/
št. 303 Mm glačane v mM (Mi tirati m la p«ti)
-3»
v petek 19. decembra 1924.
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLIX
!fvxrvii pondeljck. vsak »Juta:. Uredniitvo: ulic* sv. AtiSkega St 20. I. nadstropje Odpisi nt; se poSUJaJo uredništva. ■ pisma se ne sprejemajo. roMpiaf se ne vračajo. — Odgevo. jProf. F. Peric. — Lastnik tiskarna Edinost. Tlak tiskarne Edino v •cn*£a za mesec L 7.—, 3 mesece L 19-1". P®1 le4 L ^^ lo	-
Z« inozemstvo meae€no 5 lir ve£. - "p-iefon Wdniitva In uprave it. lt-57
OtfB«*^
DINO ST
Posamezne Itevitke v Trstu In okoffd po 90 eent — Oflaal m računajo v Hrokostl eac toloat (73 nun.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 < HMHiiln, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih i mm po L 2. — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — naročnina la reklaauel|e se poiiljsjo iskifaCno uprav* Edinosti, v Trsta, alles s» Prančiika Astikega Mev. ».k' <*«opia. — Telefaa aredalUvs la narave II«
---
Justltla resvtorum fundamentom
Pred več nego desetimi leti je vimčarju BraUfši v iit. II ju nad Mariborom izginil desetletni sin. Ker je bil mož duševno precej omejen, ise ni brigal, da bi izsledil, kam >e zašel dečke. Zato pa se je začela med ljudmi širiti govorica, da m izključeno, da je duševno precej omejeni oče sam odstranil otroka nasilnim pH>tom. Z ozirom na te govorice je ob las t vo uvedlo obsežno preiskavo proti Bratuši. V hiši so našli ožgane kosti, kar je dalo povod za sumnjo, da utegnejo te kosti biti v vzročni zvezi s sinom Bratuševim. Bratušo in njegovo ženo so aretirali in ju izročili sodišču v Mariboru. Na podlagi podatkov preiskave je državno pravdmštvsj« res dvignilo proti Bratuši obtožbo, da je umoril svojega sina, ga spekel, pojcc!el in kosti vrgel v smetišče! Porota je obsodila Br -tuša na smrt na vešaiih!
Prontan zn afržmmo $wp9flnntwj Jososloramta otada namnojn L^
pred senatom	| strožje postopati pron separatistom i Moja brezposelnosti — Ustanovitev
Za zvišanje pridelka žit«	j Jugoslavija s» udeleži umetnostne razstave | državnega gospodarskega odbora — Zakon
RIM, 18. Na začetku današnje seje se- f	▼ f****11......
nata, katero je otvoril predsednik Tittoni BEOGRAD, 18. Vla<fi prijaam listi do-ob 15. uri, so bila predložena poročila o» znavajen, da je vlada prišla do zaključka, .i.j.riL__i____i.iu na^ilf cnrr>m(»nllpv An ep gonaraJ'kfifae fikuoinp nočeio od-
sledečih zakonskih načrtih: sprememtev v zakon kr. ukaza od 23. maja 1924, ki se tiče oprostitve priporočenih pisem od poštnine za občine in psoikrajtnske svete; spremeuitev v zakon kr. ukaza od 1. maja 1924, ki določa nove pristojbine za pošiljanje propagandnih predmetov; poročilo o zakonskem načrtu, ki se tiče proračuna za mornarico, osobja javnih uradov za promet in imenovanja za podporočnika -zdravnika.
Sledila je nato razprava o proračunu ministrstva za državno gospodarstvo. Predvsem je govoril sen. Torrigiani o produkcij spich. posebno pa o pridelovanju
žita ter poudaril, da more Ita1ija in mora ..... *	" rabi za
Vse nemško časopisje, pa tudi italijan- j pridelati tolike žita, kolikor ga sko, je zagnalo tedai silen vrišč in preli-j svoje potrebe. Na podlagi raznih plivalo ce1? reke zgražanja nad moralno! kov je govornik dokazal, da se pridelek zprijenostjo in poživinjenestjo slaven- j žita lahko znatno zviša in da morajo po-skega ljudstva. Proglašali so Sicvence za ljedelci -slušati opomin ministrskega pred-
i j	"i ;_______iz 1_____TA i ___i_'1__ 1„i ^	Atnniri ♦vrnrflaiiil v i
(bafbare in jih imenovali kanibale, češ da je iscdno dokazano, da Slovenci jedo človeško meso kakor ljuckesrci v osrednji Afriki. Nič ni koristilo, da so se Slovenci povsem upravičeno branili, da ne moit biti ves narod odgovoren za grehe in zablode posameznikov: Slovenci so ostali v očeh nemške in italijanske javnosti —-barbari, kanibali!
Ce pa so bili strašni, že dogodek sam — če bi se bil res dogodil — obtožba državnega pravdništva, obsodba na smrt. ni pa nič manje <strasen naCin, kakor se je vršila preiskava, ki je dovedla do take obtožbe in take 'obsodbe.
O tej preiskavi pripoveduje sedaj «Slo-venski Narod»: Preiskavo je vodil nemški s^/dnik, osumljenec pa ni znal nemški. Zdravnik - izvedenec je bil takisto Nemec, ki je najdene kosti enostavno •oiznačil za človeške. (Ti ljubi Bog, čemu preveč natančnosti in vestnosti, ko je šlo za glavo slovenskega obtoženca?!)
Vrhu vsega pa je biJ o-bloženec, kakor smo že omenili, duševno* precej omejen, radi česar je verjetno, da je nerodno odgovarjal, da se je še obtoževal, mesto da bi se branil. V resnici ise je obtožba sklicevala tudi na la>stno priznanje obtoženca. Aleajmo, da bi bilo ravas to dej&tvo — duševna omejenost osumljenca — zahtevala tem večjo vestnost in natančnost od strani preiskovalnega sodnika.
Kasneje, po 'letih, pa se je izkazalo, da Jse je s tem senzacionalnim kazenskim procesom in smrtno obsodbo zgodila strašna ju etična zmota in izvršil bi se bil tudi justični umor, da ni bil Eratuša pomi-
v dosmrtno jeo::! Izkazalo
se je
letšcen
namreč, da se sploh ni izvršilo nikako umorstvo! Bratušev sin se je pojavi! ne':je na Dolenjskem živ in zdrav. V sramoto nomškega in tedanjega italijanskega tiska pa je dejstvo, da ga ni bilo niti enega lis^a med njim, ki bi bil toliko pošten, da bi bil popravil najstrašnejšo krivico, ki se je zgodila ne le Bratuši, marveč tudi imenu vsega slovenskega ljudstva. Ta krivica bi bila nezaslišana tudi v slučaju, da je Bratuša res umoril svojega sina. kajti — kakor smo že rekli — skrajna, zločinska krivica je, če se na vso vkup-nost naroda vali odgovornost za even-luelne zločine kakega njegovega posameznika.
To občutijo krvavo na svoji koži ravno te dni nemški zasramovalci našega ljudstva. V Hanovru, med nemškim narodom, se je vršila te dni sodna razprava proti Nemcu Haarmannu, tej zveri v človeški podobi, ki je v svojem sadistiškem nagonu umoril kakih 30, ako ne še več ljudi, jih razkosa! in njih meso prodajal za klobase!! «Slovenski Narod* pa ugotavlja, da ga ni med nami, pretvezno barbarskimi SLovenci nikogar, ki bi hotel porabiti to priliko in vračati zob za zob, ki bi za ta grozodejstva moralno propadlega posameznika podtikal odgovornost vsemu nemškemu naredu in zmerjal Nemce z barbari in kanibali.
