23. december 2010 Gruden
n
Povabilo na silvestrovanje na Mestnem Prazniki so izgubili svoj prvotni name Zimska služba v Mestni občina Ptuj Načrti v četrtni skupnosti Breg-Turni Do konca decembra javna razprava Velik uspeh Tadeja Toplaka na SP Trdobojec - zgodba Dejana Zavc
trg
sceV/ - "
o proračunu
a VidviBaSTihrUndab

v
l rV
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
VABLJENI







->r
MESTNA OBČINA PTUJ
DOBRODOŠLICA NOVEMU LETU - SILVESTROVANJE na Mestnem trgu na Ptuju
Ob iztekajočem letu pričakovanje novega je čas, zato na Mestnem trgu še zadnjič skupaj v starem letu proslavimo in si veliko lepega za novo leto zaželimo.
20.00 - 22.00
Mehanska glasba.
22.00 - 02.00
Zabava z narodno zabavnim ansamblom Petovia kvintet.
0.15
Novoletna poslanica župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana in razglasitev srečnih dobitnikov žrebanja kupona sreče.
02.00 - 03.00
Mehanska glasba.
Pestra kulinarična in gostinska ponudba na stojnicah. Organizatoiji: Mestna občina Ptuj in Bojan Šeruga s. p.
2

'ff/rtt/t
UVODNIK
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Prazniki so izgubili svoj prvotni
pomen
»Pravo darilo je tisto, pri katerem vsebinske, komunikacijske in socializacijske sestavine presegajo finančne vrednosti.«
Zakaj imamo tako radi božično-novoletni čas in kaj se je zgodilo, da smo se oddaljili od izvornega namena in pomena praznikov? Med letom imamo Slovenci kar nekaj praznikov, a nekako najbližji nam je večinoma še zmeraj čas božično-novoletnih praznikov. Nekateri mrzlično nakupujejo, kot da bi se v zameno vsem tistim, katerim čez leto niso posvečali dovolj pozornosti, želeli odkupiti z enim ali z dvema kosoma materialnega kiča, spet drugi ta čas preživijo ob razmisleku in bližnjim poklanjajo drobne pozornosti.
Razkorak med revnimi in bogatimi se v obdobju praznikov še poveča. Osamljeni v tem času še bolj začutijo svojo samoto, tudi samomori so v tem obdobju pogosti. Med prazniki je pretirano prav vse: zapravljanje, prehranjevanje, čustvovanje. Po njih pa doživimo notranjo izpraznjenost. Lahko pa se odločimo tudi za drugo pot. Izognimo se potrošništvu, družimo se le z ljudmi, ki so nam blizu. Podarimo sebe, ne daril, vzemimo si čas v pravem pomenu besede - tako zase kot za druge.
Priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da so se ljudje nekoč na praznike skrbno pripravljali in pričakovanje ves čas stopnjevali, da bi z vsemi prazničnimi šegami in navadami, ki jih hrani zakladnica naše dediščine, lahko svoje življenje na novo ovrednotili.
V zadnjih letih se je na Slovenskem močno razširila navada, da poskušamo zadnji mesec v letu mrzlično postoriti vse za nazaj, kar nam v celem letu ni uspelo. Praznovanje božiča in novega leta pa tako izgublja svoj namen in pomen. Miklavža, Božička in dedka Mraza nestrpno pričakujejo samo še otroci, saj vedo, da jim bo prinesel težko pričakovana darila. Ob tem je vsekakor vredno razmisliti, ali nam ti prazniki prinašajo resnično zgolj to in ničesar globljega.
Bronja Habjanič
MISEL MESECA
»Všeč so mi ljudje, ki poznajo pomen veselja in ga slavijo. Ljudje, ki nas med šalami učijo gledati na življenje s humorjem. Ljudje, ki nikoli ne nehajo biti otroški. Všeč so mi ljudje, ki s svojo energijo nalezejo druge.«
Mario Benedetti
SPREHOD PO VSEBINI
Zimska služba v Mestni občini Ptuj
Obvestilo - poziv občanom
Načrti v ČS Breg-Turnišče
Javna razprava o predlogu proračuna
Nikoli ne recikliramo odpada
Dobrodošli v dekorativnem butiku Tapetedecor
Manager klub Ptuj bo praznoval 20 let
Klub pokuševalcev vina Slovenije
Irena Filipič, najsrčnejša patronažna sestra 2009/10
Predbožični koncert Baročnega orkestra Art Stays v novo leto z novimi projekti
V	Miheličevi galeriji Plavajoče podobe neskončnosti
V	MGP se je iztekel festival Monodrama
Kratek pogled v zgodovino tradicionalnih decembrskih praznovanj
Trdobojec - zgodba Dejana Zavca v dvanajstih rundah
Ptujska eTočka - odlična spletna
Najpomembnejša je resnica
Medgeneracijsko povezovanje na OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena
Stop odvisnosti na osnovni šoli Mladika
4. sejem višjega in visokega šolstva in nove možnosti študija na Ptuju
Revivis Ptuj obiskal priznani strokovnjak, prof. dr. Nicholas Colangelo iz ZDA
Na OŠ Olge Meglič ob mednarodnem dnevu invalidov
Žveglin sejem predstavil mlade ustvarjalce
Otroci so z iskricami v očeh pričakali Miklavža
Dobre želje uresničujmo z dejanji Leto 2011 - evropsko leto prostovoljstva Evropski razvoji dnevi
V	ciklu filmskih večerov Zgodovinskega arhiva Ptuj tudi film Radio.doc
Knjigomat, tihi izposojevalec knjig
Počitniški dom Biograd na morju
Smeh za zdravje
1. december - svetovni dan boja proti aidsu
Velik uspeh Tadeja Toplaka - na SP osvojil bronasto odličje
50 let Judo kluba Drava Ptuj
Izredno priznanje za dva ptujska športnika invalida
35 let Kluba borilnih veščin Ptuj
4
4
5
7
8
9 10 10
11 12 12
13
14
15
16
17
18
18 18
19
19
20
20
21 22 23
23
24
24
25
26
26
27
28
28 29
Naslovnica:
Čista energija v obliki novoletne jelke Foto: Staša Cafuta
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Silva Razlag - DeSUS, Franc Kola-rič - Zeleni Ptuja, Mirjana Nenad - SD, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija, Mitja Petek - Zares. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
/fiff/fff/f
3
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
IZ MESTNE HIŠE
Zimska služba v Mestni občini Ptuj
Zimska služba se vsako leto vzpostavi 15. novembra in deluje do 15. marca prihodnjega leta. Če vremenske razmere onemogočajo normalno vzpostavitev prevoznosti cest, pa zimska služba deluje tudi izven navedenega termina. V sklopu izvajanja zimske službe je treba omogočiti prevoznost cest in varno odvijanje prometa v zimskih razmerah. Na območju MO Ptuj za prevoznost cest skrbita Cestno podjetje Ptuj na lokalnih cestah in Komunalno podjetje Ptuj na ulicah, pločnikih in javnih poteh.
Andrej Trunk
Delovanje zimske službe v Mestni občini Ptuj je opredeljeno z Odlokom o zimski službi (Ur. vestnik MO Ptuj, št. 1/2000) in s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. list RS, št. 62/98). Redno vzdrževanje cest v zimskem času obsega pripravljalna dela pred nastopom zimske službe, nadzor nad stanjem prevoznosti in razmerami na cestah, odstranjevanje snega na vozišču in posipanje vozišč, pravočasno in redno obveščanje javnosti o stanju in prevoznosti cest, o voznih razmerah na cestah in odstranjevanje dopolnilne prometne signalizacije po koncu zimske službe ter čiščenje vozišč.
Prioritetni vrstni red čiščenja cest
Ceste so v skladu s Pravilnikom razdeljene v šest prednostnih razredov glede na njihovo kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne posebnosti. V razrede od 1 do 3 so uvrščene avtoceste, hitre ceste, glavne ceste, glavne mestne ceste in regionalne ceste. Občinske ceste so uvrščene v razrede od 3 do 6. Zagotavljanje
Fotoarhiv Komunalnega podjetja
prevoznosti glede na prednostne razrede na občinskih cestah pomeni naslednje:
•	3. razred: v ta razred sodijo druge regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, mestne in krajevne ceste, ki morajo biti prevozne med 5. in 20. uro. Ob sneženju so možni do dveurni zastoji;
•	4. razred: v ta razred so uvrščene druge lokalne ceste, mestne in krajevne ceste. Prevoznost bo praviloma zagotovljena med 7. in 20. uro, vendar so ob sneženju možni krajši zastoji. Ob močnejših snežnih padavinah so možni tudi enodnevni zastoji;
•	5. razred: v ta razred so uvrščene javne poti, parkirišča in kolesarske povezave, kjer se prevoznost cest zagotavlja ob upoštevanju krajevnih potreb. Ob sneženju so možni enodnevni, ob močnejšem sneženju pa tudi večdnevni zastoji;
•	6. razred: v ta razred so uvrščene ceste, ki so v zimskih razmerah zaprte.
V MO Ptuj se ekipe zimske službe odpravijo na teren takoj ob nastopu zimskih razmer, ki izvajajo tudi preventivno posipanje ob nastopu zimskih pojavov. V skladu z odlokom o zimski
V zimskih razmerah ne moremo zagotovili nemotenega odvijanja prometa brez pomoči in sodelovanja uporabnikov cest. Sneg in led na vozišču se namreč pojavljata na širšem območju. Zaradi tega je zelo pomembno, da imajo udeleženci v prometu vozila primerno vzdrževana in opremljena.
Udeležencem svetujemo, da pot v zimskih razmerah načrtujejo in da predhodno preverijo stanje cest in vremensko napoved. Vse te informacije nam dajejo možnost izbora alternativne poti oz. alternativnega prevoznega sredstva. V zimskih razmerah moramo računati z daljšim časom potovanja, zato se je treba na pot odpraviti prej.
službi je predviden začetek odstranjevanja novozapadlega snega, ko ga na mestnem območju zapade 5 cm, izven mestnega območja pa 10 cm.
Obveznosti lastnikov zemljišč in hiš
Odlok o zimski službi opredeljuje tudi obveznosti lastnikov zemljišč, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, v večstanovanjskih hišah pa upravnikov (če je upravljanje hiše preneseno s pogodbo nanje): ti so dolžni okrog svoje zgradbe, ne
glede na to, ali je javna površina, funkcionalna površina ali skupna površina, odstraniti sneg in led s pločnikov v širini 1 metra, sproti odstranjevati ledene sveče s streh, strešnih žlebov in odtočnih cevi, posipati pločnike in dostopne poti ob poledici, očistiti svoja parkirna mesta, odstraniti polomljene veje z drevja s funkcionalnih zemljišč in skupnih funkcionalnih zemljišč stanovanjskih hiš ter poslovnih objektov, odstraniti sneg in led s površin, ki so potrebne za intervencije in požarno varnost.
Obvestilo - poziv občanom
Na strokovnem kolegiju Mestne občine Ptuj je na podlagi ugotovitve, da se na občinsko upravo in Čisto mesto Ptuj občani še vedno obračajo s težavami v zvezi z odvozom in deponiranjem salonitnih plošč po neurju s točo 15. in 16. 8. 2008, sprejel sklep:
1.	do konca leta 2010 se občanom Mestne občine Ptuj zagotovijo finančna sredstva za odvoz salonitnih plošč (Neurje s točo 2008);
2.	strošek prevoza in deponiranja se povrne občanom Mestne občine Ptuj, ki so v predpisanem roku leta 2008 prijavili škodo občinski komisiji in so vpisani v državni program oškodovancev Ajda, za salonitne plošče na poškodovanih individualnih stanovanjskih objektih;
3.	strošek bo pod navedenimi pogoji poravnan na podlagi vloge, ki se pošlje na naslov Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj;
4.	obvestilo - poziv oškodovanim občanom se objavi v decembrski številki Ptujčana in na spletni strani Mestne občine Ptuj www.ptuj.si.
Mag. Stanko Glažar,
direktor Občinske uprave Mestne občine Ptuj
4 . //V™
IZ MESTNE HIŠE / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
v
Načrti v ČS Breg-Turnišče - za boljše in varnejše življenje krajanov prioriteta izboljšanje cestne infrastrukture
Člani sveta ČS Breg-Turnišče so se sredi novembra sestali na 2. redni seji, poudarek pa dali predvsem načrtovanju dela in predlogom za reševanje aktualnih problemov. Hkrati so se odločili, da k sodelovanju povabijo tudi krajane, saj jih pozivajo, da posredujejo svoja mnenja in predloge, ki se navezujejo na četrt.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Na pobudo predsednika ČS Vladimirja Koritnika so člani najprej podali svoje predloge in izpostavili aktualne probleme, ki so jih zasledili v delu četrtne skupnosti, kjer živijo. Osredotočili so se predvsem na infrastruk-turne težave, saj se je tokratne seje udeležil tudi mag. Janko Širec, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, ki je odgovarjal na zastavljena vprašanja. Najbolj pereči infrastruk-turni problemi, ki jih je treba čim prej prioritetno reševati, so: meteorne vode v Povodno-vi ulici; podtalnica, ki se steka na ceste ob vsakem deževju in uničuje ceste ter hiše, saj ni urejeno odvodnjavanje; ureditev pločnika na Mariborski cesti, da bo varen in primeren tudi za kolesarje, prav tako pa je treba to cesto preplastiti; ureditev poti ob Studenčnici, njen vodotok; brv čez Studenčnico pri Pinčar-jevem mlinu, ki je že v uporabi, a ni varna; ureditev poti do golf igrišča in ureditev razsvetljave; ureditev kanalizacije po celotni
t ^
četrti, ureditev krožišč na nevarnih križiščih; cestna ureditev za varen izstop otrok iz avtobusa pri OŠ Breg.
Člani so opozorili na smrad iz čistilne naprave, ki ni zgolj problem ČS Breg-Turnišče, temveč celotnega mesta. Predlagajo pripravo enovitega projekta, ki bo zajemal celovito rešitev. Dotaknili so se tudi dvorca in parka Turnišče ter predlagali, da se izvede peticija proti prodaji parka. Izpostavljeni sta bili tudi povezanost Turnišč in Suhe veje v smislu kanalizacije in varnega ter urejenega pločnika, varno avtobusno postajališče na Turnišču, saj je po mnenju članov sedaj ogrožena varnost šolskih otrok v cestnem prometu. Postajališča namreč ni, zato je voznik avtobusa primoran redno kršiti pravila z zaustavljanjem na cesti. Neurejena je tudi železniška postaja, sprememba cestnega režima na Selski cesti pa je slabo označena. Nekateri krajani so že plačali plinovod oz. priključek, ki pa še vedno ni napeljan do njihovega bivališča. Urediti je treba še pot
4
• f
Člani sveta: Bojan Kolednik, Jožica Težak, Janez Rožmarin (podpredsednik), Marija Hernja Masten, Vladimir Koritnik (predsednik), Miran Vrabl in Zvonimir Merc
- povezavo med turniškim parkom in Pinčarjevim mlinom, ki je prej že obstajala, in nevarne cestne bankine ob Dravi, ki vodijo proti Semenarni. Članica, ki živi na Spolenakovi ulici, je predstavila problem preobremenjenosti te stranske ulice ob delovnih konicah, zato stanovalci omenjene ulice predlagajo spremembo prometnega režima.
Domova krajanov na Bregu in Turnišču je možno najeti
Beseda je tekla tudi o najemu obeh domov krajanov. Predsednik je opozoril na kredibilnost najemojemalcev. Velikokrat se namreč zgodi, da so le-ti neodgovorni, posebej mlajši, ki uni-
čujejo inventar. Predlagal je, da se z najemno pogodbo natančno določi, kdo je upravičen do najema dvorane in pod kakšnimi pogoji, ter se uvede kavcija v višini 200 evrov.
Poziv krajanom
Člani sveta ČS Breg-Tur-nišče se iskreno zahvaljujejo volivkam in volivcem za izkazano podporo na volitvah. Hkrati pa vas pozivajo, da jim pošljete kakršne koli pobude in vprašanja, ki se navezujejo na četrt, na naslov: Četr-tna skupnost Breg-Turnišče, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali po e-pošti: maja.glaser@ptuj.si.
SDS
Prihaja čas prijetnih dogodkov in družinske harmonije, ko nas družijo stiski rok v iskrivosti decembrskih luči. Želimo vam, da bi ga preživeli v osreču-
jočem okolju.
Naj bo božič poln miru, dan samostojnosti in enotnosti ponosen in domoljuben, vaš korak v letu 2011 pa trden in zanesljiv z upanjem na lepšo prihodnost. Uresničijo naj se vam sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja!
Mestni odbor SDS Ptuj
Praznične želje
Vsem občanom mesta Ptuj želimo vedrega razpoloženja ob praznovanju božiča, dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu 2011 pa dobrega zdravja, osebne sreče in veliko delovnih uspehov.
Vstopimo v leto 2011 ponosno in z optimizmom, tako bodo naši skupni cilji lažje uresničljivi. Prizadevali si bomo, da naredimo iz te stranke pokončno in sodobno stranko z močnim poudarkom na socialnih vrednotah.
Pokrajinski odbor DeSUS Ptuj-Ormož Mestna organizacija DeSUS Ptuj Mestni svetniki: Milan Krajnik, Gorazd Žmavc, mag. Kristina
Dokl, Stanislav Brodnjak
/fiff/fff/t
5
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Samostojni že, kaj pa enotni?
Praznik »samostojnosti in enotnosti« nas spominja na državotvornost slovenskega naroda. Na dan, ko obeležujemo razglasitev rezultatov plebiscita iz decembra 1990, je kar 95 % tistih, ki so se plebiscita udeležili, na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, odgovorilo pritrdilno. Od leta 2005 zraven samostojnosti praznujemo tudi enotnost naroda, saj naj bi na ta dan Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v vsej svoji zgodovini.
Samostojni smo že, kaj pa enotni? Ne samo politične in ideološke delitve, ki so v 21. stoletju nepotrebne, sedaj se neenotnost kaže tudi pri iskanju rešitev za našo prihodnost ob sprejemanju ključnih reform države. Enotnosti ni pri pokojninski reformi, reformi trga dela, zagotavljanju konkurenčnosti gospodarstva ter še kje. Če kdaj, je sedaj čas za enotnost. Pomislimo na naše najmlajše in na še nerojene generacije, ki bodo nosile breme naše sebičnosti.
Ob prazniku stranka Zares - nova politika vsem Ptujčankam in Ptujčanom čestita in svetuje razmislek. Hkrati pa vam želimo čim bolj veseli december, prijeten božič ter sreče in uspehov polno novo leto 2011.
Mestni odbor Zares - nova politika Ptuj
Praznični čas, slovo od starega in prihod novega leta so priložnosti, da se ozremo in analiziramo za nazaj ter da pogledamo |H pl in iščemo kamenčke upanja in možnosti za naprej.
Za nami je razburljivo volilno in referendumsko leto. Socialni demokrati na Ptuju nadaljujemo enako zavzeto, enako kritično, enako pregledno in složno v dobrobit Ptuja kot v dosedanjem mandatu. Zavedamo se odgovornosti in izzivov, ki nas čakajo v naslednjih letih. Vlada nam je promocijo Ptuja omogočila s projektom Evropska prestolnica kulture, v zadnjih dneh iztekajočega se leta pa smo dobili še eno krasno priložnost - morebitno sodelovanje v organizaciji Evropskega košarkarskega prvenstva leta 2013. Nič se ne bo zgodilo samo od sebe. Projekti, ki so nam zaupani, zahtevajo veliko energije, znanja in strpnosti vseh nas. Ljudje, ki na tem svetu zmagujejo, so tisti, ki vstanejo in se ozrejo po okoliščinah, ki jim ustrezajo. Če jih ne najdejo, si jih ustvarijo! Drage Ptujčanke, dragi Ptujčani, naredimo to SKUPAJ!
Vesele božične praznike in v mavrico čudovitih trenutkov ujeto leto 2011 - leto, ki se ga bomo radi spominjali.
Mestni odbor Socialnih demokratov
v
M.Si Čestitka ob praznikih
V Sloveniji se letos spominjamo 23. decembra 1990, ko je potekal plebiscit o razdružitvi z nekdanjo Jugoslavijo in s tem vstop na samostojno pot države Slovenije. Plebiscita se je udeležilo 88,5 % prebivalcev, ki so se odločili za samostojnost in neodvisnost Slovenije v 95 % udeležencev. Rezultati so bili razglašeni 26. decembra, ko praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. To sta bila velik korak in velika enotnost slovenskega naroda, o čemer so sanjale generacije naših prednikov. Po 20 letih smo lahko ponosni na ohranitev svoje države in na vse, kar smo v tem času še dosegli.
Kritično pa moramo presojati vse tiste, ki so ta čas izkoristili za svojo pogoltnost in zlorabo pravne države za svoje osebne koristi ter zlorabo javnih financ. Če kaj, si danes želimo, da prevetrimo pravno državo, odstranimo vse anomalije, ki škodijo obstoju države in ohranitvi slovenske identitete.
Prebivalkam in prebivalcem Mestne občine Ptuj želimo mirne in blagoslovljene božične praznike, veselo in praznično vzdušje ob 20. obletnici dneva samostojnosti in enotnosti. Leto 2011 naj nam prinese več sreče, modrosti, zdravja, predvsem pa spoštovanja in solidarnosti med nami, s posluhom do ljudi, ki težko preživijo zaradi socialne stiske. Namenimo denar raje za solidarnost in v dobrodelne namene namesto za petarde in rakete.
Veselo praznovanje vam v imenu Mestnega odbora N.Si Ptuj želiva predsednik Janez Rožmarin in mestni svetnik Peter Pribožič.
Spet je leto naokrog. Velika večina občank in občanov Mestne občine Ptuj si bo iztekajoče se leto zapomnila, saj smo čas ^¿¿IITiLS recesije in družbenoekonomske krize izkusili v svojem najožjem, osebnem, družinskem in občinskem okolju.
Ekonomska kriza naj bi se po napovedih vodilnih strokovnjakov in politikov bližala h koncu, v Mestnem odboru SLS Ptuj pa verjamemo, da so vzroki krize globlji in da jih samo morebitna izboljšava ekonomskih kazalcev in razmer ne bo odpravila, saj je do družbene ekonomsko-socialne krize privedlo pomanjkanje etičnih in moralnih vrednot.
