GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE
C
agis
Ptuj
DID3I
ŠT. t
MAJ 1977
LETO I.
Tito - partija -revolucija
Letos se s posebno pozornostjo spominjamo pomembnih jubilejev naše revolucije in mejnikov iz zgodovine razrednega in narodnoosvobodilnega boja: 40. obletnice prihoda tovariša TITA na čelo KP Jugoslavije, 85. rojstnega dne tovariša TITA in 40. obletnice ustanovnega kongresa KPS. Pomembni jubileji, katerih temelji so revolucija, narodnoosvobodilni boj in priborjeno lastništvo delavcev nad proizvajalnimi sredstvi, so vsebina bogate osveščenosti delavskega samoupravljanja, katerega vrh je zakon o združenem delu, ki smo ga za dan republike lani, prebisci-tarno potrdili vsi jugoslovanski delavci.
Vsestranska in bogata osebnost naše revolucije je tovariš TITO, za katerega je delovni človek vedno bil in ostal poglavitna ustvarjalna sila in subjekt socializma.
Vdanost TITA delavskemu razredu, njegovim interesom in
družbeni vlogi je globoka in človeška, ker čuti in razume njegov materialni in družbeni položaj, vedno natančno izraža in politično oblikuje tisto kar delavci čutijo in mislijo. Boj za boljše človekovo življenje in za njegovo osebno srečo je Titovo najvišje načelo.
Titov boj za reševanje nacionalnega vprašanja, za kovanje bratstva in enotnosti naših narodov, za nacionalno svobodo in enakopravnost je nedvomno veliko dejanje, ki ga je Tito za zmeraj vgradil v nerazrušljive temelje naše socialistične mnogonacio-naine samoupravne skupnosti Jugoslavije. Tito je osebnost, ki ne pripada samo nam, temveč vsemu svetu, galeriji našega časa. Titovo ime je postalo lastnina vseh tistih, ki jim je mir življenjska potreba. Mir in izraz humanistične vizije novega sveta, katerega prihodnji rodovi ne bodo poznali vojne in opustošenja.
Ob 1. maju, prazniku dela, želimo
uspehov
SAMOUPRAVNI ORGANI
DRUŽBENOPOLITIČNE
ORGANIZACIJE
TER
UREDNIŠTVO
Vloga informativnih sredstev
Na Čebinah z udeležencem ustanovnega kongresa KPS
Na Čebinah nad Zagorjem, ao se 24. marca srečali novinarji in uredniki glasil Slovenskih organizacij združenega dela z Miho Marinkom, kjer je bila proslava 40-letmiee ustanovitve KiPS, ki sovpada s 40-letn!ioo prihoda tovariša TITA ma čelo partije in z njegovo 85-letnico rojstva.
Med novinarji in revolucionarjem Miho Marinkom je stekel prisrčen pogovor. Novinarji so izvedeli vrsto dragocenih podatkov, ki jih zgodovina ni zapisala. V sproščenem pogovoru je Miha Marinko obujal spomine na priprave ‘in potek kongresa, podrobno pa je tudi opisal splošno vzdušje takratne ddbe, ko je KPS strmela k enotnosti vseh domoljubnih in naprednih sil.
Srečanje sta pripravila sektor za obveščanje in politično propagando pni republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije in aktiv urednikov glasil v združenem delu pri društvu novinarjev Slovenije. Novinarji v združenem delu so tovarišu TITU poslali pozdravno brzojavko naslednje vsebine:
DRAGI TOVARIŠ TITO!
Novinarji tovarniških časnikov,
združeni v aktivu novinarjev glasil v združenem delu pri Društvu novinarjev Slovenije, smo v organizaciji aktiva in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ter v sodelovanju revirskega odbora za pripravo proslave ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije obiskali Čebine, kjer smo se srečali z enim ustanoviteljev slovenske komunistične partije, članom sveta federacije Miho Marinkom. V prisrčnem pomenku nam je tovaniš Miha Marinko približal delo slovenskih in drugih jugoslovanskih predvojnih revolucionarjev, ki so v najtežjih pogojih boja proti reakcionarni vladavini izkoriščevalcev delavskega razreda, uspeli povezati najnaprednejše in razredno osveščene delavce v avantgardo delavskega razreda, komunistično partijo. Ob tej priložnosti, ob 40. obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije, 40-letnici tvojega prihoda na vodstvo Komunistične partije Jugoslavije in tvojem osebnem prazniku, 85. obletnici rojstva, ti novinarji v združenem delu izražamo svoje občudovanje, toplo hvaležnost in iskrene čestitke.