Za nais pa je še poseben, nedogiedno važen razlog, da govorimo tu o kazenskem prccesu proti po krivem obsojenem Bratuši. V kričeči, porazni iuči nam kaže ta proces nevarnosti, ki grozijo najvišjim interesom in celo tudi življenju ljudi in zanesljivosti kazenskega pravosedstva, če sodnik nima jezika obtoženčevega v polni oblasti, če se ne more povsem zanesliivo in neposredno sporazumeti z njim! Tako nesrečno in za najvišje interese državljanov skrajno nevarno razmerje med sodnikom in slovensko stranko imarrtoi sedaj na sodnijah v naši Julijski Krajini! Sodnik ne razume stranke in ta ne sodnika. V tem pa je neprestana nevarnost — krivo-rekov! Zanesljivost pravesodstva visi v zraku ker ni nikoli nobenega jamstva,
da so brle izpovedi stranke _ tudi če je
tolmač vesten — zabeležene točno po besedi m zmislu kakor jih je podal zasli-sanec, Ob taki proceduri jc naš človek vedno v nevarnosti, da se mu zpodi največja krivica. Prrces proti Bratuši in obsodba, izrečena nad njim po krivem, govorita v lapidarne m zlogu, kako grečno lahkomišljena je bila naša sodna uprava, ko je popolnoma pregnala naš jezik iz s dih dvoran v naši pokrajini in ko je namestifa sc-dnike, ki ne morejo govoriti z ljudstvom v njegovem jeziku! S tem ni
sednika, ki je pred dnevi proglasil v »senatu dolžnost skrajnega izkoriščanja zemlje za pride fcorvanje žita. Govornik je mnenja, da her Italija mogla tudi izvažati žito, ko se bo italijanski kmetovalec -pričel zavedati te svoje dolžnosti. Ministru za državno gc*?podarstvo je ptotLožil na srce, da naj se doigovori s finančnim ministrom glede znižanja carine za umetna gnojila in poljedelske stroje, ter zaklfučil svoja izvajanja s poudarkom, da mora priti Italija v položaj, da ho pridelala tcHko žrta, kolikor ga rabi za svojo prehrano.
Sen. Nicolini je priporočil vladi, da naj obrne svojo pažnjo vzdrževanju gozdov, nakar je sen. Soderini pripomnil, da so neugodni vremenski poboji lanske jeseni ovirali dela ob 'setvi, kar je bilo glavni vzrok, da je letošnja letina žita tako slabo izpadla. Vzrok splošnega padanja produkcije žita v Italiji je pa treba iskati tudi v dejstvu, da je zadnjih dvajsetih letih število poljedelcev padlo od 10 milijonov na 8 milijonov, zaradi česar bo treba po mnenju govornika nadomestiti to pomanjkanje delovnih moči s poljedelskimi stroji. Tudi je govornik zastopal mnenje, da bi moral del milijarde in 700 milijonov, ki se iih na leto izda za gnojila, -ostati doma, da ne to i torej ves La denar šel v inoizem-stvo in da se bi moral zboljšati gospodarski položaj kmetovalcev, ako se hoče obustaviti stalno preseljevanje prebivalstva z dežele v mesta. KioinČno je poudaril, da je poljedelstvo preobremenjeno z davki, ter pCizval vlado, da naj po možnosti ščiti produkcijo države.
Sen. Lusignoli je izrazil željo, da bi minister za državno* gospodarstvo posvetil fveč pažnje trgovskim zbornicam, ki da bi morale biti središča vsega delovanja dežel ali pokrajin.
Sen. Raineri je nato govoril za uva žanje zmrznjenega mesa radi pomanjkanja živine, nakar je bi1! proglašen izid glasovanja. Sprejeti so bili vse predloženi za-koa?ki načrti.
Jutri se bo razprava o proračunu za državno gospodarstvo nadaljevala.
PosL Besednjak za narodno Šolstvo
RJM. 18. Tekom razprave o proračunu naučnega ministrstva >e je oglasil dr. Ee-sednjak in utemeljeval sledečo resolucija:
«Zbornica poziva vlado, da izpremeni svojo eolsko politiko napram drugorodne-mu prebivalstvu. Zatrjuje, da je Gentile-jeva reforma giohoko zrevolucijonira!a kulturno življenje Slovanov, ko je zatrla ljudske in srednje slovanske šole v Julijski Krajini. Smatra, da so ti ukrepi škodljivi koristim države, da nasprotujejo vsakemu pravu in da so v največjem naspr^ot-stvu is temeljnimi pedagoškimi načeli, po katerih -se poxrk mladine ne more uspešno vršiti drugače, kakor edino-le v materinem jeziku in šola more le nadaljevati m izpopolnjevati prvo vzgojo, ki jo je dala otroku družina. Poudarja, da šolska reforma krši pravice družine in jemlje vzgojo tujerodcem (medklic naučnega ministra). Priznava neodpravljive pravice države, poudarja pa ravnoiako neodpravljive pravice družine glede jezika, kakor glede vere. Toda država je zatrla te pravice, s čimer je moralno uzburkala prebivalstvo, katero navdaja v tem pogledu čut globoke krščanske pravičnosti. (Hrup). Smatra, da je Gentilejeva reforma izrazito raznarot-dovalna. (Medklici naučnega ministra). Izjavlja, da se bodo Slovani in Nemci z iv(semi svojimi močmi borili proti tej vladni šolski poditiki.
Zastopniki drugtjrodcev zahtevajo od vlade, da ravna ž njimi ravnotako, kakor zahtevajo Italijani, da se ravna z njihovimi sorojaki na Malti in v Tmiisiji (medklici) in to v imenu enega edinega naravnega prava in ene edine pravičnosti.
Zaključuje z zahtevo, da mora vladaj?*, dobro in pravično ravnati z drugorodci, ki bodo mogli biti samo pod tem oagojem dobri državljani (hrup in pripombe).
da se separatistične skupine nočejo od zvati na popuščanje vlade z lojalnim postopanjem, Radi tega je vlada sklenila, da bo energično začela porabljati zakon, da se ščiti državna avtoriteta in prepreči vsaika prevratna agitacija.
Popoldne od 16. do 20.30 je ministnski svet imel dotlgo sejo. Po predlogu ministra prosvete se je sklenilo, da se država udeleži ivelike svetovne razstave v Parizu meseca maja 1925. Vlada je tsedaj določila odbor, ki naj stori potrebne korake za udeležbo na tej razstavi. V odbor so bili določeni pod predsedstvom ministra šur-mina načelnik ministrstvi trgovine Krpan in načelnik umetnostnega oddelka Šenoa.
Dalje je vlada razpravljala o notranji politični situaciji na Hrvatskem, v Dalmaciji, Vojvodini in v Južni Srbiji Poročalo se je o dogodkih v Imotskem, kjer so komunisti in raidrčevci skupno delali nerede in poskušali napasti sodišče, da osvobodijo aretirane sottnišljenike. Sklepi ministrskega sveta se drže tajno ter ®o po ministrski seji vsi ministri bili zelo rezervirani. Kakor se doznava, se je (sprejel poseben sklep, da -se o razpravi in o sklepih današnjega ministrskega sveta ne more izdati nobeno ipioročHo.
Kandidati Hro. rep. seljačke stranke
Radić nastopi tudi ▼ mariborskem okraja. Prepeluh kandidira ▼ Ljubljani — Radič napada Korošca in Spaha
ZAGREB, 18. Vodstvo HRSS je objavilo v «Slobodnem Domu* nosilce radi-čevskih list. Razdelitev kandidatur je vrlo interesantna. Sam šef Stjepan Radič kandidira v treh eksponiranih okrožjih: na Štajerskem (mariborsko okrožje), v Hercegovini in v subotiški županiji. V Sloveniji kandidira za ljubljansko okrožje Albin Prepeluh. Podpredsednik dr. Vladko Maček ima istotako doznačena tri okrožja: mesto Zagreb, sremsko županijo in okrožje PanČevo-Beia crkva. Enako je preskrbljen poradi čar Pavle Radič s kandidaturama v severni Dalmaciji ter v sarajevskem m banjaluškem okrožju; nadalje Radičev posebni prijatelj Karlo Kovačević s kandidaturama V požeSki š* vclilcobcćkcrcćki županiji, dočim Radičev zet inž. Avgust Košutić nastopi znova v svojem dosedanjem «vilajetu» iv južni Dalmaciji, Josip Predavec pa v novosadski župaauji.