Je pa december tudi letos prazničen. S ponosom se spominjamo in praznujemo 20. obletnico plebiscita, s katerim smo Slovenci prvič v zgodovini postavili temelje za lastno državo, ter s tem pridobili možnost izbire in sprejemanja odločitev na nacionalni ravni. Adventni čas je primeren tudi za nov razmislek o prihodnjih ravnanjih in razmerah, ki jih (so)ustvarjamo na osebni, družinski, občinski in širši ravni. Tisočerim željam za zdravje, mir, razumevanje, solidarnost in strpnost, ki jih delimo v teh decembrskih dnevih, se pridružuje tudi naša stranka. Želimo vam veselo praznovanje obletnice plebiscita, miren božič ter obilo osebne sreče in zadovoljstva v 2011.
Mestni odbor SLS Ptuj
6 ./¿^
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / MESTNI SVET
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Na redni seji Mestnega sveta, ki je bila 6. 12. 2010, smo podali več pobud in vprašanj: 1. Predlagali smo ustanovitev Odbora za turizem, ki naj prevzame skrb za področje prireditev v občini, promocijo Ptuja in utrjevanja blagovne znamke mesta, oživitev mestnega jedra in vse tiste dejavnosti, s katerimi bomo učinkoviteje podprli želeni turistični razvoj Ptuja.
2.	Da bomo lahko aktivno in tvorno sodelovali pri realizaciji nalog, ki jih ima mestni svet, potrebujemo svetniki in svetnice tudi podatke o zaposlenih v občinski in medobčinski upravi ter v javnih zavodih, kjer je ustanoviteljica ali soustanoviteljica Mestna občina Ptuj. V naši svetniški skupini smo si zadali nalogo, da po najboljših močeh pomagamo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju Ptuja in odpiranju novih delovnih mest z večjo dodano vrednostjo. Župan, direktor občinske uprave, zaposleni v občinski in medobčinski upravi, pa tudi javni zavodi in strokovna telesa Mestnega sveta morajo po našem prepričanju tukaj odigrati bolj aktivno vlogo.
3.	Županu smo postavili vprašanje, kako poteka projekt tehnološke posodobitve Gajk glede na sprejete sklepe Mestnega sveta. Zanima nas, kako projekt po tehnološki plati ocenjuje Ministrstvo za okolje in prostor ter kako je s sofinanciranjem projekta s strani države in evropskih sredstev.
4.	Ponovno smo dali pobudo, da na naslednji, januarski seji Mestnega sveta obravnavamo pobude stanovalcev mestnega jedra, obrtnikov in podjetnikov, mestne četrti Center ter svetniških skupin v minulem mandatu. Verjamemo, da lahko preko razprave o tej problematiki izberemo nabor ukrepov, ki bodo učinkoviteje pomagali pri oživljanju mestnega jedra že na krajši rok, že v letu 2011. Sedanja situacija realno ogroža tudi uspešno izvedbo projekta Evropska prestolnica kulture 2012.
5.	Vprašujemo, kako potekajo priprave na Kurentovanje 2011. Kakšni so stroški s karnevalsko dvorano in kakšni so prilivi iz tega naslova v mestni proračun? Če ima MO Ptuj s karnevalsko dvorano le stroške, predlagamo, da se karnevalska dvorana da v upravljanje v celoti najboljšemu zunanjemu ponudniku. Če pa bi bilo teh ponudnikov več, pa naj bo tudi teh dvoran več, vendar naj bodo tematsko ločene. Denar, ki je bil prejšnja leta namenjen karnevalski dvorani, pa naj se porabi za pestrejše dogajanje v mestnem jedru!
6.	V prid dobre obveščenosti občanov in občank Ptuja o delovanju mestne oblasti in reševanju problemov mesta smo dali pobudo, da naj začne PETV z rednimi prenosi sej Mestnega sveta, in to že v januarju 2011.
Zeleni Ptuja
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitamo ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti, in vas vljudno vabimo na osrednjo prireditev ob prazniku.
Želimo vam vesel božič in srečno, zdravo ter upanja polno novo leto 2011.
Vaš Mestni odbor LDS Ptuj
Do konca decembra javna razprava o predlogu proračun
MO Ptuj za leto 2011
Proračun Mestne občine Ptuj za leto 2011 je župan predložil mestnemu svetu v novembru. Mestni svet je na redni seji 6. decembra ocenil, da je gradivo primerno za javno razpravo in da le-ta traja do konca decembra.
Tanja Farič
Temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo proračuna smo prejeli od Ministrstva za finance. Pripravili so izračune primerne porabe občin oziroma dohodnine za leto 2011 ter proračunski priročnik, v katerem je definirana sestava proračuna in prilog, odloka idr. Osnovne usmeritve so bile, da je treba tudi občinske proračune načrtovati restriktivno.
Planiranja proračuna smo se lotili v skladu s terminskim načrtom in z navodilom za planiranje. Potrebe oz. želje so bile že v začetku za kar 13,4 mio. EUR višje od prihodkovnih zmožnosti proračuna. Največ potreb je bilo
zabeleženih na področju gospodarske infrastrukture, vendar mora biti proračun uravnovešen, zato vsega ni bilo možno upoštevati.
Proračun je sestavljen iz splošnega dela, posebnega dela in načrta razvojnih programov. Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov. Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov. V splošnem in posebnem delu pro-
Na spletni strani Mestne občine Ptuj www.ptuj.si je objavljen predlog odloka o proračunu MO Ptuj z vsemi pripadajočimi dokumenti za naslednje leto. Javna razprava bo trajala do konca decembra. Zainteresiranim občanom pa je gradivo o proračunu dostopno tudi na sedežu MO Ptuj v času uradnih ur, na Mestnem trgu 1. Hkrati morajo pripravljavci gradiva na občinski upravi v predlog odloka za naslednjo obravnavo na mestnem svetu vključiti še pobude in predloge delovnih teles in svetnikov, katerih na seji mestnega sveta 6. decembra ni bilo malo, kakor je bilo naloženo s strani mestnega sveta (op. ur.).
računa se prikažejo: realizacija za preteklo leto, ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto ter načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja na mestnem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
V predlogu proračuna za leto 2011 je planiranih 43,8 mio. EUR prihodkov. V strukturi prihodkov predstavljajo davčni prihodki 33,6 % oz. 14,7 mio. EUR (največji delež predstavlja dohodnina
v višini 12,1 mio. EUR), nedavč-ni prihodki predstavljajo 18,2 % oz. 8,0 mio. EUR (prihodki od najemnin za poslovne prostore, stanovanja, gospodarsko javno infrastrukturo, koncesije itd.), kapitalski prihodki predstavljajo 2,6 % oz. znašajo 1,1 mio. EUR (prihodki od prodaje zgradb in zemljišč), transferni prihodki predstavljajo 45,2 % in so planirani v višini 19,8 mio. EUR (prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije in prejeta
/fiff/fff/t
7
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
MESTNI SVET / OKOLJE IN PROSTOR
sredstva iz občinskih proračunov ter prejeta sredstva iz Evropske unije iz kohezijskega sklada) ter prejeta sredstva od drugih evropskih institucij v višini 0,3 % oz. 120.000 EUR (sredstva za projekt VITO).
Odhodki proračuna so planirani v višini 45 mio. EUR. V strukturi odhodkov predstavljajo investicijski odhodki in investicijski transferi skupaj 58 %. Najvišje planirani znesek za investicijo v
prihodnjem letu predstavlja Nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke s 7,6 mio. EUR, sledijo Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza (4,6 mio. EUR), Dominikanski samostan (2,4 mio. EUR), izgradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka (1,7 mio. EUR), izgradnja vrtca Podlesek - Med vrti (1,3 mio. EUR), športno igrišče Spuhlja (650.000 EUR), rekonstrukcija in dozidava OŠ
Ljudski vrt - faza II (550.000 EUR), Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja (500.000 EUR), cesta Podvinci (400.000 EUR), vrtec Marjetice (255.000 EUR), športni park Budina (230.000 EUR), Zagrebška cesta (204.056 EUR), rekonstrukcija Slovenskogoriške ceste (165.803 EUR), obnova in dograditev Gasilskega doma Ptuj (150.124 EUR), kulturna dvorana Rogoznica (100.000
EUR), streha - Športna dvorana Mladika (80.000 EUR), OŠ Breg (30.000 EUR), OŠ Mladika (20.000 EUR), dom krajanov Grajena (30.000 EUR) in druge.
Po poteku javne razprave bo treba proučiti vse pripombe in predloge, ki bodo podani k predlogu proračuna. Dopolnjen predlog proračuna bomo pripravili v januarju in ga predložili mestnemu svetu v sprejem.
Nikoli ne recikliramo odpada
Razvite države niso bogate samo v proizvodnji in potrošnji, ampak so bogate tudi z odpadki. Človek v razvitem svetu tako dnevno proizvede od enega do treh kilogramov komunalnih odpadkov.
Danilo Kolar
V Sloveniji npr. proizvedemo 922.830 ton komunalnih odpadkov ali 453 kg odpadkov na prebivalca; 74 % se jih še vedno kar odloži na deponije, le okrog 11 % pa se jih zbere ločeno (vir: SURS za leto 2008). Biološko razgradljivi odpadki zajemajo več kot 30 % vseh nastalih komunalnih odpadkov. Sortirne analize izvajalcev javnih služb pa kažejo, da je med mešanimi komunalnimi odpadki, ki se odlagajo, tudi do 60 % biološko razgradljivih odpadkov.
Primer naravnega, koristnega, organskega materiala sta blato in urin, ki so ga izločile živali, ko so končale svoj prebavni proces. "Odpad" je le takrat, ko ga odvržemo v okolje. Ko ga recikliramo, pa je surovina in se mu pogosto reče gnojilo, toda nikoli odpad._
Nikoli ne recikliramo odpada, to je pomenoslovna napaka. Surovina se reciklira, odpad pa se nikoli ne reciklira. Zato se imenuje "odpad". Odpad je vsak material, ki se odvrže in nima
Ti odpadki so na odlagališčih največji problem, saj so nestabilni, pod vplivom mikroorganizmov iz okolja pa razpadajo ter povzročajo nastanek škodljivih plinov in izcednih voda. Vendar pa je prav ta isti organski material dragocen v kmetijstvu, zelo dobro poznan med ekološkimi vrtnarji in kmeti.
več nobene uporabne vrednosti. Mi ljudje smo bili razsipni tako dolgo, da nam je predstava izkoriščanja odpadkov postala tuja. Vendar je to pomemben miselni preskok.
Ko je krompir olupljen, olupki niso kuhinjski odpadki - še vedno so krompirjevi olupki. Ko se zberejo za kompostiranje, se
reciklirajo in ni proizvedenega nobenega odpada.
Poklicni komposterji včasih imenujejo recikliran material "odpad". Mnogo ljudi, ki upravljajo takšne kompostne programe, je prišlo iz področij upravljanja z odpadki, kjer se je odvrženemu materialu vedno reklo "odpad". Danes zbuja uporaba besede "odpad", da opišemo recikliran material, neugodno po-menoslovno navado, ki se mora opustiti.
Drugače bi lahko govorili o jesenskem listju kot o "drevesnem odpadu", ker ga drevo več ne potrebuje in ga je odvrglo. Ampak - ali kje vidimo odpad, ko vstopimo v gozd? Odgovor je nikjer, zato ker se gozdni organski material reciklira naravno in ne ustvarja odpada. Ironija je, da nekateri poklicni komposter-ji pravijo listju in pokošeni travi "dvoriščni odpad". Gre še za en primer vztrajne miselnosti o odpadkih, ki je zasidrana v naši kulturi.
Vse se reciklira v naravnem sistemu
Iztrebki enega organizma so hrana drugega. Vse se reciklira v
naravnem sistemu, s tem se odpravi odpad. Ljudje ustvarjamo odpad, ker se vztrajno ne menimo za naravni sistem, od katerega smo odvisni. Tako spretni smo pri tem, da jemljemo odpad kot samoumeven in smo dali besedi pomembno mesto v našem besednem zakladu. Imamo kuhinjske "odpadke", vrtne "odpadke", kmetijske "odpadke", človeške "odpadke", občinske "odpadke", biološke "odpadke" itn.
Če želimo dolgoročno preživeti, se moramo naučiti živeti v sožitju z našim planetom, kar pa zahteva, da razumemo naravni krogotok in ga vključimo v svoje vsakodnevno življenje.
V bistvu to pomeni, da si moramo ljudje prizadevati, da skupaj odpravimo odpadke. Ko bomo postopoma napredovali v odpravljanju odpadkov iz naših vsakodnevnih navad, lahko iz našega besednjaka postopoma odpravimo tudi besedo "odpad".
Vir:
The Humanure Handbook, http://www.humanurehandbook. com
SURS, http://www.stat.si/novi-ca_prikazi.aspx?id=3059
8 ■
GOSPODARSTVO
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Dobrodošli v dekorativnem butiku Tapetedecor
Matej Prapotnik in Branka Vukajlovic sta pred kratkim na široko odprla vrata novega ateljeja Tapetedecor na Ormoški cesti 5 (v rumeni vili pred trgovino Živex, op. a.). Leta 2008 sta pričela s spletno prodajo tapet, fototapet, stenskih dekoracij in celotnega dekorativnega asortimenta za bivanje. Vse to pa je moč od zdaj videti tudi v živo. Ko boste stopili v njun prostor, vas bosta v trenutku prevzela raznolika ponudba in profesionalen odnos.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
»Z Matejem sva imela vsak svojo službo. Priznam, sama nisem bila najbolj zadovoljna. A sem se zavedala, da je v življenju pomembno to, da živiš od svojega hobija oz. nečesa, kar te izredno veseli. Če pa še tvoj hobi prinaša denar, potem je to življenjska kombinacija.« In res. Ko
dodatek vračale v naša stanovanja. Našla sta novo tržno nišo. »Zavedala sva se, da bo na začetku težko, saj je takrat pri nas veljalo, da je tapete težko trgati s sten, a vedela sem, da lahko ljudi prepričam, saj se je v tehnologiji veliko spremenilo,« se spominja Branka.
Dekorativni atelje na Ormoški cesti (v rumeni vili pred trgovino Živex)
sta preurejala Matejevo pisarno, sta ugotovila, da na slovenskem tržišču ni celovitega ponudnika sobnih tapet, ki pa so se ravno v tistem času v tujini kot "modni"
Matej in Branka. »Dobrodošli v ateljeju Tapetedecor, kjer ponujamo tapete, fototapete, talne in stenske dekoracije ter celotni dekorativni asortiment za bivanje. Več na: www.tapetedecor.si.«
Od spletne trgovine do prepoznavnosti po celi Sloveniji
V začetku leta 2008 jima je Aleš Štrafela naredil spletno
Ponujajo tudi preproge in talne lesene obloge.
trgovino. Sprva so imeli po 100 ogledov na mesec, nato sta se odločila za oglaševanje pri Googlu, kar se jima je obrestovalo. V zelo hitrem času je iz 100 ogledov na mesec naraslo na 100 ogledov na dan. »Videla sva, da ljudje iščejo neko novost. Tapete razbijejo monotonost, prinesejo toplino. Nato so nas začeli ljudje klicati, bili smo bolj poznani po Sloveniji kot na Ptuju.« Zdaj ima spletna stran na dan iz različnih IP-uporabnikov med 1000 do 1500 ogledov. Internetna ponudba obsega ekskluzivne tapete, fototapete, stenske dekoracije, zavese, talne obloge in celotni dekorativni asortiment za bivanje. Ponudba tapet je skoraj neomejena, saj ponujajo tapete od vseh večjih evropskih proizvajalcev iz Nemčije, Švedske, Francije, Švice ter Velike Britanije ter se vsake toliko časa veča, saj si želijo sodelovati z vsemi večjimi svetovnimi proizvajalci tapet. »Pri nas lahko dobite tapete nižje cenovne vrednosti že od 15 EUR po zvitku, pa vse tja do najvišjih. Naš cilj je uresničitev želje vsakega posameznika.«
Veriga ateljejev po Sloveniji
»Stranke so vedno potožile, da bi rade videle v živo to, kar se prodaja na spletni strani. Sama sem se s tem strinjala, saj je to bila moja prvotna želja.« Tako sta 13. novembra letos na široko
odprla vrata dekorativnega ateljeja na Ormoški cesti, ki je postavljen v obliki stanovanja. Moram priznati, da sem se ob vstopu v prostor v trenutku počutila dobro, kot da bi bila tam doma. Sproščeno sem se začela pomikati med prostori in opazovati ponudbo na stenah, tleh, policah, potipala sem talne obloge in lesene vzorce laminatov. Branka mi je med pogovorom med drugim povedala, da načrtujeta postavitev verige butičnih trgovin še v drugih krajih po Sloveniji, saj je povpraševanje veliko. Na Ormoški sta se povezala tudi s podjetjem Tulip, kjer prodajajo leseno stavbno pohištvo (lesena notranja in zunanja vrata, lesena okna, senčila, police, drsna vrata, kljuke, rolete, žaluzije idr., op. a.). »Skupaj nekako predstavljamo celovito ponudbo za dom,« še pove Branka ter nadaljuje, da so se povezali z restavratorji, zato bodo v prihodnje v ponudbo dodali tudi stilno pohištvo.
,ZfW/rfM
9
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
GOSPODARSTVO
Manager klub Ptuj bo v naslednjem letu praznoval 20 let
Zadnji dan v novembru je v hotelu Park potekala skupščina Manager kluba Ptuj (MKP), na kateri je bilo predstavljeno poročilo o delu kluba v letošnjem letu, poročilo nadzornega odbora o zaključnem računu kluba za leto 2009, ptujski menedžerji pa so se dotaknili tudi načrtov za prihodnje leto, v katerem bo klub praznoval 20 let delovanja.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Ptujski menedžerji so bili letos, kar se tiče delovnih srečanj, zelo aktivni. Februarja so se v Pri-musu najprej srečali z ministrom mag. Mitjem Gasparijem na temo Ptuj danes - kriza ali razvojna priložnost?. Nato so se v Zdravilišču Radenci udeležili predavanja o dejavnikih tveganja za srčno-žilna obolenja in-ternistke Julije Tepeš. Maja je Dragica Korenjak predavala o vodenju sodelavcev. Oktobra so soočili županska kandidata Štefana Čelana in Miroslava Lucija. Konec novembra so se predstavniki MKP srečali z ministrom Henrikom Gjerkešem, v sklopu poslanskega večera Dejana Levaniča.
Povezovali so se tudi z drugimi organizacijami v Sloveniji, in sicer z Združenjem menedžerjev Slovenije na pomladnem pikniku na Ptuju in jesenskem srečanju v Portorožu, kjer so izbrali mened-žerja leta (Zdravka Počivalška, direktorja Term Olimia, op. a.) in mladega menedžerja leta 2010 (Gregorja Pilgrama, predsednika uprave Generali Zavarovalnica, d. d., op. a). Udeleževali pa so se tudi predavanj in srečanj, ki jih organizira Štajerska gospodarska zbornica (ŠGZ).
Razpis za izbor najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje
Skupina članov, ki jo vodi mag. Vlasta Stojak je novembra objavila razpis, ki bo trajal do konca letošnjega leta, za izbor najuspešnejše realizirane izvirne podjetniške ideje. »Želimo najti izvirno podjetniško idejo, ki je bila realizirana v zadnjih petih letih,« pove Stojakova. Januarja bodo izbrali najboljšega izmed njih. Kriteriji izbora so: potencial
ideje, prodor na mednarodni trg, odnos ideje do ljudi, ekologija. Več lahko preberete na: http:// www.manager-ptuj.com/arhiv. php?stran=novice&id=224&li-st=1.
Strokovno svetovanje mladim podjetnikom
Skupina članov, ki jo vodi Vilko Pešec, bo strokovno svetovala mladim podjetnikom, ki so pričeli z delom v svojih podjetjih in so v krizi prepuščen sami sebi. Pomoč so ponudili dr. Branko Mayr na finančnem področju, mag. Vlasta Stojak na področju zaposlovanja kadrov, mag. Darinka Kamenšek ter mag. Matej Gajzer. »Mlade podjetnike lahko usmerjamo, jim pomagamo s prikazovanjem vzorcev, reševanjem težav na področju računovodstva, marketinga, kriznega menedžmenta,« na kratko predstavi svetovanje Pešec.
Novosti v klubu
Na skupščini je predsednik društva Miran Senčar predstavil nekaj novosti za prihodnje leto. Med njimi je razen podelitve priznanj za naj podjetniško idejo ter vzpostavitve sistema strokovnih svetovalcev za mlade podjetnike tudi delovanje članov MKP v gospodarskem svetu Mestne občine Ptuj. Člani bodo aktivno delali na vzpostavitvi registra sedanjih in prihodnjih ptujskih izobražencev doma in izven naše občine. Pomembna novost oz. aktivnost pa je odzivanje na aktualne dogodke na Ptujskem in v Sloveniji ter oblikovanje stališč.
Pomembna aktivnost Manager kluba Ptuj je odzivanje na aktualne dogodke na Ptujskem in v Sloveniji ter oblikovanje stališč.
Klub pokuševalcev vina Slovenije - ustanovna skupščina na Ptuju
Besedilo in foto: Staša Cafuta
V Ptujski kleti so konec novembra člani Kluba pokuševal-cev vina Slovenije pripravili prvo, ustanovno skupščino. Ideja o klubu se je rodila na Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani letos, ko je izobraževanje zaključila že 13. generacija pokuševalcev za organoleptično oceno vina, mošta in drugih proizvodov iz grozdja in vina. Ker so se ustanovitelji, ki prihajajo iz Ljubljane in drugih delov Slovenije, zavedali, da je Ptuj prestolnica in začetnica vinske kulture, so se odločili, da se prvič srečajo prav na Ptuju. Cilji in naloge društva so povezovanje uspo-
sobljenih pokuševalcev vina ter simpatizerjev, izobraževanje in seznanjanje usposobljenih poku-ševalcev z novostmi na področju senzoričnega pokušanja vin in žganih pijač ter drugih povezanih strokovnih področjih; širjenje ter utrjevanje ugleda pokuševalcev ter razumevanja pomena njihovega dela in aktivnosti, širjenje pozitivnega odnosa do vina s promoviranjem njegovega kulturnega uživanja, poznavanja ter prizadevanja za dvigovanje ravni zahtevnosti uživalcev vin do kakovosti, druženje na strokovnih dogodkih, predavanjih ter drugih dogodkih za člane Kluba in širšo javnost. Več o klubu lahko najdete na www.kpvs.si.
