni si lahko misliti takega mešanega 'zistema, takega združenja stanovskih načel z idejo modernega reprezentativnega zistama. Ali VBakako je bil Schaeffla modern državnik brez tesnosrčnosti, daljnim pogledom in iskren propagator naj-moderneje ideje — ideje širjenja političnih pravic. Čast njegovemu spominu. t Giuseppe Zanardelli. Italijansko politično življenje je izgu bilo z Zanardellijem enega prvih svojih markantnih predstaviteljev. Izlaeti za liberalizem v Italiji pomenja smrt Zanardellija hudo izgubo. Temeljil je v načelih od leta 1848. V italijanskem pailamentu je bil ne-pretržno od leta 1861. M nister je postal Zanardelli prvikrat leta 1876. v kabinetu Depretis. Pozneje je bil opetovano minister in dvakrat predsednik italijanske zbornice. A še le v februvarju 1901. se je posrečilo Za nardelliju — kakor 72 letnemu starčku —, da se je povspel najviše do stopinje mini-Bterskega predsednika. Njegovo ministerstvo — v katerem je bil tudi sedanji ministerski piedsednik Giolitti — je bilo liberalno naj-čisteje vede. Ta njega značaj se najbolje odsvita v dejstvu, da je Zanardellijevo ministerstvo sprožilo vprašanje o ločitvi zakona. Ali ni mu bilo dano, da bi bilo rešilo to vprašanje, ker je dobilo — kakor nam je vsem še v živem spominu —, emrten udarec po nezgodi, ki je je zadela s tem, da je ruski car odpovedal Bvoj že napovedani obisk v Rimu. Tedaj je Zanardelli zapal v težko bolezen, od katere ga je končno rešila smrt v njegovem dvorcu v M»iderno. Dnevne novice. Tak je dr. Koerber Hartlor In njunih pomočnikov zistem !! Nedavno temu smo bili že sporočili vest, ki je provzročila veliko vzgledovanje, vest namreč, da hoče vlada podrž&vtti šole nemškega schulvereina v Opatiji. To vest so posneli ne le slovenski, ampak tudi nekateri češki listi. Kajti ta namera vladina je res prekarakteristična za kurz naučne uprave pod vladanjem dr. Koerberja. Ali če dejstvo, da hoče vlada za par Nemcev v Opatiji vzdiževati šolo na državne stroške, dočim prezira že leta in leta prošnje tisočev slovenskih starišev, če že torej, pravimo, to dejstvo kaže, kako enostranska in pristranska je sedanja vlada, pa nas mora navdajati skrajnim ogorčenjem, ko čujemo, kakim zvijačnim in zavratnim načinom je vlada uresničila svojo nakano ter takorekoč utihotapila podržavljenje gori imenovane nemške šole v Opatiji. Pred nekoliko dnevi je uradni list priobčil imenovanje dveh provizoričnih učiteljev na nemško-državno ljudsko šolo v Pulju. V resnici pa ta dva učitelja poslujeta na rečeni šoli v Opa-i j i ! ! Na ta način je vlada hotala doseči in je tudi res dosegla, da svet niti opazil ni kar je izvršila v Opatiji ! To postopanje vladino (to je centralne in tržaške lokalne vlade) je tako kričeče, ne le krivično, ampak tudi žaljivo za nas, da ne sme ostati brez odpora od naše strani. Mi poživljamo s tem vse one činitelje, katerim je narod paveril brambo njegovih interesov, naj temu dogodku posvetijo svojo pažnjo in naj pokažejo gospodu Koerberju, gosp. Hartlu in gospodi na namestništvu v Trstu, da ne smemo in tudi nočemo mirno prenašati take pristranosti in — za vratno ati! Posvečen je duhovnikov. Predvčerajšnjim je škof dr. Nagi v cerkvi pri sv. Antonu starem posvetil v duhovnika dijakona škofije tržaško-koperske veleč. gosp. Josipa F 1 e g o iz Buzeta in Aleksandra M a r t e -lanca iz Barkovelj. Noto vojno pristanišče. Iz Grnža pri Dubrovniku (v Dalmaciji) javljajo, da se en del starega arzenala v Gruia preurejuje za nameščenje topov. Tjakaj pride ena baterija ! gorskih topov z možtvom, ki bo vedno pripravljena. Dve bateriji se namestiti v arze-; nalu, ali tako armiran:, da bosti pripravljeni vsak hip za eventuvelno potrebo obrambe obali. Tako dobe v Gružu poleg trdnjavske ; tudi gorsko topništvo. Razmere Slovencev