2e uvodoma lahko zapišem, da imajo tisk, radio in televizija izredno pomembno In odgovorno vlogo v našem družbenopolitičnem in gospodarskem življenju, saj so v danih demokratskih, socialističnih in samoupravnih pogojih pomemben sooblikovalec javnega mnenja. Zato je delovanje zavestnih sil v informativnih sredstvih ogromnega pomena, posebej še v trenutkih, ko nenehno napredujemo v razvoju naše samoupravne družbe In ko vsebolj utrjujemo vlogo delavskega razreda v njej.
Naš sistem samoupravljanja že sam po sebi teži po vsestransko objektivnem, jasnem in pravočasnem obveščanju v katerem mora biti povzeta celovitost dogodkov resnična in objektivno ocenjena. Na tem področju pa imamo še vedno dosti nalog in velikih problemov, ki jih moramo rešiti, da hi si lahko pridobili dokončno zmago v splošnem konceptu vsega sistema obveščanja. Ob tem smo resda že veliko storili, kar nikakor ne smemo podcenjevati. Res pa je ,da se naši družbeni odnosi tako hitro in napredno razvijajo, da tudi na področju informativne službe ne moremo nadaljevati s staro prakso.
Iz govorov predsednika TITA je jasno razvidno, kolikšen pomen daje tem vprašanjem, ker jim je vedno posvečal potrebno pozornost in povdarjal njihovo vlogo in značaj v praksi.
Pri tem pa so tudi naloge komunistov, da organizirajo in povežejo prizadevanja, ki se porajajo pri oblikovanju celovitega in samoupravno usklajenega družbenega informacijskega sistema
s katerim si bodo neposredni proizvajalci in drugi delovni ljudje v vseh oblikah zagotavljali in izmenjavali resnične, takojšnje in kompleksne informacije, ki so tudi pogoj, da bodo lahko odločali o skupnih interesih in problemih v družbenem delu in v naši celotni družbi ter na vseh ravneh njene samoupravne organiziranosti. Še vedno Imamo prikrite sile, ki bi želele, da imajo jasna, revolucionarna in demokratična stališča Zveze komunistov in njeno enotnost, za nekaj trenutnega, nekaj ,kar bo hitro prešlo in kar ne bo moglo obstojati. Mislim, da so stališča Zveze komunistov zelo jasna in da mora 'biti delo vseh delavcev, ki so združeni v specializiranih organizacijah združenega dela na področju informiranja in tistih, ki razpolagajo z viri informacij, podrejeno družbenemu interesu in zato tudi usklajeno in povezano v enoten družbeni sistem.
Tako je tudi kontrola funkcio-niranja celotnega informativnega sistema ena izmed najvažnejših nalog in oblik družbene kontrole. Še takšen sistem, ki bo temeljna vez in podlaga delavskemu razredu v raznih oblikah sporazumevanja dogovarjanja in odločanja je tudi realna osnova za to, da postane delavec subjekt družbe — saj tisk, radio in televizija morajo izhajati iz interesov delavskega razreda in naših družbenih odnosov.
Programski sveti posameznih listov in redakcij, kjer se stekajo novice Iz vseh koncev naše domovine in iz kontintov sveta, so zato tudi sestavljeni iz neposredno zaposlenih in predstavnikov družbenega življenja, tako, da preostane pooblaščenim državnim organom le kontrola v zakonitosti poslovanja.