Prva skupščina Kluba pokuševalcev vina Slovenije je potekala v Ptujski kleti na Ptuju. Gostitelj večera je bil enolog Bojan Kobal (desno).
10 .
PTUJCANI
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Irena Filipič, najsrčnejša patronažna sestra 2009/10
»Priznanje si delim z vsemi kolegicami iz patronaže«
Revija Zdravje je že tretje leto zapored organizirala izbor za najsrčnejšo patronažno sestro v Sloveniji. Uredništvo je bralce revije ponovno pozvalo, da med zaposlenimi v zdravstveni negi glasujejo za tiste, ki po njihovem mnenju svoje delo opravljajo požrtvovalno, strokovno in predvsem srčno, z občutkom za sočloveka.
Bronja Habjanič
»Ko sem dobila obvestilo revije Zdravje, sem nanj odreagirala površno, ob obilici dela sem ga samo na hitro prebrala in ga spravila v predal. Sta pa enako obvestilo dobili tudi direktorica Zdravstvenega doma Ptuj in glavna sestra, ki sta me kasneje vprašali, ali se sploh zavedam, kaj sem dobila,« v smehu pove Filipičeva, ko jo vprašam o podrobnostih izbire za najsrčnejšo patronažno sestro.
Zadnjih nekaj let v Zdravstvenem domu ob koncu leta med bolniki, ki jih na terenu obiskujejo patronažne medicinske sestre, naredijo anketo. Skoraj vedno so vse ocenjene s čisto petico, kar pomeni, da so ljudje z delom patronažne službe zelo zadovoljni. »Prepričana sem, da bi si takšno priznanje zaslužilo vseh 24 sester, ki delamo v patronaži. Pohvala bolnikov pa je zagotovo največja pohvala, ki jo kot sestra lahko dobiš.«
Od operacijske do patronažne medicinske sestre
Otroške sanje, ko je še kot majhna deklica govorila, da bo medicinska sestra in nič drugega, so se Ireni uresničile. Ko je bila majhna, je kar nekaj časa prele-žala na otroškem oddelku in že takrat je vedela, kam se bo vpisala po osnovni šoli. Da je bila njena izbira pravilna, je po toliko letih dela na področju zdravstvene nege potrdila še širša javnost.
Njena delovna pot se je začela v ptujski bolnišnici, kjer je bila operacijska medicinska sestra. To področje dela ji ni najbolj ležalo, saj je končala Srednjo medicinsko šolo v Mariboru - otroško smer (takrat so še poznali usmer-
Foto: osebni arhiv Irene Filipič
jeno izobraževanje), kasneje pa še višjo šolo v Ljubljani. Ceprav je bilo delo strokovno zelo zanimivo, se v njem ni našla. Cez nekaj časa se je ponudila priložnost na otroškem oddelku, ki jo je z veseljem sprejela. Zmeraj je rada delala z ljudmi, takšnega dela pa je bilo v operacijski dvorani vseeno manj. To so bila leta, ko prostih koncev tedna ni bilo - zaradi pomanjkanja medicinskih sester so takrat vse veliko delale, hkrati pa jo je doma čakal naraščaj. Ko se je ponudila še ena priložnost, in sicer za delo patronažne medicinske sestre, je izziv takoj sprejela, saj je bil takrat delovnik tam nekoliko lažji - nedelje in prazniki so bili prosti, dežurstva pa samo v soboto, zato ji je ostalo tudi več prostega časa, ki ga je lahko preživela z družino. Kljub temu da se je na otroškem oddelku zelo dobro počutila, ji kasneje za njeno odločitev ni bilo žal, saj je videla, da ji je tudi delo patro-nažne sestre pisano na kožo. »Če bi me sedaj nekdo po toliko letih terenskega dela zaprl v neko ustanovo, bi to težko sprejela,« priznava.
Kot patronažna sestra dela že skoraj 27 let
Danes delo patronažne medicinske sestre poteka 12 ur dnevno, 365 dni na leto. Vsaka sestra ima določen teren, ki pokriva do 3.000 prebivalcev. Irena dela ob koncih tedna takrat, ko pride na "vrsto", enkrat ali dvakrat na mesec pa tudi popoldne in zvečer, ko obišče tiste paciente, ki pred spanjem potrebujejo injekcijo. Veliko ljudi, ki jih obišče, pa potrebuje pogovor. To je tisto, kar najbolj pogrešajo. »Tudi za to si vzamem čas. Seveda ne vsak dan. Število bolnikov, ki jih obiščemo,
Na vprašanje, kako gleda na smrt svojih bolnikov, pravi: »Ko mi enkrat več ne bo hudo, pomeni, da sem izgorela in da moram menjati poklic.«
je različno, če je obiskov manj, se najde tudi več časa za pogovor.«
Delo s celotno populacijo - od dojenčkov, mamic po porodu do starejših
Zaradi prenatrpanosti bolnišnic se vedno več ljudi hitro odpušča v domačo nego, kjer pa nastopi zahtevno delo patronažnih sester, ki so na terenu same in se morajo velikokrat tudi same odločati o različnih načinih zdravljenja, to pa od njih zahteva veliko mero odgovornosti in nenehno izobraževanje. Seveda se, ko pridejo do dileme, posvetujejo z zdravniki, s katerimi so v stalnem stiku preko telefona. Zlasti v veliko pomoč so patronažne sestre bolnikom, katerih bolezen je neozdravljiva. »Bolj kot bolnik sam, se zgodi, da našo podporo potrebujejo svojci, ki velikokrat ne vedo, kaj jih čaka.« Paliativna oskrba bolnikov postaja vse pomembnejša. Večina bolnikov si želi umreti doma in Filipičeva pravi, da ni nič narobe s tem, če jim to tudi omogočimo. »Medicina ne sme biti samo zato, da zdravi bolnike. V današnjem času mora biti tudi zato, da bolniku omogoči, da umre brez bolečin, na dostojanstven način.« Na vprašanje, kako gleda na smrt svojih bolnikov in koliko ji takšni dogodki sežejo
do srca, pa pravi: »Ko mi enkrat več ne bo hudo, pomeni, da sem izgorela in da moram menjati poklic.« O vprašanju umiranja se veliko pogovarjajo tudi s kolegicami, ko se po eni uri, ko pridejo s terena, zberejo v pisarni in tudi na tak način predebatirajo o stvareh, ki jih težijo. Tako je tudi njim veliko lažje.
Že 10 let tudi predavateljica prve pomoči
Irena pa ni samo patronažna sestra. Nekoč jo je mikal tudi pedagoški poklic, danes pa izvrstno združuje oboje. O prvi pomoči že deset let predava bodočim voznikom na Rdečem križu, pomaga pri pripravah ekip prve pomoči, pomagala pa je tudi ekipi OŠ Breg, ki je postala državni prvak med osnovnimi šolami. Trenutno pripravlja ekipo Majšperka. Je pa tudi maskerka v primerih, ko imajo ekipe tekmovanja, ko gasilci obnavljajo svoja znanja ali ko ima vaje gorska reševalna postaja - ko vsi omenjeni obnavljajo svoje znanje, jim s pomočjo maske pripravi čim bolj realistično prizorišče nesreče in poškodovance.
. //>//'11
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
KULTURA
Predbožični koncert Baročnega orkestra ter mešanega in koralnega zbora ljubljanske Akademije za glasbo
Grega Korošec
Foto: Katerina Roussou
Člani Baročnega orkestra ter mešanega in koralnega zbora ljubljanske Akademije za glasbo so znova dokazali, da so vrhunski interpreti mojstrov klasične glasbe - tokrat italijanskega skladatelja Claudia Montever-dija, ki je deloval na prehodu iz renesanse v barok. Razvil je za tisti čas revolucionaren in inova-tiven slog komponiranja, basso continuo, in uporabljal za renesanso značilno polifonijo. Prav tako je napisal eno prvih oper - L'Orfeo. Znan je predvsem po svojih devetih knjigah madriga-lov, vsaka pa ima tematsko osnovo (madrigali ljubezni, madrigali vojne ...).
Vespro della Beata Vergine (Večernice blažene Device) so eno najpomembnejših sakralnih del pred J. S. Bachom. Veljajo za monumentalni, uro in pol tra-
jajoči cikel 14 skladb, v katerih je Monteverdi dokazal obvladovanje tradicionalnega renesančnega sloga, hkrati pa uveljavil temelj baročne kompozicije. Na koncertu je sodelovalo 8 pevskih solistov, mešani in koralni zbor Akademije za glasbo ter baročni orkester (baročna pihala, trobila, godala, brenkala, čembalo in orgle). Koncert na Ptuju je bil prva slovenska izvedba tega veličastnega dela, na kar so člani društva Arsana, ki so koncert organizirali, zelo ponosni.
Napovedujemo
Po uspešnem prvem Živalskem karnevalu se pripravlja drugi iz-venabonmajski dogodek Art karneval - projekt (25. februarja). Je več kot le koncert, saj združuje glasbo, spremno besedo igralca, kostumografijo in scenografijo v zgodbo, ki bo vse skupaj povezala v multimedijski koncert.
Tema je prilagojena karnevalskemu vzdušju, vendar ostaja na visoki umetniški ravni. Program
bo sestavljen iz dveh delov. Ples-no-kabaretna predstava mladih italijanskih umetnikov "en habit de Satie" (ITA) bo posvečena glasbi francoskega skladatelja Erika Satieja in bo zaznamovala prvi del karnevalskega koncerta. Predstavo vodi italijanska umetnica in koreografinja Elisabetta Fiorini iz Firenc.
V drugem delu karnevalske-
ga koncerta pa bodo nastopili svetovno znani Trio Čajkovski. Njegovi člani Pavel Vernikov (RUS/AUS), Konstantin Bogi-no (RUS/FRA) in Anatole Liebermann (RUS/FRA) so trio ustanovili leta 1975 v Moskvi. Od takrat dalje je trio koncertno aktiven, nastopil pa je že na vseh največjih odrih širom sveta.
Art Stays v novo leto z novimi projekti
Vkulturno-umetniškem društvu Art Stays uspešno leto 2010 zaključujejo s ciklusom predavanj o sodobni umetnosti, hkrati pa že kujejo načrte za novo leto. Deveti mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays bo v letu 2011 z več kot 100 sodelujočimi umetniki največji doslej, poleg tega pa pripravljajo še vrsto novih projektov.
Mateja Lapuh
Zadovoljni z letom, ki se izteka
Leto 2010 je bilo bogato z dogodki, spomnimo na skupinsko razstavo v dusseldorfski galeriji T40, kjer so se predstavili skupina BridA, Dušan Fišer, Jernej Forbici in Marika Vicari, odprtje nove galerije FO.VI z razstavo Halda, 8. festival Art Stays in poletno akademijo sodobne umetnosti, katere nadaljevanje so tudi predavanja pravkar za-
Foto: Boris Voglar
ključenega ciklusa.
Na martinovo so si žejni kulture in novega znanja o sodobni umetnosti lahko privoščili prvo predavanje v ciklusu predavanj o sodobni umetnosti. Hrvaški umetnik Nemanja Cvijanovic se je posvetil angažirani umetnosti in pripravil predavanje z naslovom Socialistična zgodovina: sodobna razmerja med politiko in ekonomijo. Drugo predavanje je sledilo teden dni kasneje, ko je mariborski fotograf Ma-
Massimo Premuda in Matija Plevnik
tej Sitar v prostorih galerije Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj govoril o zgodovini insce-nirane fotografije. 2. decembra je italijanski umetnik Massimo Premuda predstavil svoj nenavaden umetniški opus, ki se med drugim osredotoča na živalsko
arhitekturo, 14. decembra pa je ciklus zaključila Marika Vicari s predavanjem o izpraševanju pokrajine v sodobni umetnosti. Odziv potrjuje, da je ptujsko in tudi širše občinstvo željno novih vsebin s področja sodobne umetnosti. »Tovrstna predavanja so
12

Yf/rfí/f
KULTURA
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
namenjena tako umetnikom kot zainteresirani splošni javnosti, saj obravnavano tematiko predstavljajo na razumljiv in privlačen način,« je ob zaključku ciklusa povedal vodja projekta Jernej Forbici, ki je hkrati napovedal podobne vsebine tudi v prihodnjem letu.
Že znani in novi projekti za leto 2011
V letu 2011 se pripravlja deveta izvedba Mednarodnega festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki bo med 20. julijem in 5. septembrom na Ptuj pripeljal več kot 100 umetnikov iz vsega sveta. Največji festival doslej bo tudi tokrat sestavljen iz umetniške rezidence, strnjene vrste najrazličnejših dogodkov ter mesec dni trajajočih razstav na predvidoma 10 do 15 razstaviščih. Naslov in rdeča nit 9. festivala "Connect" podaja idejo projekta, ki vabi k povezovanju ustvarjalcev in organizacij kot tudi k interme-dijskemu povezovanju posameznih področij umetnosti s ciljem ustvariti središče sodobne kulture in umetnosti na strateški poziciji v središču Evrope. Umetniki, ki so doslej potrdili udeležbo, prihajajo iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Rusije, Nemčije, Srbije, Južne Koreje, ZDA, Estonije, Poljske, Singa-
purja, Albanije, Argentine, Kitajske in Dominikanske republike.
Že drugič bo izvedena tudi poletna akademija sodobne umetnosti, ki odpira vrata umetnikom in ustvarjalcem, željnim bogatitve znanja in izmenjave izkušenj. Organizatorji obljubljajo, da bodo Ptuj v času festivala ponovno spremenili v inkubator idej in platformo za aktualno umetniško ustvarjanje. S pomočjo medijskih partnerjev s celega sveta se glas o festivalu širi zelo daleč in Ptuj zaradi tega nedvomno postaja prepoznaven kot eno pomembnih evropskih središč sodobne umetnosti, kar je še posebej aktualno v času, ko se pripravljamo na vlogo partnerskega mesta v projektu EPK 2012.
Festival prinaša številne nove projekte: veliko razstavo evropskih akademij za likovno umetnost, projekt Luči umetnika, ki bo v sodelovanju z Light Art Bi-enalom iz Avstrije osvetlil mestne ulice in trge z instalacijami priznanih mednarodnih umetnikov, gostovanje prejemnika pomembne evropske nagrade Arte Laguna Prize in druge projekte v sodelovanju z referenčnimi ustanovami s celega sveta. Ker pa želi Art Stays v svoj program aktivno vključiti tudi lokalno sodobno umetnost, skupaj z ustvarjalci s Ptuja in okolice pripravlja
projekte, ki bodo, kar je tudi eno od poslanstev društva, s pomočjo partnerjev predstavili slovensko sodobno umetnost tudi v tujini. Gre za velik in finančno zahteven projekt, verjetno največji te vrste v Sloveniji, zato KUD Art Stays že nagovarja potencialne partnerje iz gospodarstva in upa na čim boljši odziv. Festival se je v preteklih letih povezal z lepim številom muzejev, akademij, zasebnih in javnih galerij, kulturnih ustanov, in prav je, da se mu pridružijo tudi lokalni gospodarstveniki in omogočijo nadaljnji razvoj. Uspešna pretekla leta in veliko organizacijsko in partnersko zaledje Art Staysa za leto 2012, ko bo festival praznoval svojo deseto obletnico, napovedujejo projekt, ki bo združil - tako v času karnevala kot tudi poleti - najpomembnejše svetovne ustvarjalce in ustanove s področja sodobne umetnosti.
Festival sodobne umetnosti pa ne bo edini projekt v letu 2011. Že februarja se lahko ponovno veselimo ekstempora, ki bo umetnike povabil k ustvarjanju del na temo karnevala in ki je v preteklih letih v organizaciji Galerije Tenzor dosegal velik odziv v slovenskem in širšem likovnem prostoru. Nagrade bodo ustvarjalcem zmagovalnih del podeljene na pustno soboto. Kmalu zatem bo
sledil tudi natečaj za prvo mednarodno nagrado Art Stays Prize, za katero organizatorji upajo, da bo postala vsakoletna tradicija in katere pomemben del bo nagrada za javno plastiko, ki izhaja iz želje po obogatitvi mesta s sodobnimi javnimi plastikami, ki bi v svojem sporočilu združevale bogato preteklost in sodobni razvoj mesta. V maju se v sodelovanju s podjetjem Hosting, d. o. o., pripravlja še en nov projekt - sejem umetnosti Suite Art Fair, na katerem pričakujejo razstavljavce iz vse Evrope.
Obeta se torej vrsta kakovostnih in aktualnih projektov, ki zahtevajo polno predanost organizatorjev. Ti pa želijo še aktivnejšo vključitev lokalnega partnerstva, saj brez organizacijske in finančne pomoči lokalnih partnerjev vseh projektov ne bo mogoče uresničiti. Vsako leto se Art Staysu pridružujejo novi partnerji, podjetja, organizacije in posamezniki, ki po najboljših močeh pomagajo in bi se jim društvo na tem mestu želelo še posebej zahvaliti. Vendar pa so projekti vsako leto postavljeni stopničko ali dve višje, zato srčno upamo, da nas bodo, kot že v preteklosti, podprli tako mesto kot njegovi prebivalci.
V Miheličevi galeriji Plavajoče podobe neskončnosti
Med 12. novembrom in 15. januarjem je v Miheličevi galeriji na ogled razstava petih umetnikov z naslovom Plavajoče podobe neskončnosti. Idejo projekta je zasnovala kiparka in kuratorka mag. Metka Zupanič iz zavoda Gema.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Dela obravnavajo fenomen flu-idnosti v mnogoterih pomenskih niansah, pri čemer nekatera uporabijo konkreten motiv vode, odsevov, zamrznjenosti. Pri drugih gre za bolj posreden, meditativen ali refleksiven pristop k temi. Izbrana dela se na pomenski ravni lepo dopolnjujejo, po formalni plati so zelo različna, saj se vsak avtor izraža skozi drugačen me-
dij. Zastopanim umetnikom je skupna subtilna obravnava teme, seveda pa imajo predstavljena dela tudi širše zastavljene konceptualne okvirje. »Z razstavnim projektom Plavajoče podobe neskončnosti sem iz širokega toka sodobne umetnosti nanizala drobce, ki jih povezuje fluidna vez izbrane teme, na obiskovalcih razstave pa je, da ta razstav-
Na razstavi sodelujejo: Polona Demšar, Miran Kreš, Jasna Hribernik, Aleksandra Gruden ter Andrej Osterman, katerega delo je na fotografiji.
ni fluid sprejmejo in dovolijo, da "steče" tudi skozi njih,« opisuje
razstavo Zupaničeva. Vabljeni k ogledu razstave!
. //>//'13
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
KULTURA
V MGP se je iztekel festival Monodrama, napovedujejo pa
že novo premiero Picasso
Na festivalu Monodrama Ptuj 2010 je nagrado občinstva prejel Aleš Valič za vlogo Sokrata v predstavi Sokratov zagovor, v produkciji gledališča Potodom iz Ljubljane. Strokovna žirija v sestavi predsednice Dunje Zupanec in članov Ferija Lainščka ter Ane Krauthaker je nagrado Zlatka Šugmana za najboljšo monodramsko uprizoritev podelila igralcu Robertu Waltlu za predstavo Noč čisto na robu gozdov.
Bronja Habjanič
V monodrami igralec pokaže svoje čiste igralske barve
Vse od sredine pomladi leta 2009 je selektor festivala Monodrama 2010 Alen Jelen štiriindvajset večerov preživel v vznemirljivi družbi gledaliških igralk in igralcev, ki so sami s svojim igralskim darom odstirali številne svetove ter občinstvo vodili po labirintih občutkov, izvabljali smeh (tu in tam tudi solzo, vzdih) ter puščali sledi še dolgo po končani predstavi. Kot selektor je imel težko nalogo. »Iz dveletne produkcije izbrati tistih šest, ki se bodo predstavile v tekmovalnem programu festivala Monodrama Ptuj 2010 ter se potegovale za nagrado, ki nosi ime po velikem dramskem igralcu Zlatku Šug-manu, ni lahko.«
Lepo število prijavljenih monodram dokazuje, da je ta na Slovenskem še kako živa. Poleg klasične monodrame, zvezane z dramskim besedilom, psihološko poglobljenim notranjim konfliktom ter zaključenim dramskim dejanjem, se igralci vse bolj spogledujejo s stand up komedijo, komunicirajo z občinstvom, improvizirajo na določeno temo in parodirajo aktualne dogodke z vključevanjem kratkih šal, da bi na ta način dosegli še večjo odzivnost občinstva. Med prijavami za festival Monodrama Ptuj 2010 pa je bilo tudi nekaj t. i. solo performansov, "hepenin-gov" in umetniških akcij, kjer so dramska načela zreducirana na minimum, dogajanje pa vsebinsko ustreza notranjemu monologu, uporabi in raziskovanju lastnega telesa, kritičnim
Fotoarhiv MGP
odzivom na družbena dogajanja in pripovedovanju lastnih življenjskih zgodb. »Po ogledu vseh štiriindvajsetih monodram se mi vnovič potrjuje misel, da so monodramski nastopi, s katerimi se igralec očisti, poglobi svoj umetniški izraz in pokaže svoje čiste igralske barve, še kako pomembni. Ali, kot je dejal eden izmed mojih predhodnikov, da si zmagovalec zasluži veliko spoštovanje, kajti monodrama je prav zagotovo najbolj zahtevna oblika igralskega udejstvovanja. Igralec, soočen iz oči v oči z zahtevno publiko, mora zgolj s pomočjo lastnega igralskega daru doseči, da se občinstvo predstavi povsem predan in da glasu nastopajočega že po pičlih 10 minutah ne preglasijo glasni vzdih-ljaji zdolgočasenih obiskovalcev predstave.«
Nagrada Zlatka Šugmana podeljena igralcu Robertu Waltlu
»Žirija meni, da so vsi gledališki elementi enakovredno prispevali k celovitosti predstave, ki jo ob natančni igralski interpretaciji Roberta Waltla doživljamo kot prepričljivo, izpovedno celoto. Predstava spregovori v duhu časa na aktualen in angažiran način, obenem pa pred gledalca postavi poetično sliko, ki jo lahko razumemo kot brezčasno metaforo. Igralec Robert Waltl nas na odru z minimalno mizans-ceno in zgolj z emocionalno ekspresijo uspe popeljati v zgodbo in zaustaviti v trenutku junakove stiske. Obenem je uspel ustvariti lik, ki se ne preda popolnoma življenjski usodi, marveč v sebi
Robert Waltl (levo), dobitnik Šugmanove nagrade, in Aleš Valič, ki je prejel nagrado občinstva.
ohranja hrepenenje po presežni vrednosti, čeprav je prepuščen kaotičnosti sveta in lastne identitete,« je v utemeljitvi nagrade zapisala strokovna žirija.