v laškem Tržiču (Monfalcone). (Dopis). Državnopravno pripada Tržič še avstrijski državi. Par cesarskih orlov nad glavnimi vrati c. kr. ob a->ti nas še spominjajo, da nismo še pod Italijo, kamor vleče srce i z vestno gospodo v tsm mestu, ki se vedejo kakor da smo že del »provincije videmske«. Mi ne bi niti omenjali tega — ker radi prepuščamo vsakomur da išče svoje sreče, kjer se mu zdi najprimerneje in kakor ve in zna — mi bi ne omenjali tega pravimo, ako bi ne bdi gospoda, ki so v tej občini na čelu, ob enem tudi fanatični sovražniki nase na olnosti. — Tu dobiva varnega zavetja sleherni italijanski podanik, dobiva koncesije za razne obrti, podpiran je od občinske oblasti v vsakem pogledu. Bos je morda prišel muž v Tržič, a daneB je srečen lastnik lepega premožnja. Za nas Slovence pa je tej gospodi vsaka beseda polna zaniČevanja.flDočim pritiskajo vsakega italijanskega inozemca v bratsko svoje naročje, smo jim pa mi domačini slovenske narr dnosti »foresti«, katere bi najraje odgnali. Fakt je, da so vse bolje prodajalne na glavnem trgu v Tržiču v rokah regniculov. Nastopni dogodek, ki so ga provzročili naši občanski gospodarji, utegae zanimati cenjene čitatelje »Edinosti«. Nasproti tržaške postaje je imel Ivan Fornazarič svojo gostilno dolgo vrsto let. Odkar pa je znani mogočni Lah odprl svoj »bulet« na poBtaji, je Italijanom rečena gost Ina trn v peti. Zato so vrtali in vrtali toliko časa, da je okrajni zdravnik iz Gradiške »spoznal«, da bo prostori v katerih je b.la Fornazaričeva gostima toliko let, nesposobni iz zdravstvenih ozirov za iz-viševanje gostilniške obrti in je dal te prostore zapreti. G. Fornazarič je podal na to na c. kr. okr. glavar, v Gradiško rekurz in vspeh je bil ta, da je smel zopet odpreti one prostore, ali le za nedoločen čas. Mrj tem pa si je dotični gostilničar sezidal svojo lastno hišo prav nasproti postaje, da bi nadaljeval svojo obrt. Ker pa se nova hiša nahaja mej dvema nasipuma — med nasipom okrajne ceste in onim južne železnice — je gospod Fornazarič naprosil okrajni cestni odbor za dovoljenje, da bi zasul jamo med zasipom ceste in njegovo hišo in to zaradi glavnega uhoda v hišo. Ali cestni odbor je zavrnil to prošnjo. G^pod Fornazarič pa je zaprosil vnovič in sedaj čaka na rešitev te druge prošnje. Ali to ni bilo 83 zadosti. Italijanski fanatiki — s pomučjo dobrega jim pnjateja, sekcijskegi višega inženirja južne želtzmce, Gabrieliija v Gorici — so provzročili, da je tudi direkcija južne železnice odbila Furna-zaričevo prošnjo, da bi smel zasuti jamo med svojo hišo in nasipom železnice. Tako mora trpeti veliko škodo domači podanik, ki je vsikdar točno plačeval vse davke! Kidovedii smo, kaj porečejo kompetentne obhsti, kajti bilo bi v interesu javne varnosti, ako bi sa ona jama zasula. Cesta od trž škega kolodvora proti Tržiču je preozka in nevarna radi ostrega ovinka. Pred leiom dni se je dogodilo n. pr., da so se voz, konj in kočijaž prevrnili v jarek globok 3—4 metre. Slovenskemu človeku bi hoteli preprečiti na-daljno izvrševanje obrti tudi pod pretvezo, da je gostilna predaleč od mesta ter da bi jo redarstveni organi ne mogli nadzorovati. Čudno ! Kolodvor je še bolj oddaljen, nego hiša g. FornazariČa in vendar hodijo tja vsaki dan — občinski redarji ! Govore naj - imena! Danes nam je prišla slučajno v roke 1. številka uradnega lista »Osservatore« od dne 3. julija 1784. Naravno je, da smo jo pregledovali z nekim zanimanjem že radi nje čestitljive — starosti. Naleteli smo tudi na rubriko: »rojeni«, »umrli«, »poročeni«. In glejte, ravno tej rubriki smo posvetili posebno pažnjo. Imena v njej so nas zbodla v oko, ker dajajo odg.vora grdim čifutskim listom, ki Das vedno g-mjo iz Trsta, češ, da nismo Tržačani, da smo fjreBtf, da smo še-le v no-vejih časih padli »z gorovja doli« tu-sem. — »Osservatore« od leta 1784 pa priča, da so Slovenci tu stari stanovalci in da sestavljajo avtohtonno naseljenje. Čujte torej ! Od 21. do 27. junija 1784 so se rodili v Trstu : Iv. B. Abramič, Josip Majat/(natanioo tako .je tiskano v »Osser- vatoru«!. Josip Goj, P?