Preprečevati pa moramo na vseh korakih monopolitione, po-sebniške in druge težnje v dostopnosti in uporabi informacij. V današnjem trenutku moramo vsekakor pospešiti akcijo zbiranja in povezovanja odločilnih in sposobnih moči, ki se bodo borile za politiko ZKJ v informiranju in daljnem izgrajevanju pravilnih in objektivnih stališč do vseh družbenih in ekonomskih premikov v sleherni republiki, občini in v krajevni skupnosti ter v organizaciji združenega dela. Ugotavljamo, da je v zadnjem času, posebej po PISMU, narejen pomemben korak v razvoju in ustvarjanju pogojev, da lahko gremo v realizaciji koncepta tudi na tem področju hitreje naprej. Naš način informiranja so v celoti prevzeli najširši krogi zaposlenih, ki so neposredno vezani, na ta sredstva, saj je tudi njihov interes, da se sistem informiranja htireje razvija in doprinaša svoj delež k utrjevanju politične stabilnosti v državi, hitrejšemu prebijanju resnice o naši stvarnosti v svet iln tudi boljšem obveščanju naših ljudi, ki so na delu v tujini. Objektivno informiranje je tudi v veliki meri odvisno od angažiranosti novinarjev v
MIHA Marinko s tovarniškimi novinarjina Čebinah
TITOVA MLADINA
V	letu velikih jubilejev naše socialistične revolucije, 40. letnice prihoda predsednika TITA na čelu KPJ njegovem 85. dojstnem dnevu in 40. letnici ustanovnega kongresa KPS kot v letu, ko se začenjajo temeljite priprave ma 9. kongres ZKJ in 8. kongres ZKS ter mladinske ko-ngrese, se s ponosom in spoštovanjem spominjamo ogromnega prispevka tov. TITA v vseh naših prizadevanjih za boljši jutrišnji dan.
Nešteto niti povezuje TITA z mladino, neizmerljiva je povezanost njegove misli in dela z življenjem, akcijo idejami in snovanji mladih. Bogato osebnost JOSIPA BROZT-TITA, celovitost njegovega teore-tičnega in praktičnega dela in rezultatov, ki so s tem delom nastajali že desetletja, daje močan pečat življenju, oblikovanju in obnašanju mladih generacij.
TITO in mladina sta v preteklih 40. letih stalno imela pomen mladosti in moči naše revolucije. Simbol njene sedanjosti in bodočnosti. Tov. TITO je v mladih generacijah vedno iskal moči za nove zmage, v njej je videl in vidi vitalnost naše revolucije. Mnogo 'let je miniilo odkar je madina Jugoslavije enoglasno sprejela idejo, da sprejme rojstni dan tov. TITA za svoj dan, dan mladosti, s čimer poistovetiti s človekom, ki je naše narode in narodnosti povedel, je hotela svoje celotno društveno bistvo, svojo opredelitev in težnje vodiJ in še vodi po poti, iki predstavlja najsvetlejšo, pravzaprav novo stran v njihovi zgodovini.
Pod vodstvom tov. TITA so se naši narodi in narodnosti, delavski razred in mladina uspešno uprli in se upirajo vsem poizkusom da bi se zaustavil proces demokratičnega in samoupravnega razvoja, smer za katero smo se tako zanesljivo in nepovratno odločili in ki ji vse odločneje sledimo. TITO je postal simbol naprednih teženj in svobode za vse napredne sile širom sveta, priznan borec za mir, enakopravnost in dostojanstvo vseh narodov in držav.
Vztrajen borec za krepitev politike neuvrščanja in aktivne miroljubne koegsistenee. S svojo neutrudno državniško aktivnostjo daje močan pečat mednarodnim odnosom. TITO je postal močan simbol naprednih teženj naših delovnih ljudi in mladine.
Naša mladina je svojo revolucionarno opredelitev povezala s TITOVO osebnostjo in delom. Mladina je TITU vedno veliko pomenila, zanj ni le neizčrpen vir boljše in srečnejše prihodnosti temveč hkrati tudi aktivna sila, ki sedanjost pretvarja v novo v boljše. Zato je ponosna, da živi, ustvarja in gradi svojo bodočnost v TITOVI dobi, v TITOVI Jugoslaviji.
V	preteklih 40. letih sta imela TITO in mladina stalno pomen mladosti in moči naše revolucije, simbol njene sedanjosti in bodočnosti. Zato si mladina Jugoslavije želi ob tem zgodovinskem jubileju naše partije, naše samoupravne socialistične in neuvrščene Jugoslavije, vseh naših narodov in narodnosti, še enkrat povdariti in vsestransko osvetliliti veliko revolucionarno delo tov. TITA, da izrazi svojo privrženost TITOVI osebnosti in delu, ki ima epohalen pomen.