Odločitev žirije je bila sprejeta soglasno. Predstava Noč čisto na robu gozdov je delo avtorja Ber-narda-Marie Koltesa. Režiral jo je Ivica Buljan, avtor glasbe je Mitja Vrhovnik Smrekar, scenografija pa je delo Slavena Tolje.
Napoved premiere - 5. januar: Jeffery Hatcher, Picasso
»Predstava je že četrta premiera Mestnega gledališča Ptuj v sezoni 2010/2011. V njej bosta nastopila velikan slovenskega gledališča Radko Polič Rac in Pia Zemljič, ki je letos na Borštnikovem srečanju prejela igralsko nagrado za vlogo Babi-ce/Evice v predstavi Žabe. Režiser predstave je Miha Alujevič, nastaja pa v produkciji MGP,« pojasnjuje direktor MGP Peter Srpčič.
Igra mačk in miši, drama o umetnosti, politiki, spolnosti in resnici, s presunljivim zaključkom. Pariz, 1941. Pabla Picassa je gestapo na silo privlekel na zaslišanje. Njegova zasliševalka Freulein Fischer je kulturni ataše Berlina. Njena naloga, podana iz samega vrha nacistične stranke, je odkriti, katera od treh Picas-sovih slik, ki so jih pred kratkim zaplenili judovskim družinam,
je original Picassa. Ministrstvo za propagando namreč načrtuje razstavo in sam umetnik mora potrditi verodostojnost slik, kajti na nobeni od njih ni Picassovega podpisa. Tista, ki jo bo Picasso podpisal, pa bo potem sežgana skupaj z deli drugih avtorjev, za katera nemški rajh meni, da si to zaslužijo. Srečanje hladne nemške lepotice in temperamentnega španskega umetnika se sprevrže v dvoboj dveh različnih svetov. Skozi tri različne slike sledimo Picassovemu življenju in ustvarjanju. Od otroštva, mladosti pa do sedanjosti, do vojne in njenih grozot. Odlična drama dveh oseb, dveh nasprotujočih si polov, dveh egov, ki pripelje do presenetljivega vrhunca.
Predpremiera predstave bo že v torek, 28. decembra, svečana premiera pa 5. januarja.
14 ■ ^V™
PRAZNOVANJA
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Kratek pogled v zgodovino tradicionalnih decembrskih
praznovanj
Bronja Habjanič
Foto: Langerholc
Miklavževanje
Najstarejše praznovanje iz zgodovine je zagotovo miklavževanje, vendar ne v podobi dobrega strica, ki obdaruje otroke, pravi etnolog Janez Bogataj. Ta oblika praznovanja je veliko mlajša, starejši pa so parklji - ti so ostanki predkrščanskih verovanj v duhove rajnih. Kult rajnih je bil v številnih šegah, zlasti v šegah decembrskega časa, izredno močan. Tudi divja jaga je ostanek iz predkrščanskega verovanja: ljudje so bili prepričani, da pridejo duhovi umrlih enkrat na leto pogledat nazaj in divjajo naokrog, zato so v tistem času poskušali odpraviti vse, zaradi česar bi jim lahko škodovali.
Obdarovanje sv. Nikolaja, v 4. stoletju živečega škofa, izvira iz legend o njegovi čudodelnosti. Od vseh so najpogosteje uporabljene tri legende. Po prvi naj bi Nikolaj trem hčeram revnega očeta ponoči skozi okno dal tri kepe zlata za doto in jim s tem zagotovil srečno prihodnost. Iz te legende verjetno izvira tudi obdarovanje ob Miklavžu. Kepe zlata naj bi predstavljale jabolka, ki so bila kasneje značilna za obdarovanje ob Miklavžu. Tudi drugi dve legendi se nanašata na dobrodelnost in čudodelnost svetega Nikolaja. Pri drugi ta pomaga študentom, pri tretji pa mornarje reši brodoloma, zato je bil dolgo zavetnik študentov, mornarjev, brodarjev in čolnarjev. Nevidno obdarovanje ob Miklavžu se je začelo razvijati šele po 12. stoletju, vendar v nekostu-mirani obliki, pojasnjuje etnolog. Mladina mu je pripravila posode, v tisti noči pa so dobili darove, ki so bili izključno praktični in povezani z naravo. Sv. Nikolaj je prinesel jabolka, hruške, lešnike, orehe. Najstarejše pričevanje o kostumiranem Miklavževem obhodu, pri čemer je oblečen v škofa ter v spremstvu angelov in parkljev, pa se pojavi leta 1839.
Kmalu po 2. svetovni vojni so oblasti v Sloveniji miklavževanje prepovedale, saj je bilo le-to del cerkvenega leta. »Če je oblast nekaj ukinila, je morala dati nekaj novega. Po vojni so oblasti tako uvedle lik dedka Mraza, za katerega so dobile idejo od Sovjetske zveze. Dedka Mraza
dr. Janez Bogataj. Praznovanje tega praznika sega namreč daleč v pogansko obdobje. V tem času so ljudje zaznamovali umiranje sonca in se veselili njegovega ponovnega rojevanja. Božič kot krščanski praznik se je začel praznovati v četrtem stoletju, ko je Cerkev ta dan določila kot
Miklavž je na Ptuju v spremstvu parklja in angelov obiskal številne otroke, ki so se zbrali pred Mestno hišo.
so preoblekli v slovensko podobo, ki jo je izdelal slikar Maksim Gaspari. Z uvajanjem tega lika so se začeli organizirati tudi javni sprevodi dedka Mraza. Mi-klavževanja so potekala ilegalno - kjer so oblasti za to izvedele, so izvajale sankcije,« pojasnjuje dr. Bogataj. Miklavževanje je nekaj let pred osamosvojitvijo, zlasti pa po njej, zopet zaživelo tudi v javnem prostoru, predvsem z Miklavževimi sejmi, javnimi obdarovanji in prireditvami. Sv. Nikolaja danes praznujejo skoraj po vsej Evropi, saj je to evropska šega, prihaja pa tudi v nekatere kraje v Ameriki.
Božič
Božič so sprva praznovali znotraj cerkvenih in samostanskih zidov. Praznovanje, kot ga poznamo danes, z božičnim drevescem, je mlada šega, ki je v naš kulturni prostor prišla iz nemškega sveta. Prvo drevesce je bilo postavljeno v Hannovru konec 17. stoletja, praznovanja božiča na dekorativni ravni pa so potekala že pred tem. Zmotno je mišljenje, da božič izvira iz krščanske tradicije, pravi etnolog
dan Kristusovega rojstva, hkrati pa ga označila tudi za začetek leta. Rimljani so namreč za začetek leta že določili prvi januar, Cerkev pa je datum premaknila. Šele v 17. stoletju je papež Ino-cenc XII. datum za praznovanje novega leta spet prestavil na 1. januar in tako ločil praznovanje Jezusovega rojstva od začetka novega leta.
Tudi na Slovenskem je navada postavljanja smrečice v božičnem času zelo stara, vendar ne v taki obliki, kot jo poznamo danes. V preteklosti so se smrečice namreč obešale na strop, tako da so visele z vrhom navzdol. Ljudje so si svoje bivalno okolje okrasili s tistim, kar je bilo naravno. Nabrali so različna semena in fižol ter jih nataknili na nit, na police in omare pa so postavili hruške, jabolka in orehe. Ta okrasitev je prikazovala človeško veselje zaradi pridelka v preteklem letu, hkrati pa tudi upanje, da bo prihodnje leto tako dobro, kot je bilo sedanje. Smrečica v takšni obliki, kot jo poznamo danes, se na Slovenskem pojavi šele v 20. stoletju.
Božič je bil že v preteklosti iz-
razito družinski praznik in tako je še danes. »Javno praznovanje božiča je bilo v času Jugoslavije prepovedano, po osamosvojitvi pa je božič postal plen množičnega potrošništva in brezglavega nakupovanja,« pravi dr. Bogataj.
Novo leto
Novo leto je najmlajši decembrski praznik. Silvestrovanja so se začela šele v 20. stoletju. Podatkov o novoletnih šegah, ki bi bili ohranjeni v zakladnici naše nacionalne dediščine, ni prav veliko. Znano je, da so se na posameznih območjih Slovenije ob novem letu hodili umivat k vodnjaku, da bi ohranili vitalnost in mladost. Zelo priljubljeno je bilo tudi vedeževanje oziroma napovedovanje usode.
Nekoliko starejše so jaslice, ki so nastale iz bolj praktičnih razlogov. Po besedah dr. Bogataja so si jezuiti na Portugalskem v 17. stoletju izmislili način, kako prikazati globlji pomen božiča. Omislili so si lutko Jezusa, ki so jo verniki lahko vzeli v roke in jo zibali, ko so prišli v cerkev. »Jaslice so aranžirano prizorišče Kristusovega rojstva in ne njegova upodobitev.« Pohod jaslic je bil dolg, pravi dr. Bogataj. Najprej so to navado sprejeli v mestih in tudi po gradovih, postopoma pa še na podeželju. Na Slovenskem jaslic pred začetkom 19. stoletja večinoma niso poznali. Nekaj primerov se je sicer pojavilo že prej, med njimi so najstarejše jaslice v velesov-skem samostanu, ki so izdelane iz voska in oblečene v svilo. V začetku 19. stoletja se je kultura jaslic izjemno razvila, zlasti v alpskem svetu. Danes se Slovenija s svojo dediščino postavljanja jaslic lahko pohvali, saj je to eno izmed pomembnih področij naše narodne ustvarjalnosti, hkrati pa izkazuje vse tipe jaslic, ki so poznane v svetu.
. //>//'15
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
LITERATURA
Trdobojec - zgodba Dejana Zavca v dvanajstih rundah
Sredi novembra je priznani tekstopisec Esad Babačic izdal biografijo Dejana Zavca. Tako mlad, tako uspešen in že s svojo biografijo, bi morda kdo porekel - a življenjska zgodba športnega junaka je bila vse prej kot lahka.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Vsestranski Babačic
Kdo je pravzaprav avtor biografije o našem junaku Dejanu? Nekateri Esada Babačica označujejo za osebo stoterih obrazov. Je športnik, košarkarski navdušenec, mnogi ga poznajo po akciji Verjemi v svoj koš, je publicist, pisal je za Mladino, delal na RTV Slovenija, izdal nekaj pesniških zbirk, napisal knjigo Svoboda pa kar hodi, bil je pevec v novovalovski skupini Via ofenziva, nastopal v filmu Outsider, snemal dokumentarce in še bi lahko naštevali. Že v zgoraj zapisanem lahko razberemo, zakaj se je lotil pisanja biografije o Dejanu Zavcu.
Osnovno sporočilo knjige - Nikoli ne odnehaj, pa če je še tako hudo
Ob pisanju knjige je Babačic spoznal veliko zanimivih ljudi iz sveta boksa, ki so sčasoma postali tudi njegovi prijatelji. Tako so nanj velik vtis naredili Ivan Pučko, Dejanov prvi trener, De-janov boksarski prijatelj Boštjan Kerin in Dejanov drugi trener Stanislav Milutinovic. Ravno osnovno sporočilo knjige - da ne
smeš nikoli odnehati, ne glede na okoliščine, v katerih se znajdeš, in da se ferplej še vedno splača, pa je tudi Dejanov odgovor na vse uspehe, ki jih je s trdim in poštenim delom v življenju dosegel. Babačic pravi, da če Dejan ne bi izviral iz Haloz, kjer so pogoji za življenje trdi in neizprosni, danes ne bi bil to, kar je.
»A Dejan je s Trdobojcev? Pa saj to je nemogoče!«
Prva uradna predstavitev biografije o Dejanu Zavcu je potekala v "njegovih krajih", natančneje v Zgornjem Leskovcu, kjer se je zbrala množica novinarjev, ki niso želeli zamuditi tega prvovrstnega dogodka. »Najprej sem želel o Dejanu posneti dokumentarni film, in ko smo začeli delati intervjuje, je bil eden mojih prvih sogovornikov Ivan Pučko, Dejanov prvi trener. Ko sem spoznal Pučka, se je utrgal plaz. Takšnih zgodb, kotjih je pripovedoval on, v slovenskem športu še nisem slišal. Za njim je prišel na vrsto še Stanislav Milutinovič, Dejanov drugi trener, in na plano so prišle številne anekdote. Tukaj se ljudje znajo pošaliti iz stvari, ki so trde in ki so jih doživeli na lastni
Črtomir Goznik, priznani ptujski fotograf, sodelavec Štajerskega tednika
Esad Babačic in Dejan Zavec
koži. V tem trenutku se je v meni rodila ideja, da je vse to treba spraviti na papir, napisati biografijo. Hvala tudi Dejanu, da je pristal na to. Glede na to, da sem zdržal z njim dvanajst rund, sem sedaj rahlo omotičen,« je hudomušno razložil začetek zgodbe o nastanku biografije njen avtor Esad Babačic. Ko pa se je Esad pripeljal še pred tablo Trdobojci, preprosto ni mogel verjeti svojim očem. Naslov knjige je bil tako izbran.
Druga uradna predstavitev knjige v Grand hotelu Primus)
»Knjiga verjetno pomeni to, da sem v življenju naredil nekaj, kar je bilo opaženo. Da se nisem trudil zaman in da sem na pravi poti. Knjiga je tisto, kar ostane, tudi ko mene več ne bo. Iskreno povedano, se v tem trenutku pomena knjige, moje biografije, še ne zavedam povsem. Si pa zagotovo ne želim, da bi kdor koli v tej knjigi iskal miloščino, me zaradi napisanega pomiloval. Sporočilo knjige vidim v tem, da če je uspelo meni, lahko uspe vsakemu. Težava pa lahko nastane takrat, ko pričakujemo prehitro poplačilo za naš trud,« je o knjigi povedal Zavec. Ob tem je opozoril, da knjige pred izidom ni prebral, saj je želel, da ljudje, ki jih je srečal na svoji poti, sami povedo, kako ga vidijo. Žal se je zalomilo pri enem sogovorniku, ki je nekoliko "priredil"
resnico o Dejanovem odraščanju v rejništvu, pri njegovi teti. »V knjigi je omenjeno, da sem imel kruto otroštvo, da sem bil zapostavljen, kar pa ni res. Res je, da otroštva nisem preživel s starši, a moje odraščanje je bilo kljub temu lepo in nikoli nisem čutil nobenega pomanjkanja. Sem pa se naučil biti pošten in že takrat spoznal, da brez truda v življenju ne dosežeš nič. Danes je pač tako, da ljudje vedo veliko povedati o tebi, četudi te ne poznajo. Nedopustno je, da si kdor koli sploh dovoli govoriti v mojem imenu, in še to o dogodkih, pri katerih sploh ni bil prisoten in jih ne pozna. Marsikdo si tudi kaj izmisli, da bi se počutil pomembnega. Žal je pač tako.«
»Dejan ni noben kliše. Je čisto nasprotje, ki razbija vse predsodke o boksarjih,« pa je na moje vprašanje, kako vidi Dejana, čisto na kratko odgovoril Babačic.
Na sproščenem druženju je Dejan dobil v dar intarzijo Voja Veličkovica, direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič pa je Dejana izzval, da bo na odrskih deskah recitiral Hamleta ali Prešernove sonete. Vzporedno s predstavitvijo Dejanove knjige na Ptuju so na isti večer v Grand hotelu Primus odprli tudi razstavo fotografij ptujskega fotografa Črtomirja Goznika in fotografa časnika Delo Romana Šipiča. Vse fotografije so iz knjige Trdobojec.
16 ■ ^V™
MEDIJI
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Ptujska eTočka - odlična spletna promocija Ptuja z najobsežnejšim napovednikom prireditev na enem mestu
v
Ze leto dni je najstarejše slovensko mesto bogatejše za nov spletni portal, kjer lahko najdete aktualni napovednik prireditev, osnovne turistične informacije, povezave do ponudnikov gostinskih storitev ter še veliko drugih koristnih informacij. Ptujska eTočka je dosegljiva na spletnem naslovu http://www.ptujska.etocka. si.
Bronja Habjanič
Osrednji spletni portal o najstarejšem slovenskem mestu
Spletni portal najstarejšega slovenskega mesta je začel delovati 12. decembra 2009, ko so objavili, da je naš boksarski prvak Dejan Zavec postal svetovni prvak v velterski kategoriji. V naslednjih dneh je sledilo še več objav o znamenitostih Ptuja. Z novim letom in bližajočimi pustnimi prireditvami pa je portal še razširil svojo vsebino. Medtem so njegovo navzočnost na spletu naznanili mnogim turističnim ponudnikom, raznim društvom in posameznikom, ki so kakor koli povezani s ptujskimi prireditvami in širšo turistično ponudbo. »S portalom Ptujska eTočka o najstarejšem slovenskem mestu vam želimo približati čarobne kotičke našega prečudovitega mesta. V naših reportažah se boste lahko na sodoben način sprehodili po njegovih skrivnostnih ulicah in spoznali njegovo izjemno zgodovino. Očarani boste nad prekrasno naravo bližnjih goric in dvatisočletno tradicijo gojenja vinske trte. Tudi kraji v okolici so lahko destinacija čudovitih izletov, hkrati pa so tudi vir nadvse izvirnih etnoloških mask in šeg. Skratka, spoznali boste lahko njegovo bogato zgodovinsko in naravno dediščino ter turistično in kulinarično ponudbo,« predstavlja portal njegov avtor Črtomir Rosic.
Povezava zgodovine, tradicije in turistične ponudbe Ptuja
Izredno bogata zgodovina uvršča Ptuj med bisere starih evropskih mest. Povsod v svetu so znali svojo zgodovino dobro povezati v sedanjost in jo ustrez-
no predstavljati turistom. Da je svetovni splet zadnjih nekaj let kot nalašč za tovrstno promocijo mest, dokazujejo številne spletne strani. Na portalu tako najdete: etnografske znamenitosti, fotogalerijo, kurentovanje 2010, novice, sprehode po mestu, sprehode po okolici, video sprehode, turistične informacije ter povezave do Centra interesnih dejavnosti, MO Ptuj, Mestnega gledališča Ptuj, Pokrajinskega muzeja in Zgodovinskega arhiva. Posebno kategorijo predstavljajo nastanitve na Ptuju, kjer najdete osnovne informacije o hotelih, turističnih kmetijah, gostiščih, kampih ter o ponudnikih zasebnih sob. Dodana je povezava do ponudnikov prevozov po mestu in okolici - vse od javnih prevozov, taksi služb in rent a bike ponudnikov. V zavihku Gostinska ponudba najdete povezave do restavracij, gostiln, picerij, barov, bistrojev in diskotek, v zavihku Sprostitev in šport pa povezavo do Term Ptuj in Rance.
Trenutno portal ureja Črtomir Rosic, glede na to, kako se zadeva razvija, pa bo v prihodnosti treba vsekakor razmisliti tudi o kakšni pomoči. Pogovori potekajo z mladim ptujskim zgodovinarjem Petrom Šemničkim, ki bi kot strokovnjak lahko prevzel vlogo pri predstavitvi zgodovinskih znamenitosti Ptuja in okolice.
Na Ptuju skozi vse leto ogromno raznih kulturnih in drugih prireditev ter dogodkov
Na vprašanje, s kakšnim namenom je bil ustvarjen portal, Rosic pove: »Gre preprosto za ljubezen do rojstnega kraja. Ptuj je najlepše mesto z mnogimi
znamenitostmi in motile so me
zgodbe nekaterih znancev in prijateljev o 'mrtvem' Ptuju, o mestu, v katerem se nič ne dogaja. Kot predsednik ČS Jezero sem se lahko prepričal o odličnem delu in trudu naših društev, ki so skozi vse leto pripravljala zanimive kulturne prireditve in tako popestrile dogajanje v četrti. Ko sem v svoji radovednosti malo raziskoval in iskal informacije še o drugih prireditvah, sem dejansko naletel na presenetljivo sliko ptujskega kulturnega življenja. Raznih kulturnih in drugih prireditev ter dogodkov je na Ptuju skozi vse leto ogromno. Med njimi je veliko zelo kakovostnih, njihovo oglaševanje pa je pomanjkljivo. Pri samem zbiranju informacij sem naletel na precej težav, saj so bile informacije precej razpršene, in vse dogodke je bilo težko spremljati ali pa o njih sploh ni bilo nekih informacij. Tako se mi je porodila zamisel o spletnem portalu z ažurnim in obsežnim napovednikom kulturnih prireditev in dogodkov na Ptujskem, z željo povezati vse akterje kulturnega in drugega dogajanja.«
Edini spletni portal najstarejšega slovenskega mesta z najobsežnejšim napovednikom prireditev
»Ob formiranju Ptujske eTočke so resda obstajali še drugi portali (kulturnik.si, ptuj-on.net, ptuj. info in ptuj-tourism.si), ki pa niso ponujali obsežnejših informacij o prireditvah in dogodkih na enem mestu. Danes je od omenjenih delujoč le še en in lahko rečem, da je Ptujska eTočka edini spletni portal najstarejšega slovenskega mesta z najobsežnejšim napovednikom prireditev in drugih dogodkov na Ptuju. Za dodatno komunikacijo sem formiral tudi profil na Facebooku, ki je dosegljiv na http://www.facebook. com/pages/Ptujska-eTocka/13-3788746659911.«
V prihodnje bo portal ponujal razširjene turistične informacije o nastanitvenih, gostinskih,
športnih in drugih kapacitetah Ptuja ter informacije o splošni ponudbi. Rosic želi podrobneje predstaviti tudi vse galerije in razstavne prostore, v katerih si lahko Ptujčani in turisti ogledajo aktualne razstave. Predvsem za obiskovalce Ptuja je pomembno, da vedo, kaj si lahko pri nas ogledajo, kje se lahko dobro namestijo in kaj lahko zanimivega doživijo. Razširili bodo opis zgodovinske in kulturne dediščine, pripravljajo pa še obsežnejši pregled kulinaričnih znamenitosti. »Spodbuditi želimo vse gostince, da v svoji ponudbi ponudijo klasične in tradicionalne jedi našega kraja, pri tem pa bi vse skupaj promovirali tudi na spletu. Vsak zainteresiran gostinski lokal bi ponujal tradicionalno krajevno jed, katere recept bi bil objavljen tudi na našem portalu.«
Dobre zamisli
»»Menim, da je Ptuj z dobro spletno promocijo na enem mestu in dobrimi turističnimi delavci, ki jih zagotovo premore, to zgodbo turistom sposoben dobro prodati. Omenjeno spletno promocijo Ptuja želim nadgraditi še z več kratkimi 'video sprehodi po mestu', kjer si bo lahko vsak obiskovalec spletnegaportala na sodoben način ogledal čim več znamenitosti. Razmišljam tudi o večjezičnem portalu, kar bi promocijo Ptuja približalo tudi spletnim obiskovalcem iz tujine,« svoje načrte niza Rosic.