V treh okrožjih postavlja HRSS kar po dve Irsti: tako v zagrebški županiji, kjer nosa prviot listo Juro Valečič in drugo Mirko Neudoerfer; v varaždinski županiji z Medjrmurjem, kjer sta nosilca list Blaž Ša^am/otti in župnik Pavao Matica; končno v belovarsko-križevački županiji, kjer kandidirata seljaka Stjepan Uroič in Josip Ćižmeković.
Kandidature v ostalih županijah so nastopne: v ličko-krbavski Marko Došen (književnik in trgovec); v modružkes-reški seljak Petar Dobrmić; v virovitiški seljak Ivan Robič; rw somborski Jure Valečič; v bihačkezn okrožju okrajni veterinar Ibrahim Pajazetovič; v travniškem Ivo Če-lan in končrncu v tuzlanskem dr. Juraj Krnjevič, tajnik HRSS, ki je pravkar dopolnil poslansko polnoletnost.
Š-kartiralo je vodstvo HRSS med drugimi sedanje poslance: dr. Adžijo, dr. Rudolfa Horvata, dr, Ortnerja, Ilijo Martino-viča, Franjo Vrtarja, Bartuloviča in Jalža-betiča.
Napram svojim zaveznikom ostaja Radić dosleden. Zajedničar je je gladko pustil na cedilu. Brezobzirno napada v današnjem
o zaščiti industrije — Odobritev odgovora na presfolni govor
LONDON, 18. Na včerajšnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o odgovoru na prestalni govor. Liberalec Wedwo«bon je predložil dopolnilni predlog, v katerem očrta vladi, da ni nič ukrenila v svrho ublažitve brezposelnosti ter da nalaga prednostne pristojbine, ki bodo povzročile podražitev življenskih potrebščin. Minister Baldwin izjavlja, da se zakon o zaščiti britanske industrije predloži zbornici v začetku prihodnjega leta. Vlada namerava predložiti zbornici v odobritev resolucije, ki so bile sklenjene na zadnji državni gospodarski konferenci, in bo ustanovila državni gospofdarski odbor v svrho proučevanja draginje življenjskih potrebščin. Baldwin je dodal, da upa, da se nakaže v te namene letno milijon šter-lingov in izdela načrt, ki ibo razne dei£ imperija oproščal slehernih pristojbin pri izvažanju živil.
Pes Baldwinovem mnenju bo izvršitev Dawesovega načrta pospešila stabilizacijo položaja v osrednji Evropi. Tej izvršitvi moramo posvetiti vse svoje sile, sicer je nemogoče popolnoma vzpostaviti gospodarsko zaupanje, ki je absolutno potrebno pri obnovi evropskega gospodarstva.
Lfoyd George izjavlja, da Baldwin v resnici namerava uvesti splošne pristojbine, a da noče tega odkrito priznati.
Poslanec Snowden ne vidi nikake razlike med protekcionizmom in zakonom za zaščite« industrije. Na vprašanje na neko interpelacijo odgovarja minister javnih del, da je znašalo število delavcev, ki so vpisani v strokovnih organizacijah, do konca 1923. leta 5 milijonov 405.000 napram 8 milijonom 336.000 delavcev, ki so bili vpisani 1. 1920. v strokovnih organizacijah.
Zbornica je <s 339 glasovi proti 151 odklonila dopolnilni predkag liberalnega poslanca Weedwoodben k odgovoru na pre-stolni govor. Odgovor na prestolni govor je bil odobren z (vzklikom.
Pollfi&n francoske radikalne sac. stranke
Sodelovanje Anglije in Francije za vzpo^ stavitev svetovnega mira
PARIZ, 18. V svojem govoru, ki ga je imel kot zastopnik predsednika Herriota sen. Paquet v izvršilnem odboru radikalne socijaliistične stranke, je izjavil, da se nadeja, da bo angleška konservativna vlada nadaljevala britansko zunanjo politiko ter proučevala s Francijo vse probleme, ki »so v najtesnejši zvezi z vzpostavitvijo miru. Francija, je rekel govornik, se ni vmešavala v angleškiot-egipčanski konflikt, vendar pa ®e zanima za vsa vprašanja, ki se morejo tikati islamskega sveta. Radikalna socijalistična stranka bo napram Nemčiji nadaljevala politiko, ki jo je že pokazal Herriot.
ipanUa zahteva rd Francije Izročitev iteitr Ifian z-a
Romanopisec cbdelžen žalitve španskega kralja
MADRID, 18. Vrhovni državni pravdnik ie predložil okrajnemu sodišču Buena Vida (Madrid) zahtevo, da prične sodno postopanje proti romanopiscu Blasco Iba-nez-u, ki je obdolžen žalitve španskega kralja.
PARIZ, 18. Kakor ponočajo iz Madrida listu «Chicago Tribune«, bo španska vlada zahtevala od Francije izročitev romanopisca Blasco Ibanez-a, ker je v svoji po-islednji piotimon ar hi stični brošuri «Alfonz Xm. razkrinkan« žalil španskega kralja.
Obstoja jako majhna verjetnost, da bo francoska vlada izvršila zahteva Španije.
«Slobodnem Domu» jiuslimana dr. Spaha Herriotova vlada je ponovno opozorila
španskega poslanika, da ne more upoštevati protestov španske vlade, ki merijo na francosko nroitranjo < politik04 Posflednja, na Blasco Ibanez-a Nanašajoča se nota bo najbrž predložena francoiski vladi, toda Francija ne bo nanjo odgovorila.
Po mednarodnem pravu se ne smejo politične žalitve uvrščati med navadne zločine, za katere je mogoč izgon. Ko je Blasco Lbanez zvedel za te namere španske vlade, je izjavil, da se povrne v Španijo šele takrat, ko bo proglašena republika. Smešno si je misliti, je nadaljeval Blasco lbanez, da bi me predala Francija maš če valmosti diktatorja gen. Primiof de Rivera.
m dr. Kocrtoftea. Spahu obeta v ciničnem tonu, da mu bo muslimansko volilstvo dne 8. februarja prerezalo vrat, da postane politični mrtvec. Dr. Korošcu zamerja Radič govor na zborovanju zaupnikov v Celju, češ da se je pokazal premalo odločnega republikanca.
Fan ttoll zbežal?
Prebivalstvo na strani upornikov — Sovjetski zastopnik v Hrani
BEOGRAD, 18. (A.) Tekom včerajšnjega dne so čete bega Cena zasede kraj PiSko-pea in vso pokrajino okoli Krame. Vladne čete so se umaknile do bregov Drine. Mnogo pristašev Fan NoKja je prestopilo k vsfašem. Prebivalstvo fe na strani upornikov in jih je sprejelo z velikim navdušenjem.
Vesti kS so prispele d—cs zvečer v Beograd preko Prizma, naznanjajo, da je Fan Noli zbežaL Ako se resi potrdi, so uporniki dosegli svoj munem.
Iz Tirane poročajo, da je tja prispel sovjetski zastopnik Krakorjevski s sedmi-uradnild, med katerimi fe tudi 1
kršeno samo načelo narodne m jezikovne pravičnosti, marveč se ustvarja tudi nevarnost za najvišje osebne materijalne in etične interese strank! In sloves zanesljivosti pravosrodstva je stvar, ki gre do kože tudi državi, kajti.* Iustitia regnorum fundamentima! Pravica je podlaga državi
Ust .JonraoT 1 fllftnsUk ftnfktt
PARIZ, 18. List «Jounial»t ki se bavi na dolgo in široko z albandcimi dogodki, pravi, da isti nikakor ne morejo povzročiti mednarodnega konflikta.
SOVJETSKA MISU A V ALBANIJI
TIRANA, 18. V spremstvu svojih funkcionarjev je prispel semkaj Krakovjevski, načelnik sovjetske misije v Albaniji,
Opor plemena Angeras v Maroku.