►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
v sodobni dražbi
redakcijah in posebno v trenutku, ko morajo biti tudi republike med seboj bolje informirane in ko iahko že mala inobjektivnost napravi precejšnjo družbeno škodo. Ob tako zahtevanih nalogah je potrebno posvečati posebno pozornost strokovnemu kadru, ki bo le tako zmogel in razumel vse družbene tokove, saj se svoboda pisanja in samostojnost ustvarjata pri delu, v borbi za samoupravljanje. To pa je tudi osnovna naloga novinarjev in uredništev. Ob teh mislih, pa nikakor ne moremo mimo materialnega položaja s katerim se srečujejo sredstva informiranja. Ta položaj v naših razmerah ni povsod dobro rešen, saj občutimo neko stagnacijo v vseh nakladah in zvrsteh, ker je tudi tržišče samo premalo organizirano in tudi nima dovolj jasno usmerjene družbene akcije.
V resnici še v praksi nismo našli načina kako bi zagotovili pot tisku in knjigi, ki je vse to materialno premalo stimulirano od strani naše družbene skupnosti. Tudi Zveza komunistov je v tem vprašanju posvečala premalo pozornosti, ker to ni samo odnos do prodaje, temveč naprej do bralca; to je vprašanje odnosa do demokratizacije našega tiska. V financiranju tega področja imajo pomembno vlogo tudi samoupravne interesne skupnosti, ki morajo popolneje združiti posamezne izdajateljske in informativne dejavnosti, ker so za to tudi neposredno zainteresirane. Na primer: pri televizij so za izobraževalni program dolžne skrbeti skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, ki ga morajo tudi financirati itd. Ob teh mislih pa moramo najti tudi potrebne in boljše rešitve pri izdajanju našega informativno političnega tiska. Pisana beseda je za borbo Zveze komunistov danes važnejša kot zdaj koli prej. Struktura naše družbe se je v celoti spremenila, spremenili pa so se tudi življenjski pogoji. Človek je danes najbolj seznanjen ravno preko časopisov, radia in televizije. Zvezi komunistov ne sme biti vseeno, če je vpliv tiska, radia in televizije socialistični in samoupravni ali pa je nekak kompromis vsega in »svačega« v obstajanju raznih ideologij, neborbenosti in interesa, ki v bistvu ni interes delavskega razreda. Zveza komunistov je zadala odločilni udarec takšnim težnjam, vendar si moramo še naprej utirati pot za popolno zmago celovitega koncepta naše politike na tem področju. Boriti se moramo, da tudi komunisti gledajo širše, predelujejo in realizirajo koncept ZK.
Tudi borba v informacijski dejavnosti pomeni utrjevanje avtoritete naše politike in enotnosti na novih demokratičnih principih. Krepi se medsebojno sodelovanje in vpliv družbeno-polifičnih organizacij, politika zveze komunistov pa se pojavlja v vse konkretnejših oblikah, ker so tudi ljudje s tega področja zainteresirani za dobro del ZK kot notranje sile v tem razvoju.
Zveza komunistov si mora prizadevati da usposablja take novinarje in izdajateljske delavce, ki bodo na vsakem koraku vedeli in občutili kje je naš skupni interes in čemu je potrebno dati iprednost. Prav kadrovska politika je tista, ki mora zavarovati našo politiko na tem področju.
Zabavni tisk in literatura, razne revijske in večerne časopisne izdaje postajajo vse bolj pomemben del tiska, saj to pomeni tudi prodor na naše tržišče in zanimanje našega bralca. Za dviganje nivoja tega tiska pa moramo skrbeti skupaj z razvojem ostalega dnevnega tiska in programov radia in televizije.
Naša informacjijska služba je dolžna skrbeti tudi za primeren odnos z ozirom na tujino, saj nam naš zgodovinski razvoj in sam geografski položaj daje to pomembno vlogo. Ko govorimo o inozemstvu moramo reči, da sprejmemo vse kar je napredno, vendar imamo zato svoje kriterije. Naš sistem informiranja mora postati pregrada za vse, kar je reakcionarno. Velikokrat so bili antisocialistični vplivi tako močni, da so bile nekatere naše ustanove njihov prevodnik ne pa nagrada.