Brezplačni napovednik prireditev
»V primeru, da pripravljate kaj zanimivega in bi to radi sporočili širši javnosti, nam pišite ali nas redno obveščajte o organizaciji kakršne koli prireditve, razstave, srečanja, koncerta ali drugega dogodka. Novico bomo brezplačno objavili na našem spletnem portalu v Napovedniku prireditev,« vabi k sodelovanju Rosic. Na e-naslov ptujska@etocka. si jim lahko pošljete tudi razne reportaže in fotografije. Veseli bodo vsakega sporočila in sodelovanja.
. //>//'17
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
MEDIJI / MLADI BRALCI PIŠEJO
Najpomembnejša je resnica
Staša CafUta
3. maj je bil za svetovni dan svobode tiska proglašen s strani Generalne skupščine Združenih narodov leta 1993, potem ko je UNESCO na šestindvajsetem zasedanju leta 1991 sprejel Resolucijo 48/432. Na ta dan po vsem svetu potekajo številne aktivnosti, katerih namen je opozoriti, da so svobodni, neodvisni in množični mediji osnovna sestavina vsake demokratične družbe. Obenem je to priložnost, da se zavemo pomena pravice do svobode izražanja in v njenem okviru tudi pravice do informacij javnega značaja, katerim je letos ob tem dnevu posebno pozornost namenjal tudi UNESCO.
Pravica do svobode izražanja in dostopa do informacij javnega značaja je temeljna človekova pravica, zagotovljena tudi v 39. členu Ustave RS. Poleg Zakona o odstopu do informacij javnega značaja konkretizira to pravico tudi Zakon o medijih, ki v 45. členu medijem daje pravico zahtevati informacije za medije od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb.
Pred dnevi je svetovno javnost razburil spletni medij WikiLeaks ustanovitelja Juliana Assangea, ki je s svojimi zadnjimi objavami pretresel svet diplomacije in politike. Z objavo dokumentov, večinoma depeš diplomatov, označenih z oznako »zaupno«, razkriva številne umazane podrobnosti o zakulisnem dogajanju v sveto-
vni politiki. Večina objavljenih dokumentov naj bi bila iz obdobja po letu 2005. Skupno je objavljenih 251.287 dokumentov, med njimi kar 836 depeš iz Slovenije. Zavedam se, tako kot večina mojih kolegov, da demokratične družbe potrebujejo neodvisne medije na vseh nivojih, tudi v lokalnem okolju.
Neodvisni mediji in raziskovalno novinarstvo pomagajo vladi, javnim službam, podjetjem ter drugim organizacijam, da vsi bolj optimalno delujejo, predvsem na dolgi rok. Lokalni mediji imajo na domačem terenu še posebej pomembno vlogo, saj veliki mediji določene teme spregledajo ali pa jih preprosto ne zanimajo. Lokalna scena pa ima še eno prednost oziroma slabost - kakor za koga. V majhnem kraju se namreč informacije (pre)hitro širijo, ker se skoraj vsi ljudje med seboj poznajo. Še preden gredo, če sploh, uradno v javnost, za njih ve dovolj ljudi, da se o njih že širi vest.
Leto 2010 so zaznamovale številne afere. Kaj nas čaka v prihodnjem letu? Slišala sem, da prihaja slovenski »Wikileaks« (slovenska zrcalna slika omenjene spletne strani že obstaja - www.wikileaks.si op. a.), ki bo z »zaupnimi« informacijami pretresel Slovenijo. Želim si, tako kot vsako leto, boljše in lepše prihodnosti ter da bi bilo v Sloveniji manj (samo)cenzure v medijih. Menim, da je prav, da pride do razkritij. Če se odgovorni zavedajo, da javnost lahko izve za vse, kar počnejo v svojem službenem času, bodo delali bolje.
DRU	i
društvo za
- svetovanje in kom, staršem, os: nasilja in zlor; brezposelnim družbeno izklju niko:
ar
ATS VUiA£.
projekt mostovi
Medgeneracijsko povezovanje na OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena
V	četrtek, 25. novembra, smo se zbrali v šolski telovadnici. Pred začetkom kulturnega programa sta zbranim spregovorili ravnateljica Tatjana Vaupotič in vodja podružnice Irena Pukšič. Obe sta poudarili, da je medgeneracijsko sodelovanje zelo pomembno, saj se tako številne izkušnje, modrosti in nasveti prenesejo na mlajše rodove. Vodja podružnice je med drugim povedala: »Babice in dedki puščajo v otrokovem življenju neprecenljive sledi. Izkušnje, večno upanje, spokojnost in razpoložljivost starejših ljudi pa so v kombinaciji z otrokovo željo po življenju, ljubezni, sprejetosti in razumevanju prava pot za graditev medgeneracijskega sožitja, pot za pristen stik in sodelovanje.«
Na prireditvi je nastopilo veliko naših malih in velikih glasbenikov, recitatorjev, igralcev in plesalcev, kot gostji pa sta nastopili tudi babici. Prireditev so obogatili mogočni glasovi Moškega pevskega zbora Grajena pod vodstvom gospoda Mohorka.
Po prireditvi sva šolski novinarki povprašali za komentar ravnateljico Tatjano Vaupotič, vodjo šole Ireno Pukšič ter mentorice nastopajočih, kakšna se jim je zdela prireditev in ali so zadovoljni z videnim. Vse so odvrnile, da so med prireditvijo izredno uživale in da občudujejo nadarjenost mladih. Ravnateljici se je med ogledom porodila celo ideja o šolskem orkestru oz. glasbeni skupini, saj igrajo naši učenci na številne instrumente. Učiteljici Vanja Majcen in Nada Sevšek, ki sta napisali tudi scenarij prireditve in skrbeli, da je vse potekalo tako, kot mora, se vsem zahvaljujeta za sodelovanje in ves trud, ki so ga vložili v prireditev.
V	šoli se zavedamo, da so dobri medgeneracijski odnosi, spoštovanje, strpnost in solidarnost ter sprejemanje starosti kot enakovrednega obdobja drugim življenjskim obdobjem ključ do boljšega odnosa do starejših. Prav zato nas učitelji spodbujajo, da spoznavamo in skušamo razumeti stare ljudi, saj se s tem tudi sami uspešneje osamosvajamo. Vsakoletna prireditev za babice in dedke je dober dokaz za to.
Šolski novinarki Valentina Čeh in Sergeja Lešnik, 7. g,
in mentorica Petra Uvera
Stop odvisnosti na osnovni šoli Mladika
Mesec november je namenjen zmanjšanju števila odvisnih od droge in obveščanju mladih o tem, kako škodljiva je lahko.
Tudi na osnovni šoli Mladika smo se posvetili tej temi. Pri likovni vzgoji smo učenci na podolgovate plakate ustvarjali različne grafite na temo odvisnosti. Te plakate smo nato izobesili po vsej šoli. Napisi so najrazličnejših vrst, od takšnih, ki opozarjajo na škodljivost cigaret, alkohola in pretiranega pitja velikih količin energijskih pijač, do takih, ki govorijo o zasvojenosti z računalniškimi igricami.
V šolski avli je zanimiva dekoracija, na tla smo položili rdeče blago, iz katerega so izrezane črke, ki sporočajo: Stop odvisnost!
Kadar koli torej pogledaš s stopnišča in kadar koli greš po stopnicah gor ali dol, vse te opozarja na to, da ne postani odvisen, pa naj bodo to cigarete, alkohol ali kakršna koli droga.
18. novembra 2010 smo se osnovnošolci zbrali v novi telovadnici Osnovne šole Ljudski vrt, kjer so nam predstavniki kampanje NE-OD-VISEN.SI. svetovali, kako naj se izognemo preprodajalcu drog. Če imaš voljo do življenja, ga ne boš niti opazil, nekdo, ki se ne ceni dovolj, pa bo takoj nasedel njegovim lažnim obljubam in si s tem čisto uničil življenje.
Aleksandra Pečnik, 9. b, OŠ Mladika Ptuj
18 ■ ^v™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
4. sejem višjega in visokega šolstva in nove možnosti
študija na Ptuju
V avli Šolskega centra Ptuj je 8. decembra potekal že četrti Sejem višjega in visokega šolstva v organizaciji Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Ptuj (Revivis Ptuj), Šolskega centra Ptuj in Gimnazije Ptuj. Bodoči študentje so tako imeli možnost na enem mestu pridobiti informacije o študijskih programih, ki jih ponujajo višje in visoke šole.
Vesna Marinič, dr. Oto Težak
Interes za predstavitev na sejmu je bil s strani višjih in visokih šol velik, saj se ga je udeležilo kar 27 šol, in sicer Ekonomsko-poslov-na fakulteta (Univerze v Mariboru - UM), Fakulteta za strojništvo (UM), Fakulteta za logistiko (UM), Fakulteta za naravoslovje in matematiko (UM), Fakulteta za varnostne vede (UM), Filozofska fakulteta (UM), Fakulteta za energetiko (UM), Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM), Pravna fakulteta (UM), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UM), Fakulteta za gradbeništvo (UM),
Ekonomska fakulteta (Univerze v Ljubljani - UL), Fakulteta za družbene vede (UL), Fakulteta za elektrotehniko (UL), Fakulteta za matematiko in fiziko (UL), Fakulteta za socialno delo (UL), Pedagoška fakulteta (UL), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL), Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (UL), Biotehniška fakulteta (UL), Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za informacijske študije Novo mesto, Evropsko središče Maribor, Izobraževalni center »PIRAMIDA«, Šolski center Ptuj - Višja strokovna šola, Šolski center
Šentjur - Višja strokovna šola in DOBA - Višja strokovna šola Maribor.
Na sejmu se je predstavil tudi Revivis Ptuj, ki ponuja visokošolski študijski program Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov ter magistrska študijska programa Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov in Finančne storitve, ki so rezultat sodelovanja med Revivisom Ptuj in Evropskim središčem Maribor (ESM). Predavanja se bodo izvajala na Ptuju, na sedežu Revivisa Ptuj.
Novost je magistrski študijski program Finančne storitve, ki se bo začel izvajati že v februarju 2011 na Ptuju. Študij traja dve leti in je zasnovan kot poglobljeno proučevanje predmetov s poudarkom na raziskavi novih virov znanja na tem področju, uporabi znanstvenoraziskovalnih metod in preučevanju spremenjenih pogojev. V program se
lahko vpišejo vsi, ki imajo diplomo I. bolonjske stopnje ekonomske ali pravne smeri, diplomo I. bolonjske stopnje drugih smeri z ustreznimi diferencialnimi pogoji ali diplomo univerzitetnega študija, s tem da se individualno ugotovi priznavanje predmetov oziroma kreditnih točk. Kot predavatelji so v ta magistrski študijski program vključeni emi-nentni strokovnjaki in profesorji iz različnih držav, zlasti Slovenci po svetu.
Naraščajoči pomen študija financ je najboljše zagotovilo uspešne umestitve študentov tega magistrskega študijskega programa na trgu dela, saj se bodo izobrazili prav za te kom-petence oziroma poklice, ki so v obdobju pritiska globalizacije in načel trajnostnega razvoja vseh segmentov poslovnih družb, tako zasebnega kot državnega sektorja, najbolj iskani.
Revivis Ptuj obiskal priznani strokovnjak, prof. dr. Nicholas
Colangelo iz ZDA
Vesna Marinič, Oto Težak
Foto: arhiv Revivisa Ptuj
V prostorih Revivisa Ptuj so se 24. novembra že četrtič sestali sodelavci projekta Inštitut za razvijanje nadarjenosti, ki deluje pod okriljem Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Ptuj (v nadaljevanju Revivis Ptuj). Tokrat se je srečanja kot gost udeležil tudi vrhunski strokovnjak za delo z nadarjenimi, prof. dr. Nicholas Colangelo iz ZDA, ki je obiskal Slovenijo zaradi udeležbe na Mednarodni znanstveni konferenci »Socialne in čustvene potrebe nadarjenih in talentiranih«, ki je 26. in 27. novembra potekala na Bledu.
Prof. dr. Colangelo je profesor za edukacijo nadarjenih na Univerzi v Iowi in direktor inštituta »Conie Belin in Jaquelin N.
Blank International Center for Gifted Education and Talented Development«. Sodeloval je pri številnih raziskavah s področja nadarjenosti, kot avtor redno objavlja strokovne članke v najvplivnejših ameriških strokovnih revijah, ki obravnavajo pomoč in svetovanje nadarjenim ter učinkovito razvijanje nadarjenosti. Prav tako je soavtor dveh pomembnih knjig o nadarjenosti, in sicer: New Voices in Cousn-seling in Gifted ter Handbook of Gifted Education. Za svoje uspešno delo je prejel več priznanj in nagrad.
Pred sestankom sodelavcev Inštituta za razvijanje nadarjenosti je prof. dr. Colangelo obiskal OŠ Olge Meglič, OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem ter vrtec Kidričevo. Na sestanku pa je govoril o svojem delu z nadarjenimi, predstavil je ugotovitve aktualnih
Dr. Nicholas Colangelo med predavanjem
raziskav s področja nadarjenosti ter sodeloval v razpravi z odgovarjanjem na zanimiva vprašanja udeležencev sestanka.
Pri Inštitutu za razvijanje nadarjenosti kot poseben dosežek pozdravljajo podpis sporazuma o sodelovanju s »Conie Belin in Jaquelin N. Blank Internatio-
nal Center for Gifted Education and Talented Development«, saj so tako odprte poti za strokovno pomoč ter izmenjavo dragocenih mnenj in izkušenj, kar bo pripomoglo k še uspešnejšemu delovanju Inštituta za razvijanje nadarjenosti.
.	19
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
v
Na OS Olge Meglič ob mednarodnem dnevu invalidov in
oseb s posebnimi potrebami
Evropska unija ima v letih 2004-2010 na področju invalidnih oseb dolgoročni cilj - enake pravice za vse. Vsako leto se obravnava različna tema oziroma problematika oseb z invalidnostjo. Letošnje geslo ob mednarodnem dnevu invalidov je "Držati obljubo: vključevanje invalidov v razvojne cilje tisočletja do leta 2015 in naprej".
Helena Ocvirk
Generalna skupščina Združenih narodov je oktobra, leta 1992, z resolucijo razglasila 3. december za mednarodni dan invalidov, z namenom, da bi v najširši družbi spodbudila boljše razumevanje celotne problematike, povezane z invalidnostjo, upoštevanje in spoštovanje temeljnih pravic invalidov ter vključevanje le-teh v vse oblike vsakodnevnega življenja. Tako kot vsi drugi imajo tudi invalidne osebe pravico do človekovega dostojanstva, samostojnega življenja in možnosti različnih oblik pomoči ter sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je skoraj 10 % prebivalcev na svetu invalidnih, od tega jih je več kot 60 % starih med 15 in 64 let. Strokovne študije o prisotnosti invalidnosti v Evropi pa kažejo, da je med
Fotoarhiv OŠ Olge Meglič
prebivalci EU približno 16 % invalidov.
Statistični urad Slovenije ugotavlja invalidnost pri 8,5 % prebivalstva, kar pomeni, da je invalid vsak 13. prebivalec Slovenije. V kategorijo invalidov so všteti otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, delovni invalidi, vojaški in vojni invalidi ter osebe z zmernimi, s težjimi in težkimi duševnimi motnjami ter najtežje telesno oziroma gibalno ovirane osebe.
Vizija naše šole na področju vzgojnega delovanja med drugim vključuje tudi vzgojo učencev za spoštovanje, strpnost, spreje-tost in solidarnost do oseb, ki so družbeno zaznamovane kot drugačne. V ta namen organiziramo različna srečanja, delavnice in prireditve z osebami, ki imajo, ne glede na vrsto, stopnjo in obliko primanjkljaja, posebne potrebe.
Preko medsebojnega druženja se naši učenci seznanjajo z vrstami in oblikami invalidnosti, skupaj odpravljamo predsodke in komunikacijske blokade ter spoznavamo, da so invalidi polnopravni državljani z enakimi pravicami, čutenji, željami in potrebami, kot jih imamo mi.
Tako kot vsako leto doslej, smo tudi letos obeležili mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami s kulturno prireditvijo. Z igro Presneto lep dan so se nam predstavili uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava. Naši gostje so s pomočjo svojih mentorjev pokazali
in dokazali, da so kljub težjim razvojnim primanjkljajem z izredno vztrajnostjo, voljo, spodbudo in s pomočjo zmožni dejavnega ustvarjanja in vključevanja na različna področja družbenega življenja.
Njihova radost in veselje, vztrajnost, pogum in veselje do življenja, takšnega kot jim je dano, so vse udeležence prireditve spodbudili k osebnemu razmišljanju, nas duhovno obogatili in nagovorili o pomenu in bistvu življenja, ne glede na to, kdo, kaj ali kakšen si.
Vir: Statistični urad RS - Mednarodni dan invalidov 2010
Žveglin sejem predstavil mlade ustvarjalce
v
Ze osmi, tradicionalni Žveglin sejem, ki ga pripravlja Zveza kulturnih društev Ptuj na "ta veseli dan kulture", 3. decembra, je predstavil delo mladih ustvarjalcev v kulturnih društvih v Mestni občini Ptuj.
Nataša Petrovič
Stari steklarski delavnici na Ptuju so se najprej predstavili lutkarji lutkovne skupine Zvezdice OŠ Ljudski vrt Ptuj s predstavo Katarine Sokaš, Veliki oreh, v priredbi, dramaturgiji in režiji Karmen Pulko. Veliki oreh so poskušali streti: Tea Zelenik, Matic Sprah, Anja Voda, Ana Ivaniševič, Klara Mesarič, Nuša
Foto: Boris Farič
Vučinič, Tomi Petek, Polona Ko-larič, Pia Maruša Pulko, Rebeka Pernat, Samanta Sovec, Maja Le-skovar, Luka Tomasino, Martina Fartič in Nuša Arnuš.
Nadaljevalna skupina Gledališkega studia, ki deluje v organizaciji Mestnega gledališča, JSKD OI Ptuj in Zveze kulturnih društev, je svojo produkci-
jo pod mentorskim vodstvom Branke Bezeljak naslovila Pre-še-ren. Prešernov Sonetni venec so predstavili: Nastja Klajnšek, Sanja Prejac, Nina Stagar, Nina Vaupotič, Neva Poherc, Urban Neudauer in Kristina Kuča.
Nadaljevali so mladi glasbeniki Društva za glasbeno umetnost Arsana. Latino kvartet pod mentorskim vodstvom Mladena Delina je s pevko Barbaro Vau-do in glasbeniki, Dunjo Kolenko
-	flavta, Davorinom Levaničem
-	klavir, Lukom Benčičem - bas in Gregorjem Nestorovom - bobni, zaključil Žveglin sejem.
Prireditev je bila zadnji dogo-
dek, od skupaj devetnajstih, v programu Zveze kulturnih društev v letošnjem letu. V januarju, marcu, aprilu in septembru so potekale delavnice Literarnega kluba, katerih strokovni mentor je univ. dipl. prof. David Bedrač. Svoja dela so predstavili na junijskem območnem srečanju litera-tov, ki sta ga pripravila JSKD OI Ptuj in Zveza kulturnih društev. Februarja je potekal seminar za mentorje otroških plesnih skupin, novembra pa nadaljevalni, pod vodstvom univ. dipl. prof. pedagogike in prof. sociologije, dolgoletne pedagoginje, kore-ografinje in mentorice plesnih
20 . //V™
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / ZANIMIVOSTI
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Lutkovna skupina Zvezdice OŠ Ljudski vrt Ptuj
skupin Božene Krivec. Maja je bila v Miheličevi galeriji razstava Mežanovi dnevi, na kateri se je po izboru žirije (Stanka Gačnik, dipl. umet. zgodovinarka, kusto-dinja-galeristka Pokrajinskega
muzeja Ptuj, akademski slikar Dušan Fišer, prof. likovne vzgoje Jože Foltin in Stojan Kerbler, mojster fotografije) predstavilo 33 avtorjev z 39 deli iz vse Slovenije. Osnovnošolci, sodelovalo
jih je 23, so na Mihčevem festivalu oktobra ustvarjali v literarni in likovni delavnici ter svoja dela predstavili v novembru na razstavi v Narodnem domu. V Kulturni areni so na štirih večerih sodelovali literati Erika in Mirko Kotnik, Zdenka Golub, glasbenika Ana in Mladen Delin, karikatu-ristka Aljana Primožič in aforist Milan Fridauer - Fredi. Zveza kulturnih društev je zagotavljala delo Gledališkega studia pod mentorskim vodstvom Branke Bezeljak, skupaj z Mestnim gledališčem in JSKD OI Ptuj, junija gostila mednarodno plesno delavnico Nomad Dance Academy, avgusta pa sodelovala pri Dnevih poezije in vina.
Zveza kulturnih društev je v poletnih mesecih zamenjala parket v veliki dvorani Narodnega
doma, parket v mali dvorani in na hodniku pa je bil pobrušen in lakiran. Prepleskani so bili velika dvorana, mala dvorana in hodnik, popravljeni strehi na garažah v Narodnem domu in na Stari steklarski delavnici, sanirana sta bila kanalizacija in jašek na dvorišču Narodnega doma. Parketarska dela so stala 18.420,00 EUR, pleskarska 6.219,91 EUR, sanacija kanalizacije 470,44 EUR, sanacija dvoriščnega jaška 420,83 EUR, popravilo strehe na garažah Narodnega doma 2.957,90 EUR. Za parketarska in del pleskarskih del je sredstva zagotovila Mestna občina Ptuj v višini 20.800 EUR, 3.000 EUR je Zveza dobila s prijavo na razpis JSKD, druga sredstva je prispevala iz lastnih prihodkov.