Srdit! bofi med vstaS in Španci
TANGER, 18. V maroški situaciji ni zaznamovati nikakih sprememb. DomaČi in španski listi ne pišejo prav nič o vojaških operacijah. 25 tisoč španskih vo jakov se bori proti plemenu Angeras, ki se je uprla Na več krajih je prišlo do srditih bojev, da tse vzpostavi red. Vest, ki jo prinašajo nekateri listi in ki pravi, da se čuje v Tangerju grmenje topov, je izmišljena.	_
HajveOI pafDlk na sveta
LONDON, 18. Včeraj eo se zaključili devetdnevni poskusi 9 pašnikom «Ao-rangi», ki je največji in najhitrejši potniški parnik na svetu. Zgrajen je bil v Govanu na Clyde ter obsega 23.000 ton. Parnik se bo uporabljal za prevažanje potnikov med Vaaootuverom in Avstralijo.
faifzem o pravi luči
Seja poganske zbornice, ki se je vršila v sredo zvečer, je odločilnega pomena za nadaljnji razvoj političnih dogodkov v Italiji, v prvi vrsti pa za usodo fašizma samega. Vsled nerednosti pri brzojavni agenciji smo mogli priobčiti le zaključni del seje, medtem ko je iziotstalo poročilo o prvem delu, iz katerega je razvidno, zakaj je pravzaprav on. Boeri podal ostavko.
Znano je, da je državni pravdnik v Milanu vložil prošnjo na predsedstvo zbornice, naj zbornica dovoli sodnijsko postopanje proti podpredsedniku poslanske zbornice on. Giunti. G. Giunta je obdolžen, da je eden izmed naročilcev napada na fašistovskega disidenta stotnika For-nija. Napad se je izvršil 12. marca 1924. med volilnim bojem, na postaji v Milanu. Forni se je nahajal v družbi rag. Giroldija, ki je bil tudi mtočno pretepen, in bivšega župana v Alessandriji Raimondo Sala. Dokazano1 je, da so napad izvršili milanski fašisti. Stotnik v prost, milici Ciniselli je izjavil Fomiju, da je napad organiziral zlor glasni Dumini Amerigo po nalogu comm. Rossija, načelnika tiskovnega urada notranjega ministrstva. Ciniselli je te izjave potrdil državnemu pravdniku. Pozneje je Forni izpovedal, da je Roosi dal nalog Dumini ju sporazumno z g. Giunto in comm. Marinellijem. Napad je bil naročen iz Rima, ker je Forni v svojem ivolilnem govoru v BieKi dne 9. marca naoadel Mus-soHnijeve svetovalce, *da izrabljajo fašizem. Na' poziv prefekta v Pa vi ji je Forni pozneje pojasnil, da je mislil predvsem na Rossija in Giunto.
V podkrepitev svoje prošnje za izročitev sodišču g. Giunte navaja državni pravdnik okrožnica poslanca Giunte, v kateri sta označena Forni in Sala kot najhujša sovražnika fašizma; vsled tega fima je treba onemogočiti življenje v Milanu. (Okrožnica je bila včeraj objavljena v našem listu). Radi ivsega tega je on. Giunta obctalžen, da je sporazumno z Rossijem in Marinellijem pripravil Dumini ja, Vc'pija in druge do tega, da so napadli Fomija in Giroldija.
On. Giunta je v torek podal 'ostavko, da bi se njegovi tovariši v zbornici — kak?r sam pravi v pismu na predsednika zbornice — lahko svobodno izrekli o prošnji državnega pravdnika za izrtočitev. Kakor da 'bi hotel vplivati na poslance, naj (Sprejmejo prošnjo za izročitev, je «nedolžnr» Giunta doda1, da mu bo1 dal ta proceis priliko, da dokaže, kako nesramno spletka-rijo njegovi nasprotniki proti njemu. Seja poslanske zbornice, ki se je vršila v sreda, pa je pokazala, da je h^tel Giunta s tem le lepiti javnost, češ da ise čuti nedolžnega. V resnici pa je že vedel, da fašistovska zbornica ga ne bo izročila sodišču; saj je vedela vsa rimska javnost, da se je pojavila med fašiiiti močna struja, ki je za odio čnso proti ofenzivo proti nasprotnikom fašizma, struja, ki bo prevladala v zbornici pri razpravi o ostavki g. Giunte.
In res, ko je prečilal predsednik zbornice pismo, s katerim mu je Giunta naznanil ostavko od podpredsedstva zbornice, je povzel besedo fašist Oriano. Dejal je, da je treba preprečiti, da bi najboljši fašisti (Giunta) prišli v zasedo nasprotnikov. Prišel je trenutek, da fašisti končno vzkliknejo: «Basta!» (Dovolj je tega!). Proti predlogu poslanca Oriano, naj se ostavka ne sprejme, je nastopil liberalec Boeri. V zbornici je tedaj naistal strašen nemir in ropot. Mussolini je za-vpil proti Boeriju; «Odstopite, sramujte se!» Ostavka g. Giunte je bila nat/o asa vrnjena. Mussolini je tedaj pozval k sebi Boerija; pričela sta ise hudo prerekati, dokler ni Mussolini zabrusil Boeriju v obraz: «Vrnite mandat, vi, ki ste bili izvoljeni na državni listi!* Boeri je nato odšel iz zbornice ter spisal pismo na predsednika zbornice, s katerim je podal ostavko kot poslanec.
Ta seja je pokazala, da je fašizem nastopil pot reakcije, ki gre preko raznih prošenj sodnijskih ablastev, oziroma državnih pravdnikov, torej preko zakona. Isti Mussolini, ki je nedavno svečano obljubljal v zbornici, da bo vzpostavil zakon, je zahteval od Boerija, da odstopi, ker je bil za to, da se sprejme ostavka g. Giunte in pozneje tudi izročitev sodišču. «Come v.ufod parlare della situazione, quando uitf deputato si sottrae all'azicine giuridica?» (Kako hočeš govoriti o položaju, ko se poslanec (Giunta) odtegne sodnemu postopanju) je odgovoril včeraj neki stotnik' svojemu tovarišu stotniku na vprašanje, kakšen je politični polotžaj in ali je čitai večerne liste. Ta zanimivi razgovor se je vršil sinoči v tramvaju, ki pelje proti Sv. Soboti. Daviodj jasno nam kaže, kaj meni javnost o zbornici — zakonodajni instituciji —, ki noče izročiti poslanca sodišči^ ker bi ji bila gotova razkritja morda neprijetna.
Proračun ministrstva pravde sprejet RIM, 18. Zbornica je z 290 proti 24 gl*< sovom sprejela proračun ministrstva pravde.,
Zvišanje pristojbin za blagovni promet ^ Franciji
PARIZ, 18. Vrhovni svet državnih že« leznic je sklenil, da se za dobo od 1. nuarja 1925 do 31. decembra 1925 zvišajo pristojbine za blagovni promet za 7.4 pro*
centov.
Protokol o aifltl grikiu nrajiln v bolgarski zbornici
SOFU A, 18. Vlada je predložila poganski cboraki predlog, da se ratificira protokol o Tntfiti grških manjšin v Bolgariji, Protokol ie podpisal bolgarski zunanji mi-m*ter KaJkov v Ženevi,
Not podpredsednik sveta ljudskih komisarjev
MOSKVA, 18. Ljudski komisar za notranjo trgovino Lejava je bil ioenjovan za jrod^redsednika »sveta ljudskih komisarjev. ffcocniiswiri^t za notranjo trgovino prevzame Seinman, bivši raATiatelj državne banke Ja član ruske delegacije za angleško-ruska pogajanja.
Povišanje kapitala sovjetske državne banke
MOSKVA, 18, Svet ljudskih komisarjev je sklenil, da zviša glavnico državne banke od 50 na 100 milijonov.