Za nas je velikega pomena, da se borimo proti tistim posameznikom v naši družbi, ki iščejo pristaše v inozemstvu in želijo prek njih opravljati pritisk na nas kot pomoč njihovim stališčem in tem tujim krogom. Te svoje prijatelje zalagajo z neresnicami ali samo delnimi resnicami, ki jih žal elementi sovražni našemu socialističnemu sistemu krepko izkoristijo v propagandi proti nam in našemu razvoju. Moramo strmeti za tem, da se v svetu širi ipopolna resnica o našem delu, uspehih, razvoju in problemih, zato mora biti tudi naše poročanje objektivno, resnično in zavzeto. Vse to morajo zagotoviti komunisti v svojem organiziranem in aktivnem delovanju.
Samoupravni sistem obveščanja v TOZD
Vemo, da obstajajo številni vini posredovanja informacij, ki so potrebni nosilcem delovnega procesa. Tako poznamo redno spremljanje uradnih poročil, poročanje na zahtevo pooblaščenih organov na posvetovanjih in podobno, spremljanje obvestil prek tajnih kanalov in raznih poročevalskih služb, obveščanje prek prepisov, javnih anket in raziskav ter sprejemanje obvestil prek sredstev javnega obveščanja. Samoupravni odnosi so brez dvoma temelj obveščanja v vsaki TOZD, OZD ali SOZD; saj prehajamo s tem do neposrednih oblik povezovanja nosilcev samoupravnih pravic, pooblastil in pristojnosti. Le-te torej lahko delujejo boljše ali slabše ali bi vsaj morale delovati in uresničevati pravice delavcev — neposrednih proizvajalcev. Organsko in funkcionalno morajo biti podrejene samoupravnim potrebam in od-
nosom članov delovne skupnosti, njihovim interesom in ciljem, učinkovitemu funkcioniranju delovne organizacije v celoti, da bi kolektiv lahko najbolje zadovoljeval svoje ekonomsko matenial-ne, socialne in druge človeške potrebe.
Sistem obveščanja mora to omogočati, hkrati vspodbujati samoupravno odločanje, povečevati deleže delovnega kolektiva in posameznikov v njem. Zato moramo tudi graditvi in razvoju samoupravnega sistema obveščanja posvečati vso potrebno pozornost tako v pogledu kadrovskih, kot materialnih pogojev.
Podružabljanje informacij in sistema obveščanja v OZD zahteva seveda tudi kar največje sodelovanje vseh omenjenih skupin v procesih 'komuniciranja znotraj delovne organizacije ter
njihov vpliv na usmerjanje, koncepcijo in funkcije samoupravnega sistema obveščanja.
Tem vprašanjem bo potrebno — posvečati večjo pozornost, saj se je že doslej jasno pokazal pozitivni ali negativni vpliv globoke vzajemne povezanosti in soodvisnosti s a mouprav nega odločanja s komuniciranjem in obveščanjem.
Sredstva javnega obveščanja so del celovitega in na razrednem interesu zasnovanega družbenega sistema informiranja, zato je potrebno nadaljne prizadevanje za samoupravno socia-lisitiono naravnost tiska, radia in televizije.
Zagotoviti moramo, da bodo sredstva javnega obveščanja odprta delovnim ljudem za izpovedovanje njihovih mnenj, predlogov, interesov in stališč. S.Š.
Vloga in mesto varstva pri delu
Mi dvoma: varstvo pri delu je integralni del tehniškega procesa organizacije dela urejenega poslovanja, zato se začnejo upoštevati ukrepi že pri prvih pripravah, pni projektiranju zgradbe, opreme in naprav tehniškega procesa. Takšna integriranost ‘izvira liz same narave in bistva varstva pri delu v zvezi z dejstvom, da je poglavitni odločilni faktor vsakega delovnega procesa človek s svojem delom. Zato je varno delo postalo povsod eden od nepogrešljivih faktorjev ekonomičnosti. Še pomembnejše pa je varno delo za produktivnost, za učinkovitost človekovega dela. Te značilnosti kaže uvodoma omeniti, ker lepo razkrivajo, kako sta vsebina ‘in mesto varstva pri delu ter način urejanja delovnega okolja in razmer v katerih poteka delo, funkcionalno povezana s položajem delavca v družbeni reprodukciji.