Otroci so z iskricami v očeh pričakali Miklavža
V decembru nas obiščejo trije dobri možje. Prvi izmed njih, sveti Nikolaj, nam bolj poznan kot Miklavž, se je 5. decembra ustavil tudi na Ptuju, kjer je obdaril številne pridne otroke. Miklavževanje na Mestnem trgu sta organizirala MO Ptuj in Župnija sv. Petra in Pavla. Stari, osrednji del Ptuja pa je že v novembru dobil novo, praznično podobo.
Mateja Tomašič
Miklavž je na Ptuju v spremstvu parklja in angelov obiskal številne otroke, ki so se zbrali pred Mestno hišo, in jih tudi simbolično obdaril. Ob tem pa so otroci iz župnije sv. Petra in Pavla: Ana in Jan Horvat, Eva Menhart, Jure in Tina Fakin ter drugi otroci kot angelčki in parklji pripravili igrico, s katero so zbranim predstavili življenje sv. Miklavža.
Predstava se je začela z otroki, ki se na poti iz šole ustavijo na križišču in se začnejo pogovarjati o svetem Miklavžu (kako je oblečen, da ga spremljajo par-klji, ki imajo verige, in angeli, zelo pa jih zanima, kdo je sveti Miklavž). Mimo pride gospa, ki jim pove, da je Miklavž res živel pred približno 1500 leti. Doma je bil v Mali Aziji, v današnji Turčiji. Starša sta ga lepo vzgojila in naučila moliti. Ker se je rad in pridno učil, so ga dali v šole
Foto: Langerholc
in tako je postal duhovnik. Ko so mu umrli starši, je podedoval veliko premoženje in vsega je razdelil ubogim revežem, saj je zelo rad pomagal ljudem. Ko je v nekem mestu umrl stari škof in verniki niso vedeli, koga bi izvolili za novega škofa, so ti dejali: »Novi škof bo tisti duhovnik, ki bo naslednje jutro prvi vstopil v cerkev.« In glej, Miklavž, ki o vsem tem ni nič vedel, je naslednje jutro prvi prišel v cerkev in tako postal kasneje škof. Sveti Miklavž je res storil veliko dobrega, saj je hotel biti vsem za zgled, še zlasti v dobrodelnosti. Zato nam še danes pomaga in rad obiskuje ter obdaruje otroke. Še posebej so mu pri srcu pridni otroci, ki si medsebojno pomagajo. Zato se tudi vi trudite, da boste pridni. Pa nikar ne pozabite reči hvala, ko kaj dobite. Predstavo je pripravil pater Dominik Tikvič, kaplan v župniji sv. Petra
Sveti Nikolaj, nam bolj poznan kot Miklavž, se je 5. decembra ustavil tudi na Ptuju
in Pavla.
Vse od novembra pa je praznično vzdušje moč doživeti tudi ob sprehodu skozi stari, osrednji del našega mesta, ki ga krasijo bele rože. Gre za nov pristop k okra-ševanju mesta v zimskem času, podobe na nebu pa bodo ostale vse do kurentovanja. Idejni vodja projekta, ki so ga zasnovali septembra, je Stanka Vauda Ben-čevič. Okrasitev je nameščena na Mestnem trgu in je v navezavi s Slovenskim trgom. Skozi ptujske ulice vas vodijo obarvane laterne. Ptujski župan dr. Štefan Čelan pa je v okviru miklavže-vanja tudi simbolno prižgal luči
v našem mestu in ga tako odel v praznično podobo.
Ime Nikolaj izhaja iz latinskega imena Nicolaus, to pa iz grškega Nikolaos, kar pomeni zmaga ljudstva. Tradicija sv. Miklavža oziroma Nikolaja je priljubljen del slovenskega ljudskega izročila in je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1839. Sveti Nikolaj je bil škof, zato je na slikah največkrat naslikan v škofovski opravi. Čez dolgo belo haljo (albo) ima oblečen mašni plašč (pluvial), na glavi nosi pokrivalo, ki se imenuje mitra. Po izročilu je Miklavž visok, ima dolgo belo brado in nosi bele rokavice.
. //>//'21
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
HUMANITARNOST
V eni roki drži škofovsko palico, ki je na vrhu zavita in okrašena, v drugi pa ima knjigo, v kateri so z zlatimi črkami zapisana imena pridnih, s črnimi pa porednih otrok. Na knjigi nemalokrat vidimo tri zlate krogle, s katerimi je povezana naslednja legenda: »Si-
romašen mož je imel tri hčere, za katere pa ni imel primerne dote. Sramote ga je rešil prav Nikolaj, ko jim je ponoči skozi okno zavalil tri kepe zlata. Ena se je zavalila na tla in pristala v copatu.«
Miklavž ima tudi spremljevalce. Hudiči, peklenščki, parklji,
zlodeji, vragi so postali izvrševalci kazni nad porednimi otroki. Parklji so vedno kosmati, rogati in strašni na pogled. Rožljajo z verigami in rogovilijo po cestah in hišah. Ime »parkelj« izhaja iz nemškega izraza »Spitzbartl«, kar bi lahko prevedli kozjebra-
dec. Ponekod je prišel v rabo še drug nemški izraz - »Krampus«. Poleg hudobcev pa ima Miklavž v spremstvu tudi angele, ki se po navadi pojavljajo v parih. Oblečeni so v bela oblačila, na hrbtu pa imajo krila.
TA 1	v 1 •	• v •	1 •	• •
Dobre želje uresničujmo z dejanji
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v letu 2007 na podlagi Resolucije OZN tretjo nedeljo v novembru razglasila za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. V Sloveniji smo ga obeležili v soboto, 20. novembra.
Bronja Habjanič
»Spomni se in premisli«
Prvo organizirano obeleževanje spomina na žrtve prometnih nesreč je že leta 1993 organizirala britanska nevladna organizacija Road Peace. Sledile so aktivnosti, podprte s strani Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč, ki so žrtvam posvetile evropski dan spomina. Z idejo francoske nevladne organizacije Esperanza - prižiganjem lučk v spomin in sloganom »Spomni se in premisli« - pa je gibanje dobilo nov zagon in se razširilo po vsem svetu. V letu 2005 so gibanje podprli tudi Združeni narodi, leta 2007 pa je Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi Resolucije ZN imenovala tretjo nedeljo v novembru za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. To je dan, ko se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Smrt ali poškodba v prometni nesreči je nenaden, silovit in travmatičen dogodek, ki ima dolgotrajen ali celo trajen vpliv na življenje celotne družine. Vsako leto se številu poškodovanih in trpečih zaradi izgube ljubljene osebe po vsem svetu prišteje več milijonov novih trpečih zaradi posledic prometnih nesreč. Občutek žalosti in nemoči te velike skupine je še toliko večji, ker je mnogo žrtev
mladih in ker bi veliko število prometnih nesreč lahko in morali preprečiti.
V akciji prižiganja svečk od samega začetka sodeluje tudi MO Ptuj
Prireditev, na kateri so nastopili učenci OŠ Ljudski vrt in dijaki Gimnazije Ptuj, je potekala 20. novembra pred Mestno hišo. Poleg številnih Ptujčanov in župana dr. Štefana Čelana so se akciji pridružili tudi policisti in člani Združenja šoferjev in avto-mehanikov. Zbrane je nagovoril najmlajši mestni svetnik Dejan Klasinc, ki se je v svojem govoru med drugim spraševal, če lahko denarna kazen nadomesti človeško življenje. Vsi, ki so na prireditev prišli, so na tak način tudi podprli prizadevanja za zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč. Prižgane svečke so na to noč po vsej Sloveniji simbolizirale izraz solidarnosti in premisleka ob izgubi sorodnikov, prijateljev in znancev, predvsem pa kot poziv k večji varnosti na cestah.
V Evropi vodi koordinacijo vsebin in aktivnosti Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč (FEVR), katerega članica je nevladna organizacija RS Zavod Varna pot, ki se z drugimi nevladnimi organizacijami in državnimi organi pridružuje ak-
ciji prižiganja svečk v številnih krajih in domovih širom Slovenije. Tej mednarodni akciji se od vsega začetka pridružuje tudi ptujska občina in tako prispeva svoj delež k uresničitvi evropske vizije »nič mrtvih« v prometnih nesrečah na našem območju, kar je bilo uresničeno v letu 2009. Letos žal ta vizija ne bo uresničena, saj je življenje v prometni nesreči že izgubil mlad voznik.
Od 1. 1. do 28. 11. na slovenskih cestah 133 umrlih
Po vsem svetu vsako leto v prometnih nesrečah umre več kot pet milijonov ljudi, od tega samo v Evropi več kot 50 tisoč. Evropska unija si je zadala cilj, da se število prometnih nesreč v letu 2010 prepolovi oziroma ne preseže števila 25.000 žrtev. Četudi se število prometnih nesreč po podatkih zmanjšuje, pa ta cilj zagotovo ne bo dosežen. Število umrlih v prometnih nesrečah se zmanjšuje tudi v Sloveniji, a kljub temu je to število še zmeraj previsoko. Lani smo bili tako denimo še vedno nad povprečjem EU, saj smo se znašli na 17. mestu med vsemi članicami. V nacionalnem programu varnosti cestnega prometa v Sloveniji smo si zastavili, da v letu 2011 število smrtnih žrtev v prometu ne bi preseglo številke 124. Letos je žal ta številka že presežena.
Na območju MO Ptuj je po podatkih med povzročitelji prometnih nesreč veliko mladih voznikov začetnikov, ki imajo vozniški izpit manj kot dve leti. Ti so samo v lanskem letu povzročili 21 % vseh prometnih nesreč. Veliko povzročiteljev prometnih
nesreč je uživalo alkoholne pijače in celo prepovedane droge.
Drugače razmišljaš takrat, ko se zgodi tebi ali komu od tvojih bližnjih
Žal večina »divjakov«, ki se vozijo po naših cestah, misli, da so varni vozniki, ki obvladajo volan in vozilo, ki ga vozijo. Ne zavedajo se, da je ob veliki hitrosti praktično nemogoče pravočasno ustaviti in preprečiti morebitno nesrečo. Junaško drvijo po cesti, agresivno in brezobzirno pritiskajo na plin in menijo, da se jim ne more nič zgoditi. Šele takrat, ko do nesreče dejansko pride, začno razmišljati o svojem početju, a takrat je po večini že tudi prepozno. Zato ni odveč še enkrat zapisati, da na cesti nismo sami, in če že mislimo, da se nam ne more nič zgoditi, pa lahko veliko gorja povzročimo nekomu drugemu, ki je upošteval vse prometne predpise in se naključno znašel med »škarjami junaškega« voznika. Že manjša neprevidnost na cesti nam lahko še kako zaznamuje naša življenja, pa tudi življenja naših bližnjih. Če torej nekdo ogroža svoje življenje, zato nima nikakršne pravice ogrožati življenja in varnosti drugih. Na cesti nismo nikoli sami, zato se tudi obnašati ne smemo tako. Vest tistih, ki so povzročili kakšno prometno nesrečo, ker so divjali, je mnogo bolj kruta, kot si lahko kdor koli predstavlja. A žal je pač tako, da o tem ne razmišljaš, dokler se nekaj ne zgodi tebi, ko pa se zgodi, je za vse odpustke že prepozno.
22 ■
HUMANITARNOST
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Leto 2011 - evropsko leto prostovoljstva
»Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!«
Ob svetovnem dnevu prostovoljstva ter ob odprtju Evropskega leta prostovoljstva 2011 smo prostovoljci na Centru za socialno delo 3. decembra Ptuju predstavili svoje delo, otrokom pa dan popestrili s predstavo in z ustvarjanjem.
Nina Koštomaj
Začeli smo v dopoldanskih urah v trgovskem centru Domino v središču mesta, kjer smo otrokom iz različnih ptujskih vrtcev približali pojem prostovoljstva. Povprašali smo jih, kaj počnejo prostovoljci in kdo je lahko prostovoljec. Povedali so nam, da so to ljudje, ki radi pomagajo, pripravljajo predstave in da so lahko v tej vlogi tako odrasli, mamice, atiji kot tudi otroci. Kasneje smo jim zaigrali lutkovno igro »Eko pravljica«, s katero smo izpostavili pomen organiziranega ločevanja odpadkov. Ta si mora zaradi pomembne vloge kakovosti življenja, ki jo ločevanje med drugim tudi predstavlja, vedno bolj utirati pot v vsakdanjo človekovo zavest, in prav je, da se tega začenjajo zavedati že otroci. S ponosom smo ugotovili, da so ti že precej seznanjeni s pravilnim ločevanjem odpadkov, kar so tudi dokazali v preizkusu med igro. Nadaljevali smo z delavnico izdelovanja ročnih lutk iz od-
Foto: Stanko Kozel
padnega materiala, primernega za recikliranje, lutke pa so otroci odnesli s seboj v vrtec. Ustvarjanje in igranje z njimi je otrokom zares popestrilo snežni decembrski petek.
V popoldanskih urah smo se preselili v trgovski center Qulan-dija na Ptuju, kjer smo nadaljevali z ustvarjanjem novoletnih voščilnic. Pridružili so se nam otroci, ki so jih starši prepustili ustvarjalnemu duhu, mimoidočim smo delili dobre misli ter prejemali želje za praznike, ki smo jih v obliki snežink obešali na snežno »polje želja«. Ponovno smo odigrali igrico, ki je razveselila in poučila tako otroke kakor tudi odrasle, saj je ekološka tematika primerna za vse starosti. Za dobro počutje in potrditev našega truda se zahvaljujemo vsem obiskovalcem.
Ves trud in čas prostovoljcev sta bila namenjena tako popestritvi kot promociji, torej približevanju prostovoljstva, o katerem boste
Prostovoljci Centra za socialno delo
prav gotovo spoznali kaj več v prihodnjem letu. Prostovoljci na CSD-ju smo dejavni v naslednjih projektih: Mladinske delavnice, ki potekajo v skupinskem delu z osnovnošolci; Prostovoljno delo z osnovnošolci, kjer se individualno posvečamo mladostnikom; Dnevni center, ki poteka v popoldanskih urah na CSD-ju; ter v Varni hiši.
To delo je popolnoma prostovoljno in prinaša veliko nematerialnega bogastva. Pomoč, solidarnost, potrpežljivost, nesebična voljnost so vrednote, po katerih današnji svet hrepeni in predstavlja enega izmed razlo-
gov, zakaj so ljudje pripravljeni opravljati delo, skozi katero vrednote živijo in jih ohranjajo.
Evropska unija je že lani opozorila na pomen prostovoljnega dela za evropsko kulturo in mu s tem namenila leto 2011. S tem je pokazala na pomembnost te dejavnosti in pomen prostovoljcev. V prihodnjem letu se bomo še bolj trudili, da privabimo čim več prostovoljcev v svoj krog in da bo dejavnost pridobila večjo prepoznavnost in cenjenost na slovenskih tleh. Pri tem pa vas pozivam, da se prihodnje leto skušate držati slogana »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!«.
I—1	1 •	' ' 1	'	•	V • • 1	• J	•	1	V	1 •
Evropski razvoji dnevi, največji humanitarno-izobrazevalni
dogodek na svetu
Robert Križanič
V Bruslju so 6. in 7. decembra potekali peti Evropski razvojni dnevi, katerih se iz Slovenije udeležujejo predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve in predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju globalnega razvojnega sodelovanja. Vladno delegacijo je vodila državna sekretarka v vlogi ministrice za mednarodno razvojno sodelovanje Dragoljuba Benčina.
Evropski razvojni dnevi so vo-
dilni evropski forum za razpravo o tematikah mednarodnega razvojnega sodelovanja, kjer se srečajo predstavniki držav članic EU in držav partneric mednarodnega razvojnega sodelovanja. Slovenija se je na Evropskih razvojnih dnevih tudi letos predstavila v razvojni vasi. Uradni razstavni prostor Republike Slovenije je oblikovan v znamenju nove celostne grafične podobe slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja. Na njem so se predstavili Ministrstvo za zunanje zadeve kot nacionalni
koordinator ter nekateri izvajalci slovenskega razvojnega sodelovanja, med katerimi je tudi Društvo Povod s Ptuja.
Nevladne organizacije iz Slovenije so sodelovale pod okriljem zveze slovenskih NVO za razvojno in humanitarno sodelovanje Sloga. Med štirimi izbranimi je bil tudi Povod s Ptuja, ki je trenutno najbolj aktiven na področju Bližnjega vzhoda, kjer odpira svojo podružnico na Zahodnem bregu. To bo prva uradna organizacija, ustanovljena s strani Slovenije, na palestinskih
ozemljih.
Evropska unija in njene drŽave članice so skupaj največji donator mednarodne razvojne pomoči na svetu, saj predstavlja skupna vsota njihove pomoči 56 odstotkov vse mednarodne razvojne pomoči na svetu. Zato so Evropski razvojni dnevi konferenca, ki jo letos že petič organizirata Evropska komisija in predsedstvo Sveta EU, dobra priložnost za pregled storjenega in za razpravo o prihodnosti mednarodnega razvojnega sodelovanja.
. //ft/'-ff/! 23
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
ZANIMIVOSTI
V ciklu filmskih večerov Zgodovinskega arhiva Ptuj tudi
film Radio.doc
Katja Zupanič, Zgodovinski arhiv na Ptuju
25. novembra smo si v okviru projekta Ptuj na filmskem platnu, katerega vodi Zgodovinski arhiv na Ptuju v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Centrom interesnih dejavnosti Ptuj, v Mestnem kinu Ptuj ogledali že šesti film v ciklu filmskih večerov, ki je bil za nas, Ptujča-ne, še posebej zanimiv - ne samo zaradi tega, ker je delo Ptujčana, režiserja Mirana Zupaniča, in ker je bil sneman na Ptuju ter v njegovi okolici, temveč predvsem zaradi njegove vsebine - zgodbe o skrivnostni smrti nekdanjega direktorja ptujske radijske postaje Franca Plohla, ki je osnovna zgodba za film. Ob premieri filma na Ptuju, maja 1995, je režiser Zupanič dejal:
Fotoarhiv ZAP
»Zgodba me je pritegnila zaradi tega, ker se mi je zdelo, da na neki način kristalizira in zapopa-da zgodovino nekega časa, nekega sistema, v katerem ljudi niso ubijali fizično, temveč z besedo.« Ob tem je treba opozoriti, da je resnični dogodek služil le za izhodišče, ki ga je režiser poskušal svobodno in neobremenjeno od stvarnosti preoblikovati tako, kot se mu je zdelo za samo zgodbo najprimerneje.
Cenjeni gostje večera so bili ustvarjalci filma - Karpo Go-dina, priznani slovenski filmski režiser, snemalec, montažer in pedagog, prejemnik številnih nagrad, Miran Zupanič, domačin, priznani režiser in scenarist, prejemnik številnih nagrad in priznanj, ter Stane Kostanjevec,
Utrinek s snemanja filma Radio.doc; na levi režiser Miran Zupanič, desno direktor fotografije Karpo Godina
prav tako domačin, iz bližnjih Strelcev, predstojnik katedre za kamero na AGRFT, montažer pri številnih slovenskih filmih, prejemnik priznanja Metoda Bad-jure.
Pogled na polno dvorano Mestnega kina Ptuj je bil razveseljiv.
Po projekciji filma smo z veseljem prisluhnili velikim mojstrom slovenskega filma, s svojimi spomini na prigode s snemanja pa so nam večer popestrili Ptujčani, ki so se tudi tokrat kot filmski statisti odlično izkazali.
Knjigomat, tihi izposojevalec knjig
Besedilo in foto: Milena Doberšek
V Študijskem oddelku ptujske knjižnice smo ob svoji šestdese-tletnici, ki smo jo praznovali pred dvema letoma, pridobili knjigomat. Namenjen je samopostrežni izposoji in vračilu knjižničnega gradiva, na njem pa lahko člani knjižnice tudi podaljšajo rok izposoje ali pregledajo stanje na svoji članski izkaznici.
Knjigomat omogoča članom knjižnice samostojno uporabo knjižničnih storitev, saj lahko potem, ko si na knjižnih policah poiščejo želene knjige, le-te kar sami na knjigomatu izposodijo. Rokovanje s knjigomatom je preprosto. Po vstavitvi članske izkaznice vas skozi proces izposoje vodijo kratka sporočila na zaslonu.
Ob obisku knjižnice lahko s pomočjo knjigomata podaljšate rok izposoje gradivu, ki ga imate
doma. Podaljšanje roka izposoje je možno za gradivo, ki mu rok izposoje še ni potekel.
Knjigomat omogoča tudi vpogled v stanje na članski izkaznici. Pri tem dobite informacijo o izposojenem, čakajočem in rezerviranem gradivu. Za izposojeno gradivo je izpisan tudi rok vrnitve. Posebej je izpisano gradivo, ki mu je že potekel rok izposoje, in gradivo, za katerega je že bil poslan opomin. Dobite tudi informacijo o morebitnem finančnem dolgu do knjižnice. Podatke o stanju na članski izkaznici dobite tudi izpisane na papir.
Med vsemi štirimi možnostmi, ki jih omogoča knjigomat, uporabniki najpogosteje uporabljajo storitev vračila knjižničnega gradiva. Ob prihodu v Študijski oddelek si lahko knjige na hiter
in preprost način sami razdol-žite. Pri tem postopku uporaba članske izkaznice ni potrebna. Po pritisku na gumb vračilo gradiva član prebere črtne kode posameznih knjig, ki jih vrača v knjižnico, in knjige odloži na voziček.
Knjigomat lahko uporabljajo člani knjižnice z veljavno člansko izkaznico. Če ima član v knjižnici finančne obveznosti, uporaba knjigomata ni možna, dokler dolg ni poravnan pri iz-posojevalnem pultu.
S pomočjo knjigomata lahko člani sami opravijo izposojo ali vračilo vseh vrst gradiv, razen gradiv z elektromagnetnim zapisom (CD-ji, DVD-ji, zvočne kasete in videokasete itn.). Izposoja teh gradiv na knjigomatu ni priporočljiva zaradi možnosti poškodb zapisa na mediju.
Da bi spodbudili še večjo uporabo, v Študijskem oddelku knjižnice od 2. decembra po-
teka nagradna igra Uporabljam knjigomat, katere medijski pokrovitelj je družba Radio-Tednik Ptuj, d. o. o. Privlačne nagrade, ki sta jih prispevala Dar, d. o. o., in Študentska založba, bodo izžrebane 21. aprila 2011, na prireditvi ob začetku Bralne značke za odrasle 2011.