Nikakih pogajanj med Rusijo in Romunijo radi Besarabije
BUKAREŠT, 18. Poluradno glasilo «Vkrtoa*ul» dementira vest, glasom katere bi sovjetska vlada predlagala Romuniji, da se pričnejo pogajanja v svrho rešitve besarabskega vprašanja.
Avstrija odpravi armado
PARIZ, 18. Z oziram na semkaj dospele vesti menijo, da bo Avstrija odpravila svojo vojsko. «Agence Ha v as» objavlja
brzojavko, ki natančneje razlaga to na* mero ter izjavlja, da Avstrija noče nobene vojne. V slučaju vojnih zaipledpajev <se bo varnost in mar v notranjosti mogel obraniti s policijo in orožničtvotn. Avstrija ne potrebuje vojske, ker bi stala več kot dva milifoffia funtov iterlingov letno. Agencija Ha vas dodaja, da se mora ta namera s stališča finančnega položaja* Avstrije prav prisrčno pozdravljati..
Vpeljeva zlate drahme v Grčiji
ATENE, 18. Kongres industrijcev m brodolastmkov je sklenil, da se skliče konferenca, ki bo proučevala vprašanje vpeljave zlate drahme in stabilizacijo tečaja papirnate drahme.
Streseira in vrnil manđet za sestavo nove
vlade
Odločilni sklepi centroma in ljudske stranke
BERLIN, 18, Parlamentarna frakcija centruma je objavila izjavo, v kateri zatrjuje, da odklanja sodelovanje v desničarski vladni koaliciji in bo" vstopila v ono vlado, ki garantira, da bo nadaljevala politiko, ki bo v skladu s težnjami centruma. Ko; je ljudska stranka zvedela za to odločitev centruma, je tudi sklenila, da se ne udeleži -sestave nove vlade. Radi teh sklepov je sporočil Stresemann predsedniku republike, da vrača mandat za sestavo nove vlade.
VNE VESTI
gledališča pod režijo g. M. Sile. Tako bodo Peteros je bU sprejet * kirurgični oddelek in se imeli priliko tisti, ki ataso mogli dobiti mesta bo moral zdraviti 2 meseca, pri obeh predstavah, da mm enkrat polteno Šofer, 36-letni Matej PergoKs, stanujoč v ttL
Sanka it. 14, je bil odveden na policijski komi. sarijat v ulici Sanita, kjer je bil zaslišan. Zdi se
nasmejejo.
V večerni predstavi, ob S.
ari, se pa upri-
zori zelo zanimiva trodejanka D. Niccodemtja pa, da mož m kriv nesreče, kajti nekateri oči-
Scampolo*. — «Scampolo» se je prevedel pred kratkim na slovenščino, tako da bo ta preo«tava sploh prva uprisoritev tega dela v predstava sploh prvi uprizoritev tega dela v slovenskem jeziku. Igro režira A Srok.
ridci so izjavili, da ni vozil prenaglo.
— Ponesrečen parnik «Beograd» rešen. Kakor smo svoječasno poročali, je jugoslovenski parnik «Beograd», last paroplovne družbe »Jadranska Plovitba», v noči od 5. na 6. t. m., trčil z jugoslov, pa mikom «Marija» par milj od morske obale pri Orseri. Pri tej priliki je bil «Beograd» radi hudih poškodb v veliki nevarnosti, da se potopi. Radi tega ga je dal ka-
- T^i*	ktab	Z -ta« Je ^nasedef/^Sicer Sje	tSTŠS,
— S. D. «Adkfia». Danes, v petek, odborova seja ob 20. mi v navadnih prostorih. Radi važnosti dnevnega reda je prisotnost vseh odbornikov nujno potrebna.
vsa tržaški društva, da nam tekom prihodnjih dni pošljejo imenik oseb oz. družin lastnih članov, da se jim bodo poslala vabila za gornjo zabavo. Naslov kluba T. V. K. « Sirena Trst, Barkovlje.
—	Javna knjižnica šentjakobske «Čitalnice»
bo radi društvenega občnega zbora odprta v nedeljo, 21. t. m., izjemoma le od 9.30 do 10.30 predpoldne.
—	XXL redni občni zbor «Čitalaice» pri Sv. Jakoba se bo vršil vnedeljo, 21. t. m. ob 10. dopoldne s sledečim dnevnim redom: pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo gospodarja, poročilo knjižničarja, poročila raznih odsekov, poročia pre-gledcrvalcev računov, volitev novega odbora in slučajnosti. — Dolžnost vsakega člana je, da pride v nedeljo na ta občni zbor. — Odbor.
Iz triaSkega iivllenia
— Še o nesreči v fotografi čnem ateljeju.
bo. Šele pred par dnevi je bil parnik s sredstvi, ki je dala na razpolago tržaška pa-roplovna družba Tripcovich, toliko popravljen, da se je mogel vsaj za silo vzdržati na površju. Predvčerajšnjim ga je vlačilec zavlekel v naše pristanišče in včeraj so ga spravili v ladjedelnico pri Sv. Roku. Blago, s katerim je bil na-tovorjen parnik, je bilo medtem že prepeljano z velikimi prevoznimi barkami v Trst in večinoma izkrcano v prosti luki Duca D'Aosta. Prvi častnik, ki je vršil službo na krovu « Beograda » v času nesreče, pravi, da je prišlo do trčenja radi dežja, ki je bil tako gost, da ni bilo mogoče razločevati pozicijskih luči na drugi ladji; razločeval je le belo luč, po kateri je tudi uravnal smer parnika. Šele v veliki bližini je nenadoma zapazil rdečo luč; tedaj je naglo menjal smer ter oddal svarilne signale s sireno, a je bilo prepozno. «Marija» se je za-ril z nosom v »Beograd^, ki je dobil na zadnjem delu veliko luknjo, skozi katero je začela voda udirati v notranje prostore. V kri-
Borzna poročila,
DEVIZE. Amsterdam od 936.— do 945.—f BeU
S "s od 115.— do 117.— ; Parix od 15? I 50 do 125^6» ndoo od lW.6b do 109.9J ; New York od 23.35) do 33.50; Španija od «20.— do 8»5.—; Švica o* 4:>a— do 455.— t Atene od 42.— do -U.—. Berlin od 548.— do 555.— ; Bukirest od 11.75 do 12.35 | Praga od 70.75 do 71.25; Ogrska od 0.0315 do <».0125; Dunaj od 4U082S do 0X1336; Zagreb o? 34.75 do 8^.95.
VALUTE: Avstrijske krone od O.OS22 do 0.03.* J ; dinarji od 34.6y do 34.84 ; dolarji od 23 50; do 28.451 r ovet po 20 frankov od 91.50 do 92 50 funt Ster-ingj od lf>9 Gt> do I09.8f>.
Mali oglasi
POZOR KRČMARJIJ Na prodaj so igralne-mizet takozvane «marjance», v zalogi vsakovrstnega pohištva pri Ivanu Miklaš, Gorica, Via XX Settembre št. 23.	1620
Predložitev (Mih đouoijen)
Tržaška mestna obćina je podaljšala v spo-s kr. kvesimo rok za predložitev
Novi odbor, o katerem je beseda v sporočilu odbora upnikov, vsebuje glede upnikov sledeče ponudbe: Prednostne tirjatve bi se
__ ____ povrniie v pome m obsegu. Ravno tako bi se
obrtnih dL vcVreriTicinc)*^adi obnovitve do v celoti plačali davki poravnavni stroški in po- j 24 t. m. vključno	i ravnavne pristojbine, kavcije, kt so jih položili j
' Opozarjalo se prizadeti obrtniki, da' uradniki, zaostale uradniške plače in sploh: •topijo po tem dnevu v veljavo sankcije, vse hrjatve, ki se morajosmatrati za predno- . predvidene v zakona, t. j. zapretje lokala.	Manjšim vlagateljem bi se izplačale j
ai torej nihče ne zamudi tega roka, ki je yo&e v celoti, ostalim vložnikom pa v znesku .i,* J ^ r^ Un več nodališaL	Y*em	upnšumi bi se izplačalo
40% glavnice z obrestmi do 20. oktobra 1924. Plačevanje bi se vršilo na sledeči način: 50% se izplačalo v 14 dnevih po potrditvi poravnave in ostalih 50% v šestih mesecih po dnevu, ko je bil izplačan prvi obrok.
v * ^T?*	•*ei*eju. tičnem trenutku je prihitel na krov kapitan,
Varnostno oblastvo m še pojasnilo vzrokov jki jc dal parnik zapeliati na sipino> in g/tako
grozne nesreče ▼ fotogr. ateljeju v uL Madon- 1 —* — - - -	6
nina, katere žrtev je bila mladi gledališki
umetnik Krištof Hassbacher. Zdi se pa, da
moštvo
ML, ________t < ^
sadnji in »e ne bo več podaljšal.