Torej je treba iskati odgovor na zastavljeno temo v družbeno ekonomskem položaju delavca, ki z veljavnimi ustavnimi listinami postaja še bolj dognan in iz njega ‘izginjajo ostanki najeminih odrazov, v katerih je potekalo delo im v katerih je bilo urejeno tudi varstvo pri delu. Ta okoliščina ima vpliv oziroma mora vplivati tudi na bolj dognano mesto varstva pri delu, zlasti še, če upoštevamo, da je temeljna predpostavka za družbeno ekonomski položaj človeka, znano ustavno načelo, da ta položaj določajo delo ‘in rezultati dela na podlagi enakih pravic in odgovornosti.
Iz teh pravic izvira med drugim tudi ena pomembnih dolžnosti: ko delavci v združenem delu uresničujejo delo z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da uporabljajo družbena sredstva s skrbnostjo dobrega gospodarja im jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo im povečujejo.
Mi potrebno nadrobno razčlenjevati pogojev, ki so potrebni, da lahko delavec uspešno upo-rabija svojo pravico delati z družbenimi sredstvi im da s temi sredstvi gospodari s skrbnostjo dobrega gospodarja, da bi mogli, kot nesporno, ugotoviti, da je za uresničevanje te, za vsakega posameznika iln za družbo kot celoto, temeljne pravice, potrebno urejeno varno delovno okolje. ‘Po tem takem terja družbeno ekonomski položaj delavca, da urejamo in izvajamo varstvo pri delu v vsej njegovi celovitosti, upoštevaje torej vse vidike. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je sploh še mogoče varstvo pri delu definirati ozko kot celokupnost varstvenih ukrepov, v katerih se ustvarjajo varni delovni pogoji. Če upoštevamo koliko drugih netehničnih razlogov vpliva na človekovo delo, na njegov odnos do delovnih
sredstev in naprav, s katerimi dela im proizvaja, kako se tudi j sociologiji in psihologiji dela vedno doslednejše, obravnava delovno okolje kot temeljni pojem ali za varno delo, potem velja razmisliti o možnosti, da bi varstvo pri delu definirali s celokupnostjo, vseh tistih ukrepov in prizadevanj, ki gredo za tem, da se ustvarja čim optimalnejše delovno okolje v katerem delavec dela, ustvarja, uresničuje svojo pravico dela in kjer mora to pravico uporabljati z odgovornostjo. Takšna definicija bi utegnila 'Prispevati h kompleksnejšemu pojmovanju in uveljavljanju varstva pri delu, k takšni realizaciji naloge varstva pri delu, ki naj se odraža v učinkovitem uveljavljanju delavčevega družbeno ekonomskega položaja v družbeni reprodukciji. Postati mora sestavni del tega položaja in eno od učinkovitih sredstev za njegovo uresničevanje.
Predvsem je s tem dokaj nesporno povdarjeno da varstvo pri delu ni mogoče omejevati na raziskavo vzrokov poškodb, poklicnih in vsakih drugih obolenj v zvezi z delom, temveč, da je varstvo pri delu tista posebna dejavnost v celokupnosti vseh dejavnosti, ki jim je skupni imenovalec organizacija dela, ki se specializira z ustvarjanjem varnih delovnih pogojev, varnega za delo spodbudnega delovnega okolja, tako, da ne more biti upeš-nega organiziranega dela brez enakopravnega sodelovanja te specializirane dejavnosti.
Varstvo pri delu je sicer samostojno področje s sebi lastnimi nalogami. Toda ‘ker je po svoji vsebini, po svojem izvoru in po svoji namembnosti ‘integralni del vsakega delovnega procesa, izhajajo ‘konkretne naloge, konkretni rezultati glede vrste iin vsebine ukrepov, postopkov, organiziranosti in urejenosti tudi iz narave, vrste in pogojev delovnega procesa. Gre torej za funkcionalno medsebojnost im povezanost, ki dokazuje, da mi temeljne iin druge organizacije združenega dela oz. ni združenega dela v kakršnokoli organizacijski obliki brez varstva pri delu, kot ene od funkcij te organizacije, oziroma njene normativne urejenosti in organiziranosti. Ker torej mi delovnega procesa, ne da bi bilo zanj aktualno varstvo pri delu kot posledica temeljne človekove pravice, da je pri delu deležen varnega delovnega okolja, varnih delovnih razmer, ki mu zagotavljajo fizično im moralno lintergniteto sploh mi, oziroma me more biti vprašanja, ali varstvo pri delu normirati iin organizirati ali ne, temveč samo kako, v kakšnem obsegu s kakšnimi nalogami im pooblastili, v kakšnih oblikah sodelovanja in medsebojne povezanosti zagotoviti opravljanje zadev s področja varstva pri delu ali krajše zagotoviti funkcijo varstva pri delu
Tudi pri takšnih gradbenih delih, bi semorala upoštevati navodila za varno de-lo!