*2r Mesesael, Ana Manja Keršić, Peter Pggamei — Ivan K. Doienc, Ivan Sndichi, Josip Lazarić, Peter Zivic. Umrli so v isti dobi: Ana Marija Bu-dinič Marija C;ti8, Iv. K. Abramie, Elizabeta ( eg!er, Ana Marija Sardi in Josip Pontoni. Poročil se je Jakob Grmek z Eleno Krif gel. Ta imena govore, da-li je bilo že tedaj Slovfnc-v v Trstu. Ta imena govore, da smo biti tedai v večini. Zakaj da nismo danes več v več:ni ? ! Vprašajte avstrijske vlad-! in avstrijske zisteme! No, saj tudi emo še v večini po kr vi! R*z:ika je let da mnogo naše krvi množi vrste naših sovražnikov ! /a makedonske besruuee bo nadalje darovali : V društveni krčmi »Delavskega kon- eumne^a društva« pri sv. Jakobu 10 K 25 stoL, H nko St bil, posestnik v V^rtovini pri Gorici 2 K ; prej izkazanih 913 K 85 Btot., skupaj 925 K 25 st. Silfestrov večer priredi »Tržaško pod porno m bralno društvo« z običajno zabavo. Podpisani odbor u^udoo vabi vse društvenike in druge prijatelje društva na obilno udeležbo Odbor. Koncert s plesom in isro priredi Ivatiska narodna godba dne l.januvarja 1904. v prostorih >Narodnega doma« pri sv. Ivaau. Začetek koncerta točno ob 4. uri popoludne. Z četefc plesa ob 8. uri in traja do polunoči. l -topoina na veselico 40 st.; tedtž: od I. do IV. vrste 30 st., ostali 20 si. ; k plesu možkt 80 st., ženske 50 st. Pevsko društvo »Slava« pri sv. Mar. Magd. h podaj i pr.redi v četrtek dne bi. t, m. S lve-trov večer v novi dvorani gospoda Josipa M klavec s petjem, godbo, zabavno igr.», šaljivo loterijo in s prehodom iz starega v novo leto. S tem Silvestrovim večerom bo ob enem otvoritev nove dvorane. Ustopnina brezplačna. Komur je drago Be pošteno zabavati, naj pride na ta večer. Nove priproste slovenske pesmice za Trst in okoiieo. Predveerajnj m st> priredili neumorno di-iujoči j»evaki društvi »Slava« in »Velesila« velik javen ples v veliki S^nein-Cemotovi dvoran v Šk edajtt ob priliki, ko se prvikrat razglasile nove pripro-le, eno-«tavne, ali zelo melodjo^ae pesm ce, zložene nalašč za pred^toječo pustno eezono. Kako v obče odobr'ije ta ide^a obrh društev, čmo videli pop >ludae na ogromni udeležbi vz ic temu, da ni bilo sKoro nikake reklame. A ne le po veliki udeležb', ampik tudi po načinu, kakor je vse občinstvo radostno sodelovalo in — sopevalo, je bilo v deti, kako ?rečoa je ideja, ki jo »Slava« in »^elea.la« uresničujeta že četrto leto sem. To je res najpritnemeja pot, da iztrebimo iz ljudstva i.ste lasice pesmi, med katerimi je tudi tacih, ki so škandalozne in ki jih moramo obsojati se le z narodnega, ampak tudi se stališča moraie. Da so skladatelji res ubrali pravo s;runo, to je, da so pesmice hkratu priproste m meiodijozne, priča pač dejstvo, da jih je ljudstvo — kakor smo že omenili — splošno pevaio še isti ve"er toliko na ztbavi sami kol.kor po gostilnah. Pesmic je 6. Uglasbene s > deloma dvo-deloma tr glanno. Pred začetkom pevanja je predsednik »Slavc«f g. M klavec, v jedrnatih besedah •taačal važnr st le|>e in poštene domače pesmi Ter je tjplo priporočal občinstvu, posebno pa miadini, naj se z ljubeznijo oklene naše slovenske pesmi, n&še spremljevalce v življenju, m še tovarišice v veselju in naše t daži-teijiee v žalosti — torej pesmi, ki res prihaja a. srca. Kdor prezira to pesem, prezira tudi mater, ki mu je, detetu, pevala to pesem. Obfc nstvo je burno pritrjevalo govorniku. Peeem št. 1, »Okoliška« — po naši — je lepa, melodijozna, ali je nekoliko preuznetna, ker je nekoliko kontrapunktirana