Tudi KGrsšec le Sel med - edlnloiel S
Na zboru zaupnikov ^Slovenske ljudske stranke k, ki se je vršil v Celju dne 21. decembra, je podal nje načelnik dr. Korošec obsežno poročilo. Med drugim je izvajal: «Ne rikrivamo si. da se v dnevnem življenju na
Snižflcildfieleii proces i Gorici
prikrivamo si, aa se v «11« vnem «i»j«iiu	V sredo se je za vršil v Gorici kazenski
hajajo nasprotja, a naša naloga je,^ ta naspiOija '^proces proti tamkajšnjemu odvetniku dr. Bas-omšijevati in odpravljali, a ne jih uporabljali vi-ju. Dr. Bassi se je naselil v Gorici po vojni za medse bojni boj. Kdor hujska stan proti in s] je pridobiti zaupanje tudi med našim stanu, ni iz naših vrst. Prepričani smo, ca s j ljudstvom, posebno med vojnimi odškodovanjem ravnamo v duhu krščanstva, ki z ljubka- ci. Sicer ni to osamljen slučaj, temveč je žal ni j o in pravico spaja vse različne stanove v ; me<1 našim ljudstvom Že stara «moda», da se višje organizme, v narode in države«. Mi smo raje obrača k tujcu nego k domačinu, naj že stranka slovenskega občestva, slovenskega gre ^ trgovca, odvetnika, zdravnika ali za naroda, fn za vse hočemo in bomo skrbeii po kateregakoli drugega specijalista. Obžalovanja načelih krščanskega socijalizma... Iz tega dej- j vredno je, da naši ljudje sami ne uvidevajo etva pa izvajamo zase sveto dolžnost, da mo- j svoje zmote, temveč da prihaja spoznanje še ramo ravno mi gledati s širjim pogledom na J€ po razočaranju in po škodi, ko je že pre-vsakokrai.no poliikno situacijo ter jo preso- «pozno.
jati s stališča vsega naroda in ne samo z vi- f Obravnava proti odvetiiikti Bassi-ju se je za-
čela že pretekli četrtek na goriškem tribunalu. Obtoženec je bil obdolien, da je v dobi med mesecem novembrom 1. 1923. in med mesecem avgostom 1. 1904 večkrat poskušal v Ročinju ■izkopati in se polastiti denarja, katerega je ugrabil i^nac Kos pok. Francu Kregau iz Ro-.činja, potem ko gaje bil zaklal s sekiro, m da je vrazn h dobah L 1923 in L 1924, ki niso točno dognane, poskušal v Locniku izkopati in
dika manj ali bolj ozkega strankarskega stališča.- In proti koncu: Ne klerikalci, ne liberalci, ne socijalisti, ne komunisti so dsnes v ospredju, ampak v tem trenotku je na dnevnem redu ves slovenski narod. Nikogar nc odklanjamo, vse rabimo v solidarno borbo za slovensko stvar.®	j \r
S temi svojimi izjavami je šel tudi dr. Korošec med ed n;aše . Opozoriti pa ga mora-	_ mo, da so, kakor z drugih, tako tudi in še se polastiti denarja, izvirajo čega iz tatvine, Ipi-porebno s strani njegove stranke vedno za- tero je zagrešil Eugen Furst na škodo grofice sramovali naš list in naše vodstvo, da smo pavlc della Torre. Razen tega je bil odv. Bas-brez programa, ljudje brez načel in idej, da s{ obtožen še zločin* podkupovanja, ker je v smo neslani "Soizarn^, in to zato, ker smo ob- jun^u 1. 2924 zapeljal jetniškega paznika Josi^ sojali in obsojamo naš organizem razkrajajoče pa Bolognese, da je trpel -m podpiral tajno do-strankarstvo, ker smo vedno trdili, da si naše psovanje med zaprtim Ignacem Kos in med ljudstvo v svojem trdem bciu za obstanek ne njim samim, in zločina nedovoljenega prilaSče-sme privoščati luksusa kakega kulturnega ali vanja naslova javnega uradnika, ker se je v razredno opredeljenega medsebojnega bo^a, juliju 1. 1924 izdajal napram Mariji in Antonu marveč, da mora iskati le tisto, kar nas more j J^g linančnega stražnika. Z odvetnikom »druževati v enotno Ircnto, ne pa iskati po- Bessijem je bflo na zatožni klopi še 6 drugih vodov za cepljenje v sovražne si tabore. Ravno obtožencev in 6icer trgovski agent Aldo An-pTesojanje n?šega položaja s tega vidika nam drea Borri iz Kopra, modistinja Cecilija Nela je vsililo našo sedanjo borbo proti goriškim Batič iz Vižovelj, toda živeča v Trstu, zidar razkolnikom, ki proglašajo bojni klic: z vami Franc Furlan vz Zdravščine, jetniški paznik Tržačam nikcii in v ničemer! Sami hočemo Pobe raj iz Dunaja, toda prebivajoč v Solkanu, biti, brez vas »ti proti vam, pa naj Je streha jn jetniški paznik Franc Dall'Aira iz Barija, gor; nad uašo sto>*rssko hiso! Ta šestorica je prišla na zatožno klop zatega-C° En h:,\e bestdc dr. Korošca iskrene, po-rdeli, ker je eden več drugi manj, tiMli udele tem ljudst
ajim — njegova-------------------,---------------	,	ri
kliče svojim idejnim bratom v Gorici: ne tako njeno, po osvojenju naših krajev naselil dalje, ker vaša politika sovraštva in razkra- i v Gorici kot odvetnic in ki je dobro jan]a ubija odporno silo naroda v težkem • ^ao tudi našemu ljodstu. Bassi-j a sta zagovar-iasu. ko je koncentracija vseh sil, strnitev | jala odv. Driussi iz Vidma in odv. Ferrero iz
, *. - W	J.__•___U _ ■ I. I..«?;' . An	T_I- O__:	A J«	Uifi/li<*tninflll	Rafi^OVA
•ost
je prišlo do tragičnega dogodka v gotovi meri radi neprevidnosti fotografa, kajti Demarinis je bil po zaslišanju odveden v zapor v ulici Coroaeo. Zaslišane so bile tudi druge osebe, ki so se nahajale v čakalnici v ateljeju, a njihove izjave niso pripomogle k pojasnitvi čudnega dogodka. Eksplozija je povzročila precej Škode tudi v bližnji brivnici, kjer so se nahajale tri osebe, in v trgovini jestvm Ivana Stei-
b wl
—	Nezgoda -ndMji strelca. 15-Ietni Albin Ravber« an lastnika prodajalne kuriva, ki se nahaja pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 563, je predvčerajšnjim popoldne iztaknil nekje v smeteh — tako pravi dečko — staro puško tipa «Fladbert». Nesel jo je domov in včeraj opoldne jo je hotel v prodajalni preisku-siti. Toda pri tem je ravnal tako neprevidno, da se je puška, ki je bila nabasana, sprožila in krogla je obtičala dečku v desni nogi. Neprevidni dečko je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici.