ZOPER POŠKODBE IN OBOLENJA . . .
Sl JE TREBA NENEHNO PRIZADEVATI, DA SE ZAGOTOVIJO POGOJI IN IZVEDEJO UKREPI VARSTVA PRI DELU
CIZ RESOLUCIJE 10. KONGRESA ZKJ)
kot ene od funkcij racionalne, smotre, učinkovite in humane organizacije dela in njegove delitve.
Kompleksnost varstva pri delu terja, da pri opravljanju strokovnih nalog služba za varstvo pri delu sodeluje z drugimi strokovnimi službami organizacije združenega dela oziroma TOZD. Ne glede ma njen kadrovski sektor je torej nujno — zaradi učinkovitosti in strokovnosti njenega delovanja — da delavci te službe varstva sistematično sodelujejo s tehničnimi operativnimi službami, tehnologi, organizatorji, s službo programiranja in planiranja, s službo priprave dei, s socialnimi delavci, z zdravstveno službo, s psihologi dela, s pravno službo.
'Razvite oblike sodelovanja kot strokovno metodo dela delavcev ma področju varstva pri delu, omogočajo namreč odkrivati im Sipoznavati vse povzročitelje možnih negativnih vplivov delovnega procesa za človeka, za njegov odnos do dela, ki je temeljni pogoj za normo opravljenega dela. Te oblike sodelovanja kažejo na to, kako pomembno je za učinkovito delovanje varnostne službe in njenih strokovnih delavcev, da razpolagajo z vsemi podatki in linformaoijami o tem, kaj vse utegne v kompletni organizaciji združenega dela ogrožati zdravje iin življenje delavcev integriteto njihove osebnosti in kaj vse so dolžne upoštevati druge strokovne službe pri odpravljanju težjih nalog, katerim pa je vsem skupaj smoter: uspešno 'potekajoče delo, ki je ekonomsko •učinkovito ter oseb no zadovoljujoče. Zato mi mogoče na nobenem področju prezreti poglavitni delovni faktor t. j. ustvarjajoči, za delo osebno zainteresirani človek.
Torej, velja za varstvo pri delu, vedno aktualno vprašanje kako normirati im organizirati njegovo funkcioniranje, da 'bo doseglo postavljene cilje, tj. varne delovne razmere in varno delovno okolje, ki delavcu zagotavljajo telesno in moralno integriteto in varnost. Ta cilj in vloga varno-
sti pri delu, iz katerega izvirata novo, kompleksnejše pojmovanje ter zahtevnejši način ustvarjanja takšnih razmer, je neločljivo povezan s smotri in cilji sleherne organizacije združenega dela. Teh pa ni mogoče zreducirati samo za dohodek oziroma na čimboljše poslovne in gospodarske uspehe. Vsako organizacijo združenega dela je mogoče definirati za samoupravno skupnost dela delavcev, ki si v njej zagotavljajo svoj družbeno ekonomski položaj, da s tem ko delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina ter v združenem delu odločajo o vseh zadevah družbene reprodukcije v pogojih in odnosih medsebojne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti, uresničujejo svoj osebni materialni in moralni interes ter pravico da uživajo plodove svojega živega in minulega dela, da na tej podlagi čim popolneje zadovoljujejo svoje osebne im družbene .potrebe im da razvijajo svoje delovne in druge ustvarjalne sposobnosti.