24 ■ av™
PREJELI SMO
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Počitniški dom Biograd na morju
Pred kratkim sem na ptujskem lokalnem radiu slišala novinarja, ki je poročal o pestrem dogajanju na »našem morju«, ki ga imamo baje kar na Ptuju. Te teze nisem nikoli podprla in tudi z izgradnjo pomola na reki Dravi se nisem strinjala. Ta pomol je odveč — je grob poseg v izčrpano, onesnaženo reko Dravo. To, kar se nam ponuja kot romantičen pogled na reko, je nepoučenemu opazovalcu lahko zelo všeč. Na reki Dravi so umetni otočki, privezi za čolne, gostilna ob reki, s teraso nad reko
Večina ljudi je zagotovo že slišala, da so ti otočki nastali, ker se je zgodila ekološka grozljivka v reki Dravi. Reka Drava je čudovita reka, je naša in vendar ni samo naša. Je voda planeta Zemlja, je vir življenja za rodove, ki še niso rojeni. Sladka voda je ta naša Drava, ona pač ni slano morje.
Košček morja in ob njem lepo letovišče je imel Ptuj nekoč na Jadranu. Tam je res morje, tam v Biogradu na morju. Pišem vam, ker želim deliti vtise iz Biograda, ki so v meni od letošnjega poletja. Zadnjič sem bila v Biogradu pred več kot 20 leti. Letos sem bila nekaj dni v tem popolnoma spremenjenem mestu. Čudovita modrina morja in neba, ki se stikata nad otoki, prijazni domačini, množica turistov. Spomini so oživeli ...
Čas za odhod je prišel in nisem želela zapustiti mesta, dokler ne grem tja, kjer sem bila velikokrat. Zadnje jutro sem šla na sprehod od »Solin« do kraja, kjer je bil nekoč Počitniški dom Ptuj Biograd n/M. Ko sem prišla do cilja, nisem mogla verjeti, da je tisto, kar sem uzrla, res ostanek našega letovišča.
Težko opišem čustva, ki so me preplavila. Bila so v meni vsa — od veselja, da sem končno prišla na kraj, ki sem ga v mislih videla, kot je bil nekoč. Počutila sem se nelagodno, ker sem Ptujčanka. Stala sem tam, se sprehodila po gozdičku, opazovala, fotografirala, se čudila in bilo me je sram zaradi vseh tistih, ki so dovolili, da je tako. Bilo mi je neprijetno ob misli, da je tam še vedno košček Ptuja — delček Slovenije.
Ne razumem, zakaj zgradb ne porušijo. Zakaj nihče parcele ne
uredi tako, da ne bi nemo kričala o sporih, nesporazumih, nerešenih vprašanjih, o lastništvu . Na neki način je to še vedno lastnina občine Ptuj in ni prav, da je tako zanemarjena izropana, zapuščena.
Zanima me usoda zgradb in zemljišč, ki jih je imela občina Ptuj na Jadranu. Želim izvedeti, kdaj je Ptuj postal lastnik zemljišča in nepremičnin v Biogradu. Morda je bila občina tudi lastnica delčka obale, kjer je bil pomol, ki so ga pomagali graditi otroci, udeleženci kolonij. Nekateri otroci so bili v letih od 1955 do 1957 še predšolski, drugi osnovnošolci. Ta generacija (danes so stari 60 let in več) se zagotovo še zelo dobro spomni »brigadirskega dela«. Mnogi so nosili kamenje za izgradnjo pomola, drugi so pomagali, kolikor so zmogli.
Ti ljudje se zagotovo še spomnijo vstajanja in motenega nočnega spanca zaradi straž v taboru. Bivali so v šotorih, paviljon je bil sezidan kasneje, če se prav spomnim.
Tabor je bil v gozdičku za tisto visoko, lepo hišo z balkonom, kjer so letovali »ugledni« meščani Ptuja in vodstvo počitniškega doma. Sama sem bila v tem počitniškem domu prvič kot osnovnošolka. Tedaj smo dekleta že spala v paviljonu, ki so ga zgradili kasneje. Starejši otroci, predvsem fantje, pa so še lahko spali v šotorih. Nekaj otrok, ki so bili udeleženci kolonije, je takrat bivalo skupaj s starši v imenitni, veliki hiši.
Najbolj mi je ostala v spominu naša kuharica, Tilčka Veselič. Spomnim se tudi »vodij doma«, pedagoških vodij oziroma ravnateljev doma. Največkrat so bili hkrati še ekonomi v počitniškem domu v Biogradu. Nekateri pedagoški vodje so mi ostali v spominu: gospod Pucko, zakonca Lizika in Jože Ekart ter Ervin Hojker. Spomnim se tudi gospe Lizike Lacko, kije izbirala spremljevalce za posamezne izmene (t. i. vzgojitelje, vzgojiteljice). Ti so bili 24 ur na dan odgovorni za skupino otrok, ki so jo vodili v določeni izmeni. V vsaki izmeni sta bila tudi učitelj plavanja, medicinska sestra in morda še kdo, ki je imel pomembno zadolžitev.
Verjetno veste, da so otroci hodili v kolonijo v Biograd predvsem zato, da so bili na počitnicah v organiziranih, varnih skupnostih. Večini staršev tedaj ni bilo dano, da bi letovali »sindikalno« z vso družino. Seveda pa je bilo zdravje v ospredju, poleg želje, da bi veliko otrok spoznalo morje, da bi uživali in se psihofizično okrepili.
Tedaj, pred pol stoletja, in še kasneje, so Ptujčani vzljubili tisti delček našega morja. Mnogi turisti s Ptuja in okolice so lahko v poletnih počitnicah srečevali znance v Biogradu — podobno, kot če bi se sprehajali po Ptuju.
Otok Pašman je lep otok in še vedno me mika, da ga obiščem. Mikaven je bil tudi tedaj, ko so večino otrok iz vsake izmene vsaj enkrat peljali z barko na izlet. Vožnja z ladjo, malica v vrečkah, pričakovanje doživetij na otoku in hkrati tudi strah pred globino in širino morja ... Prijazen kapitan lesene barke je brezplačno popeljal na otok nekaj otrok (v času, ko sem bila spremljevalka, vzgojiteljica tudi jaz). Obala na Pašmanu je bila izjemno lepa. Hoja po otoku, druženje z domačini, otočani in kopanje je bilo za vse otroke in tudi za njihove spremljevalce nepozabno doživetje. Ta otok je še vedno lep. Na njem imajo svoje vikende ali kamp prikolice nekateri prebivalci s Ptuja in okolice. Morda bi oni znali povedati kaj več o nekdanjem letovišču v Bio-gradu.
Mnoga lepa doživetja so mi ostala v spominu iz obdobja, ko sem bila v koloniji med otroki tudi jaz. Pa iz obdobja, ko sem bila z mamo in s sestro v Biogradu na našem prvem skupnem dopustu na morju.
Sindikalni turizem se je dogajal v Biogradu na istem prostoru, kjer je bilo letovišče za otroke. Bivali smo v skromnih lesenih hiškah, v gozdičku za mogočno, lepo, zidano hišo. Do kdaj so bile tiste hiške »apartmaji« za sindikalni turizem, tega pa res ne vem.
Ko sem raziskovala in opazovala in se čudila vsemu, kar sem videla, so prišli v ospredje mnogi spomini iz delovnih dopustov v Bio-gradu. Čas za spremljanje otrok v kolonije sem podarila — uporabila sem redni letni dopust. Verjetno je bilo pri vseh odraslih, ki smo »delali« v koloniji, tako: 24 ur smo bili v prostovoljni službi, in zato, da smo lahko sprejeli izziv, smo podarili tudi svoj dopust.
Imam idejo, prošnjo ali pa naj bo to izziv za kroniste mesta Ptuja. Zgodovinski arhiv lahko obudi zgodovinski spomin za vse občane, ki Biograda ne poznajo kot letovišča, ki je bilo mnogim Ptujčanom tako domače, da so ga imenovali »drugi Ptuj«.
Tema je zelo aktualna! Sindikalnega turizma skoraj ne poznamo več oziroma je vse manj sindikalnih domov in letovišč na Hrvaškem, ki so še last Slovenije in so še vedno namenjeni sindikalnemu turizmu. Menim, da bo tema zanimiva vsem, ki dobivajo brezplač-nik Ptujčan na domove.
Vsekakor pa bo lepo, če bomo občani izvedeli, kdo in kako ravna z našim premoženjem v drugi državi. Zakaj je vse tako izropa-no, zapuščeno, zanemarjeno?! Ali ima občina Ptuj še kje na Hrvaškem tako zapuščino?
Lucija R. Kaučevič
.	25
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
ZDRAVJE
Smeh za zdravje
Angelina Premdehar je skoraj sedemnajst let delala kot novinarka in urednica na RTV Slovenija. Od spomladi pa pripravlja avtorsko zunaj produkcijsko oddajo Spoznajmose.com, kjer ima svoje mesto tudi rubrika Smeh za zdravje - smeh kar tako. S šolanjem za vaditelje joge smeha je pridobila mednarodni certifikat, a kar je še pomembneje, poleg veliko novega znanja je našla tudi način, kako poceni (p)ostati zdrav. S 15. novembrom je bil tudi na Ptuju ustanovljen brezplačni klub joge smeha.
Bronja Habjanič
Joga smeha vsak ponedeljek med 19.30 in 21.00
Joga smeha se vse bolj uveljavlja tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Brezplačni klubi joge smeha delujejo že v Ljubljani, Mariboru in kmalu na Ravnah na Koroškem. Od srede novembra se brezplačna vadba vsak ponedeljek odvija tudi na Ptuju, v prostorih Animacije. Gre za dveurno vadbo, ki jo sestavljajo dihalne in smejalne vaje. Za prave učinke vadbe se je namreč treba smejati skupaj 15-20 minut, kar takšna vadba tudi omogoča. Ker gre za brezpogojni smeh, pomeni, da ne potrebujemo zunanjih dejavnikov (kot so šale, komedije ...), delo v skupini pa pripomore, da se sprva 'narejen' smeh iz ho-ho, ha-ha-ha s pomočjo ploskanja,
preko očesnega stika s soudeleženci in gibanja po prostoru sprevrže v naravno, spontano smejanje. Posledično se počutimo bolje in napolnjeni z energijo. Naš um namreč ne loči med igranim in spontanim smejanjem, zato so učinki pri obeh enaki. Smejanje ima za naš organizem niz blagodejnih učinkov, joga smeha je kombinacija vaj smeha z globokimi dihalnimi tehnikami iz joge, ki naše telo preskrbijo s kisikom. Skozi to edinstveno izkušnjo vas popelje Angelina Premdehar, va-diteljica joge smeha z mednarodnim certifikatom.
Za vadbo je dobro obleči primerno, naravno oblačilo. S seboj prinesite podlogo za na tla in v hladnem vremenu tudi kakšno rezervno majico, da se lahko po potrebi preoblečete, copate in steklenico vode.
Zaradi intenzivne vadbe joga smeha ni priporočljiva pri akutnih obolenjih, herniji, dolgotrajnem kašlju, epilepsiji, shizofreniji, srčnih obolenjih, po operativnem stanju, nezdravljenem visokem pritisku, inkontinenci in nosečnosti.
»Že po prvi vadbi opažamo koristne spremembe v razpoloženju, saj smeh sprošča, pomirja, prekrvavi telo in ga oskrbi s kisikom, krepi imunski sistem, deluje protibolečinsko in antide-presivno, uravnava krvni tlak in znižuje raven stresnega hormona, vpliva na izločanje hormona sreče - serotonina, masira notranje organe, vpliva na samozavest, uravnava delovanje obeh možganskih polovic,« blagodejne učinke joge smeha na naše telo našteva Premdeharjeva.
Trije razlogi za jogo smeha
V našem življenju se smejemo le 2-3 sekunde skupaj. Da bi dosegli vse pozitivne učinke smeha, se moramo smejati skupaj najmanj 20 minut. Smeh mora prihajati iz trebuha in mora biti glasen. Resnični smeh potrebuje veliko pogojev, ki pa jih v našem tempu in načinu življenja primanjkuje. Joga smeha ne potrebuje zunanjih pogojev in je
zagotovljena pot do pozitivnih učinkov. Smeha ne prepustimo naključju, ampak se za smeh odločimo.
Več informacij o jogi smeha lahko najdete na spletni strani www.jogasmeha.com ali jih dobite preko telefona 040 295 600, 041 848 387 (Angelina).
Smeh brez razloga z razlogom
Metodo smeha brez razloga je razvil indijski zdravnik splošne medicine dr. Madan Kataria, ki je skupaj z ženo leta 1995 v Indiji ustanovil klub smeha s petimi ljudmi, danes je po vsem svetu že več kot 6.000 klubov v 65 državah sveta. Kataria je na podlagi izkušenj razvil smejalne, gibalne in dihalne vaje, ki spodbujajo smeh, pod imenom joga smeha. V Indiji in tudi drugod po svetu uporabljajo to metodo vsak dan, v klubih smeha ali pred začetkom dela. Smejalno jogo uporabljajo na simpozijih in učnih delavnicah poslovneži, prav tako pa je zelo učinkovita tudi v vrtcih in šolah. Vse, kar je treba storiti, je pustiti racionalni, analitični, kritični um nekje ob strani in se čim bolj prepustiti lastni igrivi naravi v nas samih. Na koncu vadbe sledi globoka sprostitev, ki nas umiri.
1. december - svetovni dan boja proti aidsu
Na svetu z virusom HIV okuženih 33,4 milijona ljudi, med njimi je okoli 2,5 milijona otrok
Zdravljenje je v Sloveniji urejeno zelo kakovostno, okuženih z virusom HIV ni veliko, lani pa je država sprejela tudi Strategijo preprečevanja in obvladovanja okužbe s HlV-om 2010-2015.
Bronja Habjanič
Do 22. novembra letos potrjenih 30 novih okužb
Medtem ko je zdravljenje HIV-a in aidsa v Sloveniji urejeno zelo kakovostno, pa aktivnosti šepajo zlasti na področju zgodnje in celovite vzgoje za zdravo spolnost že v osnovnih šolah, nezadostna
je tudi promocija testiranja, ki vključuje svetovanje. Vse večja je tudi potreba po preventivnih programih za marginalizirane in ranljive skupine - za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, ter inicirajoče uživalce drog.
V Sloveniji je še vedno relativno malo okuženih ljudi z viru-
som HIV. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je bilo 22. novembra letos potrjenih 30 novih okužb, medtem ko je bilo lani na novo registriranih okužb 48.
Problematično zlasti pozno odkrivanje okužb s HIV-om
Pri približno polovici novo-odkritih okužb je diagnoza postavljena v trenutku, ko imajo že tako oslabljen imunski sistem, da bi že morali prejemati protiretro-virusno zdravljenje. Na Inštitutu
za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani so predstavili spodbudne novosti na področju odkrivanja okužbe z virusom HIV. V Sloveniji so bili v preteklih 12 mesecih uvedeni trije novi diagnostični testi, ki bodo bistveno izboljšali spremljanje bolnikov z novejšimi zdravili. Pri nas imamo na voljo vse preiskave, ki jih imajo tudi v drugih visoko razvitih državah. Med hitrimi testi so na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ustvarili tudi test četrte generacije, ki poleg protiteles zaznava še virusni antigen, s čimer se lahko
26 ■
ZDRAVJE / ŠPORT
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Testirate se lahko tudi v ptujski bolnišnici
Preiskavo na označevalce okužbe z virusom HIV opravljajo tudi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju, na oddelku za transfuziologijo. Opravijo jo vsem, ki pridejo z napotnico ali kot samoplačniki, preiskavo pa na željo posameznika izvedejo tudi anonimno.
bistveno prej odkrije okužba s HIV-om. Veliko novosti je tudi na področju preprečevanja HIV-a. Tako so letos prvič dokazali, da se lahko z vaginalnim gelom, ki vsebuje protiretrovirusno zdravilo, relativno uspešno prepreči širjenje okužbe. Pri ženskah, ki pred spolnim odnosom uporabijo gel, se možnost za širjenje okužbe zmanjša za več kot polovico. Raziskava je pokazala tudi, da se lahko s tabletami, ki vsebujejo protiretrovirusno učinkovino, razmeroma uspešno prepreči širjenje okužbe pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, saj se možnost okužbe na ta način zmanjša skoraj za polovico.
Po svetu se vsak dan okuži 7.000 ljudi
V poročilu Programa Združenih narodov za boj proti aidsu (Una-
ids) je zapisano, da število okuženih z virusom HIV in umrlih za posledicami te bolezni v svetu upada. Kljub temu se vsak dan s to boleznijo okuži 7.000 ljudi. Mnogi, ki so okuženi s HIV-om, živijo v državah v razvoju, kjer je dostop do zdravil omejen, številni zato niso niti deležni primernega zdravljenja. Zlasti hudi so primeri, ko so okuženi že dojenčki. Unicef v poročilu ob svetovnem dnevu boja proti aidsu ocenjuje, da se po obdobju naslednjih petih let noben otrok ne bo več rodil z virusom HIV. Menijo, da bi lahko prenos virusa z matere na otroka do leta 2015 po vsem svetu izkoreninili, če bi že sedaj okrepili svoja prizadevanja. Po podatkih Unicefa se vsak dan z virusom HIV rodi 1.000 otrok, vendar pa bi se z zdravili lahko izognili prenosu virusa z matere
na otroka. Danes je po svetu z virusom HIV okuženih 33,4 milijona ljudi, med njimi je okoli 2,5 milijona otrok. Zaradi aidsa se trenutno v svetu zdravi več kot 5 milijonov ljudi, še 10 milijonov pa naj bi se jih za to boleznijo zdravilo v prihodnje.
Ob objavi poročila Unaids se je oglasil tudi Vatikan in zavzel stališče, da je uporaba kondoma manjše zlo kot prenos HIV-a na spolnega partnerja, četudi to preprečuje morebitno nosečnost. Podobno stališče je predstavil tudi papež Benedikt XVI., ki je
dejal, da je uporaba kondomov v določenih primerih sprejemljiva, predvsem pri zmanjšanju tveganja okužbe z virusom HIV. Vatikan je doslej vsakršno uporabo kontracepcije z izjemo vzdržnosti, tudi kot zaščito pred spolno nalezljivimi boleznimi, namreč zavračal.
Svetovna zdravstvena organizacija je ob dnevu boja proti aidsu pozvala k učinkovitejšemu preprečevanju in testiranju na okužbo z virusom HIV. Zgodnje odkrivanje je namreč ključnega pomena za zdravljenje.
Velik uspeh Tadeja Toplaka - na SP osvojil bronasto odličje
David Breznik
Pot do brona v Bangkoku
Tadej Toplak je v letu 2010 uspešno tekmoval na tekmah za slovenski pokal v tajskem boksu, tako na profesionalnih dvobojih kot na evropskem prvenstvu v Rimu, kjer je končal tekmovanje na petem mestu. Vsi ti rezultati so selektorja slovenske reprezentance za tajski boks Iztoka Vor-kapiča prepričali, da našega borca pošlje na svetovno prvenstvo v Bangkok. Po temeljitih pripravah na Ptuju, v Novem mestu in na Tajskem v klubu Sitpholek je bil Toplak pripravljen za nastop na njegovem največjem tekmovanju do zdaj, kjer si je za tihi cilj zadal uvrstitev med prvih pet na svetu. Ta rezultat je z odličnimi boji presegel in je osvojil končno tretje mesto. Na neki način je že v uvodnem dvoboju presegel samega sebe, saj je po zelo trdem dvoboju premagal enega izmed favoritov, Kanadčana Marka Mickinnona, nato pa je bil boljši še od Danca Ghelama Hamzo. V obeh dvobojih se je poškodoval, kar mu je preprečilo nastop
v polfinalu svetovnega prvenstva, in na koncu je za svoj nastop dobil bronasto medaljo. Po prihodu domov je Tadej Toplak o tem velikem uspehu povedal: »To je zelo velik uspeh in sam ga pred odhodom na Tajsko nisem pričakoval. Zelo sem se potrudil v ringu in pokazal odlične borbe, in to je enkraten uspeh za debi-tanta na tako velikem tekmovanju.«
Klub tajskega boksa Muay Thai Ptuj
Približno štiri leta deluje na Ptuju klub tajskega boksa Muay Thai. V prostorih Boks kluba Ptuj, v športni dvorani Mladika, to borilno veščino redno vadi približno dvajset tekmovalcev. Njihov glavni trener je Matjaž Tomažin, ki je bil pred tem tudi uspešen tekmovalec v tajskem boksu. Prvo ime kluba je nedvomno Tadej Toplak, ki ima za sabo že veliko uspehov. Ob njem ima iz tekmovalnega vidika največjo perspektivo Elio Arsič, ki se v glavnem udeležuje tekmovanj državne lige tajskega boksa z mednarodno udeležbo. Eno izmed takšnih tekmovanj je bilo v začetku novembra tudi v športni dvorani Gimnazije Ptuj, imeno-
vano Noč gladiatorjev.
Sprejem za Toplaka v MČ Spuhlja
Vest o uspehu Tadeja Toplaka se je hitro razširila in v Spuhlji, kjer je tekmovalec doma, znajo nagraditi uspehe svojih športnikov. Pred dobrima dvema letoma in pol so naredili posebno prireditev za atletinjo Nino Kolarič pred njenim odhodom na olimpijske igre v Peking. Sedaj so se v Četrtni skupnosti Spuhlja in v Športnem društvu Spuhlja odločili, da naredijo v večnamenski športni dvorani v Spuhlji poseben sprejem za Tadeja Toplaka.
Govornik je bil predsednik sveta ČS Spuhlja Franc Bolcar, ki je izpostavil velik uspeh njihovega tajskega boksarja. Ob tej priložnosti so mu podarili tudi simbolična darila. Posebej pa se je izkazalo tudi Športno društvo Spuhlja, ki je "Teči" (Teča je Tadejev vzdevek, op. p.) podelilo trajno častno članstvo v društvu, spominsko majico in vrednostni bon za 100 evrov. Po uradnem delu so sledili še sproščeno druženje in mnogi stiski rok ob izjemnem uspehu Tadeja Toplaka na svetovnem prvenstvu v tajskem boksu.