—	Usodm aleđovi prstov na blagajni. Kakor znano, so se pred kakimi tremi tedni neznani zlikovci vtihotapili v urad Javnih skladišč v prosti Idki V. E. IH ter vlomili blagajno, v kateri so našli kakih 30.000 Ičr plena. Policija si je delj Časa zaman prizadevala, da bi izsledila drzne vlomilce, končno pa je menda vendarle prišla na pravo sled. Na blagajni so *e namreč našli odtisi prstov, ki »o bili fotegra- ! tirani. Posebni strokovnjaki, dodeljeni kriminalnemu arhivu, so nato te odtise primerjali z odtisi prstov znanih vlomilcev, katerih slike , so shranjene v arhivu. Pri tem so spoznali, da j so odtisi, ki so se našli na blagajni, popolnoma j enaki odtisom 29-letnega Ernesta Saiz iz Trsta starega znanca policije. Na podlagi teh podatkov je Saiz bil predvčerajšnjim aretiran. — Mož sicer zanika, da bi bil imel pri navedenem vlomu svoje prste zraven,
—	2rtev avtomobila. V zadnjem Času se nesreče, ki jih povzročujejo avtomobili, dogajajo
rešil. Kljub veliki nevarnosti je vse izpolnilo svojo dolžnost; posebnega priznanja je vredno osobje pri strojih, ki je ostalo na svojih mestih, čeprav je voda udirala v strojne prostore.
Iz tržaSke pokrajine
—	Sv. Peter na Kresu. Skupina diletantov v Sv. Petru na Krasu priredi v nedeljo, 22. t. m. ob 3.30 pop. v občinski hiši, žaloigro «Se-ljaaka». K obilni udeležbi vabi — Odbor.
Vesti z Goriškega
—Sreča v nesreči. Z ozirom na našo, v torkovi številki priobčeno vest pod gornjim naslovom, nas je g. Grusovin naprosil, da priobčimo sledeči popravek, kateri prošnji rade volje ustrezamo, ker nočemo nikomur delati krivice. Nam je bila pač dotična vest tako predana, kakor smo jo priobčili. Popravek se giasi sledeče:
«Popis dogodka ne odgovarja resnici. Res
Ea je, da je tovorni avtomobil vozil s Sv. gore ar najbolj počasi in previdno. Nenadoma in povsem nepričakovano mu je prišel nasproti voz, kateri je bil brez predpisane luči in v katerega sta bili vpreženi dve muli, v ozn k a pa ni bilo blizu. Četudi je šofer neprestano trobil, je živina nadaljevala svojo pot oziroma celo obrnila na levo stran. Kljub vsej šoferjevi prev.dno«sti je bila nesreča neizogibna in to samo vsled kriv-de lastnika voza, ki je tačas popival v Kanclerjev! gostilni v Solkanu in ki je prišel na lice mesta Šele 20 minut pozneje. »
Istočasno popravljamo tudi našo torkovo vest o svetogoTskcm svetišču, katero nam je
E redala ravnoista oseba, v toliko, da je v so-oto bila pokrita samostanska zgradba, ne pa bazilika.
—	Prijazen stric. Preteklo soboto je došlo med 17-letnim Romanom PavletiČ in njegovim stricem Francem Poberaj iz Solkana št. 252, radi nekih drvi do prepira, tekom katerega je
TRTE, cepljene, prvovrstne, L 50, drugovrstne L 30 sto komadov, tudi dveletne in sadna drevesa. Vsako soboto v Rojanu v gostilni «Alla Corona«. Ivan Forčič, Preserje - Komen.	15S5
TRGOVINA -jestvin, sadja in zelenjave, meri 7.50X4.50 m, visoko 6.50 m, s skladiščem, se proda radi selitve. Naslov pri upravni-štvu.	1643
LADO PETRIČ, Trnovo - Ilir. Bistrica. Zakiga dvokoles, Šivalnih strojev, mehanična dclav-
; niča,	1608
BABICA, izkušena, sprejema noseče na dem.
j Via Chiozza 50, pritličje,	1634
BABICA^ avtorizirana, »pr- jema noseča Zdravnik na razpolago. Dobra postrežb« Govori slovensko. Tajnost zajamčena, S!-j-vec. Via Giulia 29.	1602
KOT UČENKA želim vstopit- v kakršnokoli večjo trgovino, najraje knjigarno. Naslov pri upravništvu	1640
Z Zlato, srebro, krone, # S platin, zobovie 12 £
(P	kupuje	1>
1 Zlatarno ALBERT POUHf
(P Trst, Via Na zini 46 %
% *>
iPliff ti	&dPfciPli
Trst - l7ft?frilstl9 -Trst
Izurfuje prerzRušnJe usoKe Brste
Posebno ugodni pogoji za pregledovanje mleka.
nenavadno pogostoma. Skoro ne mine dan, ' prijazni stric lopnil svojega nečaka z obličem po
51 HC. V nlUlfl Ul VU». * w»vi u im.
enotno politično organizacijo, naj\'išja dolž- Trsta, Borrya odv. Miagoetovicb, Batičevo >st vseh. ki hočejo koristno služiti stvari 1 Ddv, Vinci, Furlana odv. Vaglilla, Bo!ogn«se-}a
naroda!
Na vsak način pa tvorijo edinjaške besede dr.a Korošca, glavarja Slov. ljud. stranke*, najhujšo obsodbo besnila goriških razkolnikov.
Položaj upnlkou „Bsnca Adrlatica*'
Konsorcij upnikov Banca Adriatica razglaša: Z ozirom na novi predlog za poravnavo in
odv. Targioni, Poberaja odv. Tonkli in Dal-1'Airo odv. Chiabov.
Razprava je trajala cel četrtek, petek in soboto preteklega tedna ter se je nadaljevala v pondeljek in v sredo. V sredo ob 6. uri zvečer je bila obravnava končana m senat 6e je timeknil na posvetovanje, ki je trajalo do 9.15. Potem je bila razglašena sledeča razsodba: odvetnik Bassi je bil obsojen radi pod kupo-
tudi z ozirom na to, da se v najkrajšem času vanja in ker se je izdajal za javnega uradnika sestane k seji upravni odboT 'Banca Adria- j na pet mesecev in 28 dni zapora. Bolognese tica >, je imel odbor upnikov sejo, na kateri je j ^ p€t mesecev in 2Sdni m Furlan na pet mevže! z zadoščenjem na znanje, da je bila kon- : secev 10 dni zapora. Vsi ostali obtoženci so čno stavljena takšna ponudba, da se lahko bili oproščeni.
vzame v poštev. Vendar pa je odbor ugotovil, ; Goriška javnost, zla«tr pa sodniški in odda se predlog v obliki, ▼ kateri ga je predlo- velniški krogi so zasledovali potek prožila skupina finančnikov, kaiera namerava ; cesa z velika napetostjo. Ravno tako pa se-posredovati za ureditev banke, ne more spre- ; veda tudi občinstvo na deželi, med katerim jeti. Odbor konsorcija upnikov je izrazil 1 Sl je znal pridobiti odv. Bassi, kakor rečeno«
svoje stališče v sledeči resoluciji: Odbor tip- precejšnje zaupanje,_
iiikov Banca Adriatica je proučil načrt po-	"	~
ravnave, ki ga je predložil odv. Dompieri v — Pmtodjft. Včeraj je bil na tukajšnji tr-
imenu skupine finančnikov 6 pismom od 9, t. govinski univerzi promoviran g. Robert Djp-
m., naslovljenim na poravnavnega upravitelja kleva za doktorja gospodarskih in trgovinskih
odv. Benedetti-ja, ter spoznal omenjeni pred- j ved. Čestitamo!	,
log za nesprejemljivega v njegova sedanji ob- j — Odprava potnih listov. Med- jugosloven-
liki zlasti vsled tega, ker je ponudba 40% v ] sko in italijansko vlado se vrše pogajanja za
korist upnikom z obveznicami premajhna, odpravo potn-h vizumov. Kakor javljajo iz
Odbor smatra novi predlog za podlago za na- ! Rima, je Italija pripravljena odpraviti potne
dalmja pogajanja, katera pa bodo mogla imeti vizume. Ta odprava se ma tzvrsati ze pocet-
uspeh le pod sledečimi pogoji: 1) ponudba v ; kom prihodnjega leta.