to pretežavna ra priprosto Iju istro. Ali, kakor rečeno, lepa je in jo moremo toplo priporočati našim društvom. A to ne le radi na pava, tmpak tudi radi lepega rodoljubnega teksta. Pesem st. 2 »Naprej« je tudi ugajala otttinstvu. Te tat je bojevit in ravno zato je mašel krepkega odmeva med občinstvom. Pesem sl 3 »Nekdaj« je tudi jako lepa, a* dan te, jako pripravna za pevanje v drmibah. Pesem št. 4 »Vsaki večer«, tudi an-«iante, z lepim ljubavnim tekstom, nadkriljuje prejšnjo. Pesem št. 5 »Ne bom jo nosil< je lepa polka in se je zelo omilila občinstvu. Pesem št. 6 »Tvoj pušelc ni mene več vreden«, valček, nadkriljuje vseh pet. Zložil jo je g. V. Pižon, ki ima že od nekdaj po-i seben talent za valčke. Njegove so bile še i druge tri pesmice,.ali ta se mu je najbolj j posrečil«. To rodoljubno podjetje imenovanih dveh j vrlih društev se je torej tudi letos najlepše posrečilo. Opozarjamo pa, da bosti obe društvi prihodnjo nedeljo skupno pevali nove pesmice pri sv. M. Magdaleni spodnji v novi dvorani gospoda Josipa M klavca. Za č a te k ob 4. uri popoludne. Zaključujemo z željo, da bi se te pesmice res popularizirale in se razširile med našim narodom v mestu in po okolici. Poskus samomora. Sinoči ob 6. uri je neki finančni uadpazn vzdržano; kava Rio navadna loco 31.34, navadna reelna 35.38, navadna dobra 39.4-. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za tek. mesec po 50 kg 44.— frk, za marc 44-50 frk. Ham 5 u r g. (Sklep.) Sladkor za december 16.70, za januvar 16.80, za marc 17.25, za (naj 17.55, za avgu«t 17.95, za oktober 18.1o. Mirno (Vreme: meglaj. London. Sladkor iz repe surov S3/, Sh, Java 9.041/, Sh. Stanovitno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptao K 64.50 do 66.—. za september K —.— do —.—, jan.-avg. 64.75 do 65 75, Concass: in Melispil i romptno K 69 50 do 70 — , za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67 80, New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo lote dobave. Trdno; 10 in 20 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekači mesec 15.10, rž za januvar 15.—, za januar-april 15.10, za marec-junij-15.10 (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 21.90. za januvar 21.05, za januar-april 21.10, za ma-rec-junij 21.20 (stanov ). — Moka za tekoči mesec 28.40, za januvar 28.45 za januar - april 28.40. za marec-junij 28.30 (stanov). — Repično olje za tekoči mesec 54.—, za januvar 53.75, za januar-april 53 50, za maj-avgust 52.75 (mirno) Špirit za tekoči mesec 43.50, za januvar 43.50, za jan.-april 43 50 za maj-avgust 42.75 (stanov.). — Sladkor surov 88uusonor 22.V,— 22.3/4 (miruo), bel za tekoči mesec 25.50, za januvar 25.621/« (mirno) za januar-april 26. — za maj-avgust 26.87'/, (stano vitno) rafinirao, 5o1/,—57. — Mraz. Bančni izkaz od 23. dec. 1903. Dunaj 28. deoembra. 1,658.300 000 plus liJ,192.000, 1,468.000 0*H) minui 9 216 000, 320 900 000 plus 20 431.000 4,101.500 000 plus 1,442.000 298,600 000 minu* 111.000, 290.000.000 plus 142.000, 206,800.000 m:nas 28.396.000 Trgovina se zaklanimi prašiči. Dne 24. t. m. je bilo pripeljaaib na trg 152, na dan sv. Štefana 142, pred minolo nedeljo 28 in včeraj 182 prašičev. Kupčija je bila zelo slaba in mrtva ter skoro nikake cene. Prodalo S9 je pa od V33ga teg.i prav naalo, tako da leži skoro vs9 blag") v skladiščih. Kar je prodalo šlo bol še vr-t*. po> K 110, slabše pa po K 90. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A. ==: (v lastni hi5i.) ZA LOG A: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkareuoA. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. nnatrovan cenik brezpla6no in franko Urar F. Pertot Poste 3, vogal ul. Torre bianca Prodaja f rebrne ure od 3 gld. a^rej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, r€golatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. Za božično in novoletno darilo! 