.	27
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
SPORT
50 let Judo kluba Drava Ptuj
Srečanje mojstrov ob 50-letnici delovanja
V letu 2010 proslavljamo jubilej Judo kluba Drava Ptuj, in sicer 50. obletnico obstoja in zelo uspešnega delovanja. V vseh letih delovanja so zasledovali osnovni cilj, pripeljati na trening čim več vadečih, da bodo lahko spoznali ta plemeniti in atraktivni olimpijski šport. Zraven napredovanja pri motoričnih sposobnostih omogoča tudi pridobivanje samozavesti, vztrajnosti, spoštovanja in pozitivnega razmišljanja. To je še posebej pomembno za najmlajše generacije, ki si šele oblikujejo vrednostni pogled na svet.
Sebi Kolednik
V	svoji bogati zgodovini je JK Drava beležil neprekinjena uspešna obdobja na področju množičnosti in športa mladih. Ko so z lastnimi sredstvi dogradili in opremili svoj judo center v nadzidavi športne dvorane Mladika sredi devetdesetih, so tudi svoje tekmovalne dosežke na področju vrhunskega športa dvignili na evropsko raven. Evropske in svetovne medalje so v zadnjih dveh desetletjih stalnica ptujskega juda. V vrstah kluba so vzgojili ali trenirali športnike, ki so zastopali barve Slovenije na vseh največjih tekmovanjih, kot so olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva. Ime Ptuja so naši judoisti ponesli po vsem svetu, saj so nastopili že na vseh kontinentih sveta. Veliko generacij se je v tem obdobju menjalo v športnem in vodstvenem delu in vsaka je prispevala svoj del. Ne moremo mimo olimpijca Filipa Leščaka, osvajalcev evropskih in svetovnih kolajn Klemna Ferja-na, Denisa Rusa, Lee Murko in Urške Urek. Posebej smo dolžni omeniti tvorca ptujske judoistič-ne zgodbe o uspehu Vlada Čuša, ki je podpovprečen slovenski klub z jasno vizijo, s trdim delom in z odrekanjem dvignil med najuspešnejše slovenske judo klube. Cilji ptujskih judoistov in vodstva so tudi danes usmerjeni k temu, da bo judo vedno ostajal eden izmed nosilnih športov v ptujski občini.
V	sklopu prireditev ob 50-letni-ci delovanja kluba so letos že izvedli državno člansko prvenstvo po pasovih ter državno prvenstvo za mlajše člane in članice. Jubilej so obeležili ob priliki tradicional-
Fotoarhiv kluba
nega mednarodnega prvenstva za Pokal Ptuja. V decembru pa je bilo v judo centru Drava Ptuj v okviru športne dvorane Mladika srečanje mojstrov JK Drava Ptuj iz vseh dosedanjih generacij. Nekateri izmed njih so danes trenerji ali sodniki v klubu, drugi so ustanovili svoje klube, zamenjali klub, kar nekaj pa jih aktivno pomaga pri vodenju kluba. Prav vse pa označuje uspešnost na njihovih delovnih področjih. Nekateri so opravljali ali še opravljajo vidne funkcije tudi v slovenskem prostoru.
Ob tej priložnosti so podelili dve diplomi za uspešno napredovanje. Mojstrski črni pas 2. dan je prejel Simon Starček, dolgoletni tekmovalec in uspešni trener mlajših. Silva Čuš, ki je letos z odliko diplomirala na Fakulteti za šport, pa je postala mojstrica juda 1. dan. Diplome sta v imenu Judo zveze Slovenije podelila Filip Leščak in Andrej Murko. Naj še omenimo, da je Urška Urek z osvojitvijo bronaste kolajne na letošnjem evropskem prvenstvu v Bolgariji izpolnila normo in borbene točke za črni mojstrski pas.
Odziv na povabilo je bil nad pričakovanji. Po uradnem delu srečanja, ki so ga »začinili« z izmenjavo tehničnih novosti v judu, so nosilci mojstrskih črnih pasov nadaljevali druženje z izmenjavo spominov na tekmovalna leta ter številne prijetne trenutke na treningih, pripravah in tekmovanjih. Končali so s sklepom, da se prihodnje leto ponovno snidejo, vmes pa bodo vsak po svojih močeh pomagali k novim uspehom ptujskega juda.
Nosilci mojstrskih pasov Judo kluba Drava Ptuj
Novice o dosežkih in aktivnostih ptujskega juda pa lahko po novem spremljate na spletu www.judo-ptuj.si. Nosilci črnih pasov: 1. DAN: Ivan Emeršič, Bogo Mernik, Peter Letonja, Mitja Vidovič, Boštjan Dobovišek, Sebastjan Kolednik, Tanja Žuran Putora, Donald Rus, Denis Rus,
Danijel Rus, Lea Murko, Rok Tajhman, Silva Čuš
2.	DAN: Emin Žnidaršič, Andrej Murko, Bogdan Lešnjak, Simon Starček
3.	DAN: Klemen Ferjan, Dejan Vogrinec, Bruno Krajnc - aikido
4.	DAN: Franc Nasko
5.	DAN: Vlado Čuš
6.	DAN: Filip Leščak
Izredno priznanje za dva ptujska športnika invalida
Silva Razlag
V Trebnjem je pred dnevi potekal izbor najboljših športnikov invalidov Slovenije za leto 2010. Prvič v 17-letni zgodovini izborov je naslov najboljšega posameznika osvojil Ptujčan in prvič iz športne panoge kegljanja slepih in slabovidnih. To je
uspelo letošnjemu evropskemu prvaku Marjanu Žalarju, članu Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj.
Naslov najboljšega pa je osvojil še en Ptujčan, in sicer strelec Srečko Majcenovič, ki je na letošnjem SP osvojil ekipno bronasto medaljo. Prav ekipa bronastih strelcev je bila izbrana za najboljšo moško ekipo leta.
28 ■
ŠPORT
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
35 let Kluba borilnih veščin Ptuj
Najuspešnejši v finalu državnega prvenstva
Franc Slodnjak
Fotoarhiv kluba
V dvorani Šolskega centra Ptuj je v septembru potekalo finale državnega prvenstva v kikboksu, v disciplini semi kontakt in low kicku za vse starostne kategorije. Na finalnem turnirju, na katerem praviloma nastopajo najboljši, se je pomerilo 135 tekmovalcev iz 22 klubov, v letošnjem letu pa je sodelovalo več kot 200 tekmovalcev iz 26 klubov. V skupnem seštevku je bil ponovno najuspešnejši domači Klub borilnih veščin Ptuj, ki je osvojil 17 prvih mest.
Sicer pa je bilo tekmovanje v celoti posvečeno proslavi ob 35. obletnici delovanja Kluba borilnih veščin Ptuj. Domači klub je zvečer organiziral osrednjo proslavo z nekaj finalnimi boji in s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članom kluba v preteklih 35 letih. Prisotnih je bilo tudi veliko gostov, ki so v imenu kluba tudi podelili priznanja: podžupan MO Ptuj mirko Kekec, glavni inštruktor Budokai šole borilnih veščin iz Zagreba dr. Emin Topic in večkratni svetovni prvak Tomaž Barada.
Po nastopu mladinskega pevskega zbora Osti jarej iz Vidma pri Ptuju, ki je odpel slovensko himno, je prireditev vodil radijski voditelj Andrej Okreša. Pozdravni nagovor je imel predsed-
nik domačega kluba dr. Zoltan Mileta, nato pa je predsednik Kikboksing zveze Slovenije Vladimir Sitar po kratkem nagovoru predal Klubu borilnih veščin Ptuj plaketo zveze ob visokem jubileju. Plaketo domačemu klubu sta predala tudi v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjan Lenartič in predsednik Športne zveze MO Ptuj Fredi Kmetec.
Priznanja kluba pa so ob 35. obletnici dobili: Zoltan Mileta
-	dolgoletni predsednik, Edvard Štegar - dolgoletni trener in eden od ustanoviteljev kluba, Franc Slodnjak - dolgoletni aktivni funkcionar, Dušan Pavlica
-	dolgoletni trener in funkcionar, Maja Ozmec - dobitnica medalj na evropskih prvenstvih, Nadja Šibila - večkratna svetovna in evropska prvakinja, Matej Šibila
-	svetovni prvak, Davorin Ga-brovec - svetovni prvak, Marcel Fekonja - svetovni prvak, Emin Topič - glavni inštruktor šole borilnih veščin Budokai in Vladimir Sitar - dolgoletni glavni trener in funkcionar.
Vsi prisotni člani Kluba borilnih veščin Ptuj (od ustanovitve pa do danes) ter drugi gostje so dobili priložnostno majico domačega kluba ter bili povabljeni na kozarček in večerjo, ki jo je ob tem slavnostnem trenutku organiziral domači klub.
Vadba v vodi za dojenčke in malčke
Vadba v vodi za dojenčke in malčke, ki jo organizira Plavalna zveza Slovenije, poteka v Termalnem parku Term Ptuj in se bo pričela z novim letom. Uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, bo v ponedeljek, 3. januarja 2011, ob 17. uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984 ali e-pošta ptuj@plavanje-dojen-ckov.com. Obiščite tudi našo spletno stran www. plavanje-dojenckov. com.
Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo!
Našla sem plovček, še malo pa ga ujamem!
Fotoarhiv PZS
Športne prireditve v JANUARJU
^ ï
ZAVOD ZA ŠPORT PTU|
Stari in novi člani ob 35-letnici kluba
ŠPORTNA DVORANA CENTER	
Sobota, 8. 1. 7.30-22.00	Nogomet: Toyota turnir
Nedelja, 9. 1. 8.30; 9.00-18.00	Nogomet: liga MNZ
Sobota, 15. 1. 7.30-17.00	Namizni tenis: NTK Ptuj - odprti turnir RS za kadete in kadetinje
Nedelja, 16. 1. 8.30; 9.00-18.00	Nogomet: liga MNZ
Sobota, 22. 1. 9.00; 10.00-17.00	Nogomet: FC Ptuj turnir U18
Nedelja, 23. 1. 9.00; 10.00-14.00	Nogomet: FC Ptuj turnir U15
Sobota, 29. 1. 8.00; 9.00-20.00	Nogomet: turnir NŠ Poli Drava
Nedelja, 30. 1. 8.00; 9.00-20.00	Nogomet: turnir NŠ Poli Drava
ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJE	
Sobota, 15. 1. 12.30; 13.00	Košarka: liga PARKL
Sobota, 22. 1.	Košarka: KK Terme - Superga
Nedelja, 23. 1. 6.00; 7.00-18.00	Plezanje: Vzhodna liga PK 6b
Sobota, 29. 1. 16.10; 17.30	Odbojka: ŽOK AC Prstec Ptuj - Nova KBM Branik II
ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT	
Sreda, 12. 1. 19.00	Rokomet: ŽRK - RK Olimpija (članice)
Sobota, 22. 1.	Rokomet: MRK - RK Velika Nedelja (mladinci)
Sreda, 26. 1.	Rokomet: ŽRK - ŽRK Zagorje GEN I (članice)
Sobota, 29. 1.	Rokomet: MRK - RK Brežice (člani)
29
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
PRIREDITVENI VODNIK
PROGRAM JANUAR
m oP
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
ZA MLADINO IN ODRASLE	
Sreda, 5. 1.	Jeffery Hatcher: PICASSO - PREMIERA, ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj
Sobota, 8. 1.	Monkey Puzzle: KJE JE MAMA, gostuje Lutkovno gledališče Fru-fru Ljubljana, ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven v Mestnem gledališču Ptuj
Nedelja, 9. 1.	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, ob 15.00 predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice, v Mestnem gledališču Ptuj
Petek, 14. 1.	Jeffery Hatcher: PICASSO, ob 16.00 za dijaški abonma in izven
Sobota, 15. 1.	Jeffery Hatcher: PICASSO, ob 19.30 za izven
Četrtek, 20. 1.	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 za izven
Petek, 21. 1.	Predstavitev knjige Larisa Gaiserja Geopolitika — dinamika mednarodnih odnosov 21. stoletja ob 19.30 za izven
Nedelja, 23. 1.	Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj ob 15.00 predavanje Petja Janžekoviča, Božanska komedija - Vice
Petek, 28. 1.	Jeffery Hatcher: PICASSO, ob 19.30 za abonmaja Tes-pis in Orfej ter izven
NA GOSTOVANJU	
Ponedeljek, 10. 1.	Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, ob 9.15, 10.45 in 16.00, na gostovanju v Murski Soboti
Torek, 11. 1.	Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, ob 9.15 in 10.45, na gostovanju v Murski Soboti
Petek, 14. 1.	Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom Zofka Ljubljana, ob 12.45 na gostovanju v Desklah
Nedelja, 16. 1.	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 18.00 na gostovanju v Štorah
Ponedeljek, 17. 1.	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 na gostovanju v Brežicah
Nedelja, 23. 1.	Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 na gostovanju v Bistrici ob Sotli
Ponedeljek, 24. 1.	Gregor Strniša: ŽABE, ob 20.00 na gostovanju v Žalcu
Torek, 25. 1.	Gregor Strniša: ŽABE, ob 20.00 na gostovanju v Žalcu
Četrtek, 27. 1.	Jeffery Hatcher: PICASSO, ob 20.00 na gostovanju v Ljubljani
HOPLA - društvo za družinsko rekreacijo vas vabi na plavanje PLUS - tečaj izpopolnjevanja plavanja za odrasle, ki se bo začel 10. januarja 2011. Informacije in prijave: drustvo.hopla@gmail.com, Marjeta (041 590 981).
£ TT Q	Program v
p ?U J	JANUARJU
Od 3. do 26. januarja
RAZSTAVA UMETNIŠKIH FOTOGRAFIJ MLADINSKEGA INFOR-MACIJSKO-SVETOVALNEGA CENTRA INFOPEKA V Zavodu Pekarna magdalenske mreže so pripravili razstavo umetniških fotografij, ki predstavljajo delovanje njihovega zavoda, od koncertnih dogodkov in intimnih fascinacij do ulične umetnosti.
Petek, 7. januarja, ob 19. uri
POTOPIS: PONOVNO S KOLESOM PO AFRIKI Marko Mohorčič iz Sežane je svoje popotniške vtise že predstavljal pri nas, tokrat pa prihaja v goste z afriško izkušnjo, ki jo je doživel pred približno letom dni. Vstopnine ni!
Sreda, 12. januarja, ob 14. uri
ZASEDANJE PTUJSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA Zasedanje na temo Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika skupaj organizirata CID Ptuj in DPM Ptuj. Udeležili se ga bodo učenci osnovnih šol iz Mestne občine Ptuj, njihovi mentorji in ravnatelji.
Sobota, 15. januarja, ob 20.30
KONCERT: VID JAMNIK KVARTET (SLO/AUT) Vid Jamnik - vibrafon, Stane Hebar - kitara, Herman Luka Gaiser
- kontrabas, Bernd Reiter - bobni
Četrtek, 27. januarja, ob 14. uri
ZASEDANJE MEDOBČINSKEGA OTROŠKEGA PARLAMENTA Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika bodo na zasedanju obravnavali tudi otroci s celotnega ptujskega območja, to je iz vseh osnovnih šol v Upravni enoti Ptuj, ki izvedejo šolske parlamente.
Petek, 28. januarja, ob 19. uri NEMŠKI VEČER Nemčijo danes, še posebej skozi oči mladih, bo predstavila Maren Weeger, 19-letna prostovoljka iz Nemčije, ki opravlja šestmesečno delo v projektu Evropske prostovoljne službe CID Ptuj.
TEČAJI IN DELAVNICE - TEČAJ KITARE - mentor Samo Šalamon, TEČAJ KITARE - mentor Marko Korošec, GLASBENE SKUPINE - mentor Marko Korošec,
TEČAJ BAS KITARE - mentor Luka Gaiser, TEČAJ BOBNANJA - mentor Aleš Zorec, ELEKTRO DELAVNICA - mentor Daniel Krap-ša, ORIENTALSKI PLESI - mentorica Majda Fridl, ZAČETNI TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH - mentorica Marija Koser, DELAVNICE JAZZ PETJA IN DRUGIH POPULARNIH ZVRSTI - mentorica Zvezdana Novakovic, NOVINARSKA SKUPINA - mentorica Polona Ambrožič. Z delom še ni začela LITERARNA DELAVNICA z mentorico Kristino Kočan Šalamon, ker še ni dovolj prijav. Mladi literarni ustvarjalci, vabljeni k sodelovanju! Podrobne informacije o prostih mestih so na voljo na www.cid.si in telefonsko v CID Ptuj na 02 780 55 40 in 041 604 778.
EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA - EVS CID Ptuj je gostiteljska in pošiljajoča organizacija za evropsko prostovoljno službo oz. EVS (European Voluntary Service). Prostovoljec za udeležbo na EVS ne potrebuje nikakršnih predznanj, šole ali delovnih izkušenj. Kdor želi osebno informiranje in svetovanje ali pomoč pri vključitvi v EVS, naj se predhodno najavi po telefonu 02 780 55 40 ali 041 604 778. Do konca marca 2011 dela v CID prostovoljka Maren Weeger iz Nemčije.
ODPIRALNI ČAS CID PTUJ Od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
V odpiralnem času sta na voljo: MLADINSKI INFO CENTER s petimi računalniki, z brezplačnim dostopom do svetovnega spleta in mnogimi informacijami za mlade; DNEVNI CENTER (od ponedeljka do petka od
9. do 15. ure): namizni tenis, namizni nogomet, pikado, šah, družabne igre, televizija.Vaje, sestanki in druge dejavnosti po dogovoru v prostorih CID Ptuj potekajo tudi izven teh terminov ter ob koncih tedna.
30 ■ '/V™
OBVESTILA
23. DECEMBER / GRUDEN 2010
Povabilo v pravljično deželo pred Q-centrom na Ptuju
Veseli december - čas otroških sanj in velikih pričakovanj, čas pravljice.
Mestna občina Ptuj v sodelovanju z družino Likovec vabi vse Ptuj -čane in Ptujčanke, male in velike, v pravljično deželo, ki bo pred Q-centrom, Puhova cesta, od 17. do 31. decembra 2010, od 12. do 23. ure.
Obiskovalcem pravljične dežele bodo na voljo: cirkuški program, otroške delavnice, zabaviščni park, prihod ledenega moža s kočijo, prihod dedka Mraza v petek, 31. decembra, ob 12. uri. Obisk pravljične dežele je brezplačen.
Vabljeni
PROGRAMSKA SHEMA na kanalu S20
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
PTUJSKA KRONIKA
18.00;
ponovitev ob 20.00 in 22.00
SREDA: ponovitev torkove oddaje ob 10.30
18.00; ponovitev ob 20.00 in 22.00
PETEK: ponovitev četrtkove oddaje ob 10.30
16.00; ponovitev ob 20.00 ¡n 22.00
NEDELJA: ponovitev torkove, četrtkove in sobotne oddaje ob 12.00, 15.00 in 19.30
Odslej tudi v omrežju T-2!
www.petv.tv
31
N
Za vas smo tukaj:
rt™ tednom od a. do 19. uio ob sobotah od S. do 12. ura
^ LEKARNE PTU¡
dežurstvo: januar 2011						
poriedeJjek	torek	sreda	¿elften	petek	sobota	nedelja
3	4	S	1	7	8	9
Označena dni defrjra na£a lekarna, in stcar: ob delavnikih	od 20. do 7. ur«
ob sobotah	od 14. do 7. um
ob r-ede^ah m praznikih	24 ur
POTHČEVA 23, 2250 PTUJ, TEL. 02 787 M 90
www.lttkarna-toplek. si
LEKARNA PTU| TR5TEN¡AK0VA 3 SI-2250 PTUj T 02 771 BO 01
LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKU 7.DO - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14,00
dežurstvo: ¡anuar: 1.1.2011 - 2.1.2011
10.1.201 1 - 31.1.201 1
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH P0TEKA|0 OD 20. DO 7. URE Z|UTRA|, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNJA DNE.
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00
Bre
Cz

DARILNI BON
ZA KOZAREC (2dcl) JAGODNEGA KUHANEGA VINA
Božično-novoletni bon velja do 31. januarja 2011
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Prazniki v Termah Ptuj ^^^
★★★★
Primusove vinske zgodbe vKlubu Gemina XIII samo 15€ na osebo:
Pullus in Primus-Ptujska klet - petek, 14.1.2011,ob 20.00 Več informacijin letošnji program najdete na www.terme-ptuj.si.
NOVO:
Samopostrežna nedeljska kosila v restavraciji GH Primus, ki vključujejo otroško animacijo: 20 € na osebo. Zaželene predhodne rezervacije na tel. št. 74 94 506.
Božični koncert in večerja v Grand Hotelu Primus:
-	v petek, 24.12., ob 19. uri v Klubu Gemina XIII,
-	gosta večera: priznani operni pevec Juan Vasle in pianistka Jelena Boljubaš.
Cena božične večerje in koncerta na osebo znaša 50 €.
Silvestrovanjev Termah Ptuj:
-	v hotelski restavraciji s skupino Black & White: 130€ na osebo, -vKlubu Gemina XIII s skupino Happy band: 100€ na osebo,
-	Rimsko silvestrovanje vTermalnem Parku - all inclusive: 80 € na osebo.
Novoletni ples z večerjo:
1.1. 2011, ob 20. uri, s skupino Black & White: 50 € na osebo.
Ptuj KUPON
SftKtCUHS & RESORTS	^^^	^^^ ® ^
za 30%
A-p*
termalni Park popusta na celodnevno vstopnico (odrasli od ponedeljka do četrtka) za kopanje v Termalnem Parku Term Ptuj, velja do 20. 2. 2011. Ne velja za nakup darilnih bonov!
Kupon velja ob predloijtvi na recepciji in se z drugimi popusti izključuje!
PTUJ
SAft HOTELS &RE50K15
KUPON
za 30%
popusta za 4-urno kopanje v bazenskem kompleksu Vespasianus (odrasli od ponedeljka do četrtka), v GH Primus, velja do 20. 2. 2011. Ne velja za nakup darilnih bonov!
Kupon velja ob predložitvi na recepciji in se z drugimi popusti izključuje!
Podarite svojim najdražjim darilne bone za masaže, kopeli, kopanje alisavne.
S8S
Terme Ptuj, d. o. o. Pot v Toplice 9, 2251 Ptuj e-mail: info@terme-ptuj.si www.terme-ptuj.si tel.: +386 2 74 94 100
Grand Hotel Primus