prid upnikom z obveznicami in večjim vlaga- ; — Tovanii Silvester, Franra Bogomil, ogla-teljem se mora zvišati; 2} skupina finančnikov site se brže-bolje pri predsedniku.
se izrecno obveže, da bo izvršila v polnem ob- j	uM»
segu obveze banke glede izročitve vrednostnih
pa-pirjev; 3) upn ki dobtft obveznice, s kate- DVE PREDSTAVI PRI SV. JAKOBU rimi lahko oridejo še do večjega dela svojih i V nedeljo popoldne ob 3.30 ponovi «Cital-tirjatev, iv sicer v razmerju z aktivami banke, |mca» pri Sv. Jakoba zadnjič velezabavno ko-ki bi bile večje nego gotova svota, katera bi medrjo *Madame Bonivard», pri kateri sode-bc določi?.	i luieio naši dobri znanci iz toreišnletfa na še da
da ne bi kdo moral v bolnišnico s polomljenimi udi. Včeraj je prišel na vrsto 15-letni mehani-ški vajenec Dthriderrj Peteros, stanujoč v ulici Chiozza it 81. Okoli 16. nre je deček končal svoje delo v tovarni strojev «StabiIimento Tecnico Triertino» pri Sv. Andreju ter se odpravil domov. Ko je stopil na cesto, je zapazil,
lavi. Pavletič se je zatekel v goriško bolnico, jer bo moral ostati kakih 10 dni, dokler ne izginejo posledice stričevega prijaznega ravnanja.
— Grozna žrtev vojnega streliva. V torek zjutraj je nabiral 30-letni delavec Benedetič Lenard iz Gorenjega Cerovega še od vojne
da prihaja od Lkrjrdove ladiedebuce tovorni preostalo železje na Kalvariji. Ko je ruval iz avtomobil; hoteČ se mu izogniti, se je Peteros j zemlje zobčato žico, je nenadoma eksplodiral spustil v tek čez cesto. Nesrečno naključje je pod njim v zemljo zarit naboj, ki je gotovo naneslo, da je v istem hipuprivozil v nasprot- J prišel v dotiko z žico, ter ranil nesrečnega ni smeri neki osebni avto, ki ga deček ni za- ! Benedetiča po obrazu, rokah in nogah. Njegove pazil. Radi premajhne razdalje se Šoferju nI poškodbe sicer niso težke, ker bo ozdravil te-posrečilo ustaviti avtomobila. Nesrečni deček kom enega meseca, toda najhujše pri tem je, je prišel pod kolesa, ki so ga strašno zdelala, da je Benedetič izgubil obe očesi, katerih mu
Z istim avtomobilom je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima poleg številnih hudih poškodb po glavi in rokah
noben zdravnik več ne vrne
Kedaj bo neki konec teh strašnih žrtev, ki jih po šestih letih miru Še vedno zahteva
tildi na kompliciran način zlomljeno levo nogo. j vojno strelivo?!
NasnsnjMBO tužno vest da Je naš preliubJjeni oče, stari oče, brat In tast
Anton Franielc
vsCIstnl lupan In posestnik v Doteefl vasi
danes, 17. t, m, ob 20. uri, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v petek, 19. t. m., ob 10. urf, na domače pokopali če.
NM| BartaHj sinova. Marija por. Obersnel, Ivana por. Mahni?« hčeri
In drugi ostali sorodniki.
k posebnega obvestila	7*1
Vipavsko, istrski refošk iti kratki teran. Na deb lo in za družine Via C^raicoli 3, r* drobno in za družine Via Giuliani 32 Telefon 27-63. Priporoča se lastnik (12)	FR. aSTRANCAR.
ALOJZIJ POVH
urar in zlatar
Pfczzo Garibalđi 2,!. n. Te!. 3-23
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Je, da se prepriča o cenah.
Najvlšle cene plačujem za
O
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, jazbece v, mati*, veveric, krtov, divji i In domačih zajcev.
D. W1NDSPACH
Trs«, Via Ce&are Batilsti it. 10 IL nadstr., vrata 16 <17,
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
Collias:
£REZ WEHA
(195)
Sedmi prizor. SV, EBSt V MARS.
Prvo poglavje.
«Tu boste spali. Uredite ai svoje »tvari in pridite gori k meni. Admiral «e je vrnil in takoj danes boste pričeli streči pri mizi*.
S temi besedami je gospa Drake, hišna upraviteljica, zaprla duri za seboi, in nova sobarica je ostala sama v svoji spalnici v Sv. Križu.
Bilo je onega pomembnega 25. februarja 1. 1848. Ravno štiri mesece potem, ko je dedič .prejiel ono tajno pismo sta se znašla vdova Noela Vanstoneja in ono pismo na admirala Bartrama pod isto streho.
Do tu so se vsi dogodki razvfjali po želji Magdalenini. Lojza, edina oseba, ki je poznala tajno, se je nahajala že tri dni na visokem morju. Dekle se je pokazalo takoj spočetka spretno in irlano. Sama se je ponudila, da bo v onih Šestih lednih, ko jc morala Magdalenača-innmvthiib M»dri*lenšnn	v
ričnih poslih. TaJto je Magdalena dobro pripravljena prišla v Sv. Križ.
Ko je gospa Drake odšla, je razložila svojo prtljago ter se oblekla za večer: lavendulaste barve obleko, ki je bila za služabništvo predpisana žalna obleka zaradi smrti gospe Gird-lestone, bel muselinast predpasnik in čedno havbo in ovratnik. V tej čedni, priprosti opravi si komaj opazil brazde, ki jih je trpljenje zarisalo na njeni lepoti. Če bi bila oblečena v damsko obleko, z dekoletiranimi prsi, v svileni opravi bi bila težko vzbudila admiralovo pozornost. Toda noben občudovalec ženstke lepote ni mogel prezreti te lepe sobarice.
Ko je stopala po stopnicah v gornje nadstropje in je videla v vsakem nadstropju dolg hodnik, si je mislila: «Koliko sob! Težko bo tu najti, kar išČemU
V pritličju je srečala starega preperelega moškega, ki je obstal in jo opazoval z neprikritim zanimanjem. Bil je tisti, ki ga je kapitan Wragge svoj tas videl rezljati model ladjice. V vsej okolici je bil znan pod imenom «admiralov krmar«, v resnici pa se je imenoval Marey. Šestdeset let težkega dela Qa morju in hudega pijančevanja na suhem je začrtalo v veteranovo oblitie neiteto <ub- Šestdeset let
se je izkazovala njegova zvestobn, dokler ni srečno prijadral svojo ladjo v admiralovo hišo.
Ker ni bilo nikogar drugega v bližini, ga je vprašala Magdalena, kod se pride h hišni upraviteljici.
«Pokažem vam,» je odgovoril Marey s tistim votlim glasom, ki ga imajo navadno glušci. «Vi ste nova služkinja, kaj? Čedna puncaJ Njegova milost, admiral ,ima čedne punce rud. Vi mu boste po volji, zelo po volji,*
«Ne smete zameriti staremu Mare>u~, j« rekla upraviteljica, ki jc v tem trenutku odprla duri. »Njegova predpravica je, da brblja, kar se mu poljubi, in rad podraži koga, toda ne misli nič hudega pri tem.»
Nato jo je upraviteljica peljala najprej v jedilnico, nato k shrambi za prte ter jo z vso svečanostjo uvedla v njene dolžnosti. Nato jo je peljala v jedilnico v prvem nadstropju, kjer je morala pogrniti za eno osebo — gosp. Jurij Bartram se ni še bil vrnil v Sv. Križ. Gospa Dake jo je opazovala z ostrim očesom in na tihem si je priznala, da razume nova sobarica dobro svoj posel.
Uro pozneje je stala skleda z juho na mizi in Magdalena za admiralovo ftolico, pričakujoč aietfa.