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura s 24- urnim tekom s posrebrneno. verižico; 1 krasna spila za kravate se simili biseri ; 1 prstan a ponarej. kamnom za možke ali ženske; 1 jrarnitura gumbov za raanšete, arajfo in ov atnik, jamčeno iz 3 doublfe zlata ; 6 žepnih rut iz pristnega platna; 1 krasna pisal a oprava iz niklja 1 lepa toiletno odedalo z etvijem in lepim glavnikom; 1 lepo dišeče toiletno milo: 1 beležnica; 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa; 72 pisalnih peres in še 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni. Pošilja po povzetju ali predplačilu. H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en niža 2 rezili, a&o se vzame več ovitkoov ae priloži vsa kemu po en tak nož Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne. Svoji k svojim "»S O B U V A L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Orem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -TRST ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkih cenah. Svoji k flvojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsfc zadruge y Gorici (Seltaii) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. I. hiša Marenzi. Največja torama pohištva primorske dete SolidnOBt zajamčena, kajti les ne oaufil < ▼ to nalašč pripravljenih prostorih a tem- ' peraturo 60 atopinj. — Najbolj udobM, { deral sestav. Koakareočne oeae. ■T Album pohlits* bnsplsAia. "Vt prej rma zavarovanje človeškega fir-jenja po nsjraznovratnej£ih kombinacijah pod tako agodnizni pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in *mrt z zmanj^ujočimi ne vplačili, V*ak ćlan ima po preteku petih let pravico do dividende. 99 SLAVI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prt požarnim škodam po najnižjih ceuah ?kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najbolj5i sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Božična loterija Srećkanje nepreklicno dne 29. dec. 1903 V 1500 dobitkov razdeljeni v 100 glavnih in 1400 postranskih dobitkov v skupni vrednosti JtfOH 50.000 krOtl glavni dobitek K 25.000 in nadaljna dva druga dobitka j>o 5000 in 1000 se na zahtevo izplačajo po odbitkn postavnegt davka ^/f v gotovini. Srečke po 1 krono ^e vdobivsjo v vseh menjalnicah. tobakarnah. loterijskih zbiralnicah kakor tudi pri .. Lotterie- Bureau u. Spiegelgasse 15. / ozirom na predstoječo opustitev trg*ovine „AL NUOVO NEGOZIO" (ez PIANO) na borznem trgu št v. 4 se prodaja, cela še obstoječa zaloga manufakturne ga blaga i u konfecij za gospe z jako velikim popustom. Singerjevi šivalni stroji za družinsko porabo so najboljSa božična darila V letu 1903. 7 MjTečjii odliiDvam samo v Nemčiji. Jednostavna manipulacija ! Velike trpežnosti! Nedosezre delo zmožnosti ! Brezplačni podnčevalni tečaj tn za umetno vezanje. Singer & C.o deln. družba šivalnih strojev TKST. Corso, Palača Salem. Zlatar DRAGOTIJN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. TRST. Priporoča svojo na novo stvor j eno prodajalnico zlata-nine. srebrnine in žepnih nr. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih nr. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Pokusite jih in prepričali se bodete, da so postale Ilirske testenine ne vsled reklame, temveč vsled posebno finega okusa, redilnosti in jednostavne priprave priljubljene v vseh slojih. Pazite na napis Ilirske testenine ! Ženska 40 tlo 45 let stara, pridna ia poštena, ki je vešča slovenskega, italijanskega in nerEŠk'ga jezika v govoru, zmožna vseh hišnih opravil ter vzdrževanja ctrrk, »e takoj »prejme proti jako dobri plači. Naslov t hiša Štolfa ulica Giuliani številka 20. A. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila pn najnižjih 'enab. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za beseda: za večkratno insercijo pa se cena primerno cnlža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plaČnjejo v četrtletnih anticipatnb obro? i i. Najmanja objava 60 stot. V Trstu. Zaloga glinastih pečij v razi čnih velikostih načrtih iu barvah ter raznovrstnih plo^e za prevlečenje štedilnih ognjišč iz ene prvih čaških tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo sc tudi štedilmi ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave. klavnemu občinstvu- v mestu in na deželi priporoča se najtoplije. PETER TEBČON TRST. — Ulica Chiozza štv. 14. (akozi dvorišče). Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn ===== Borzni trg št. 2. II. nadstropje === (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. ■V Konkurenčne oene Sveže maslo in kokoši. Podpisani prodaja pristno Stajarsko sveže maslo in kokoši po najnižjih cenah. Ivan Suban, trgovec ulica Chiozza 33 ogel ulica Bacchi. Operater kurjih očeh odlikovani specijalist (HORDAM ki ordinira na Corso it v. 23, H. nadstropje naznanja vsem, ki trpijo na krnjih o£eh ali vsled zaraščenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki posebni metodi, ki ne prov-zroča ni kakih bolečin. cena od ene krone za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadob£. JAKOB BARABIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, koli>-| nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po ; jako nizkih cenah ter moke, žita, ovSt» i in otrobi. Razpošilja naročeno blago 'tudi na deželo na debelo in drobna po iako nizki ceni. |—-- ! Hermangild Trocca Barriera veccliia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašrene. Venci od porcelanu in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike ua porcelanastih ploščah za spomenike Najnižje konkurenčne cene. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI ===== Špitalske ulice štev, 2. Zamenjava in iikomptaj« Daj« predujma na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčujezapale Zavaruje srećke proti kurzni ■ kupone. === ===== Izgubi -: Vlnkuluje In dlvinkuluje vojaške ženltninske kavcije, g^ lTilnijif im fifriirr sfiln Bornim nmm^ilm. H Podružnica v Spije t u (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema Y tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga. — —' Promet i čeki in Za praznike! Najboljšo obuvalo po najugodnejših cenah se dobiva le v čevljarnici Julij Romanelli -- TRST — Corso št. 12 — TRST VpKUi J^Knr angleških Čevljev za moške od gld, 3.10 naprej . C11K1 1ZUU1 ff rum> tf ......3.30 SjH'cijaliteta obuval za dečke. e Za praznike! Danes ob 8. uri zreeer sreč kanje. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja vas vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ia devis Promeae Udaja k veakemn arebaaju. 1 Zftlo^a likerjev t sodčih in boteltkali. Perhauc Jakob »n in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. Anlnn ^Sfll*ll priporoča svojo kavarno rtIIIUII WUI II »Commercio« kjer je aha- jslišče Slovencev. Na razpolago ao vsi slovin^i in mnogi drugi čaaniki. TRST — ul. Paduina 19. - TRST AVIANO & SCHEGA tovarna šeetk in čopičev Prodaja na debelo in drobno. Usrodue cene. ----—- TRST — ul. Paduina 19. — TRST. FOTOGBAF PETEK MI AN I TRST. - Corso št. 41. - TRST. I - Izvršuje vsako naročbo z največjo točnostjo in dovršeno umet-nostjov platinotipijo, slike na bliščeč papir, skupine, konje in opravo, arhitekture, notranje stvari, ponarejenja. ■Sprejema tudi naročbe na povečanja v vsaki velikosii od 12 K naprej. 6 komadov eSecesion* .... K 3.— 3 » 5 Visite......» 3.— 6 > > ...*..» 4- — 6 > »Visit« s poskušajo . » 5.— 3 > Kabinet......» 6.— 3 » »s poskušnjo . . > 7-— 6 > .......> 9 — 6 > »s poskušnjo . . > 10.—