Takšnim smotrom organizacij združenega dela ustreza tudi pravica delovnih iljudi do pogojev za delo, ki mu zagotavljajo telesno im moralno integriteto in varnost, ki je izhodišče za nov pojem in vlogo varstva pri dileu. Zato je varstvo pri delu po bistvu svoje funkcije integralni del delovnega procesa. Velja za tega del tudi pravilo, da brez urejenega in organiziranega varstva pri delu delovni proces ni normiran in 'organiziran v obsegu, da bi lahko zagotavljal doseganje postavljenih smotrov. Po svoji funkciji spada varstvo pni delu med tiste elemente organizacije dela, ki morajo v delovno okolje vnašati vzdušje osebnega zadovoljstva, delovne sproščenosti in ustvarjalnosti ter zavestne delovne discipliniranosti in zadovoljstva. Zahteva po racionalni, smotrni, ekonomsko in produktivno učinkoviti organizaciji in delitvi dela, je torej hkrati zahteva po optimaino urejenem in izvajanem varstvu ipri delu.
SDS
Nekaj razmišljanj o organizaciji
Beseda organizacija izhaja iz grške besede organom, kar pomeni orodje. Od tod je nastala tudi beseda organizem, torej živo bitje s svojimi sestavnimi deli — organi, ki skupaj predstavljajo življenjsko celoto.
Da bi lahko celota pravilno funkcionirala in dosegla čim boljše uspehe, je potrebno organe skladno povezovati in njihovo delo koordinirati. Prav to delovanje skladnega povezovanja nalog, da se med seboj, kakor v živem organizmu, izpopolnjujejo in koordi-mirajo z mamenom, da dosežemo delovno skupnost in cilje, imenujemo organizacija.
Organizacija doprinaša:
—	da se lahko odredijo naloge,
—	da se jasno in enostavno označijo odgovorna mesta,
—	da se izognemo napakam, ki povzročajo nesoglasja in slabe odnose med ljudmi,
—	da se racionalno izkoriščajo kapacitete,
—	da se pravilno vpliva na znižanje stroškov,
—	da se lahko dobi vpogled v nivo in strukturo delovne organizacije.
Vsaka organizacija mora jasno opredeliti namen in cilj vseh stopenj, kot:
— Predpisovanje celokupnega poslovanja organizacijske enote, vsklajevanje finančnih sredstev, odrejevanje smernic in razvoja napredka organizacije, proizvodnjo in njeno razdelitev in seveda nadziranje izvrševanja nalog.
To, kar smo našteli, je v bistvu upravljanje. Ni potrebno posebej poudariti, da so te naloge pravice in dolžnost delovnega kolektiva kot najvišjega samoupravnega organa določene organizacijske enote.
— Vodenja, kar pomeni voditi posle organizacijske enote v mejah sprejetih sklepov samoupravnih organov. To lahko tudi izrazimo, da je vodenje izkoriščanje organizacije kot sredstva za doseganje ciljev, postavljenih od samoupravnih organov.
— Izvajanja, kar lahko opišemo kot vzajemno izvrševanje nalog, ki smo si jih sami kot samou-pravljalci postavili.
Postavljanje organizacije
Organizacijo postavljamo zmeraj po odrejenem redosledu. Najprej je potrebno popisati vse važne posle in funkcije, ki v organizacijski enoti obstojajo. Iz tega popisa dobimo pregled obsega bodoče organizacije.
Naslednje delo je urejevanje in grupiranje sorodnih postov. To mora biti izdelano tako, da dosežemo maksimalno korist od delitve dela:
—delo mora biti tako lin v taki smeri deljeno, da po možnosti vsak izvrševalec postane specialist, da lahko ipoveča svoje znanje, ki mu je potrebno pri delu;
—	specialne sposobnosti posameznika je potrebno popolnoma izkoristiti;
—	grupe ljudi moramo formirati tako, da predstavljajo sposobno enoto, ki lahko obvlada homogeno in posebno področje dela.
O različnih kombinacijah in organizacijski shemi odločajo različne okolnosti, odrejene s procesom proizvodnje in načinov dela.
Zakon o združenem delu izkorišča ustavno načelo, ki pravi: Delavci imajo pravico in dolžnost organizirati del delovne organizacije kot temeljno organizacijo pod naslednjimi pogoji:
1.	če je tak del delovna celota;
2.	če se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti, ki se organizira kot temeljna organizacija, samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu;
3.	če lahko delavci kot temeljna samoupravna skupnost delavcev v delovni celoti lahko uresničujejo svoje družbeno-ekonom-ske in druge samoupravne pravice.
Vsa zgornja načela: teoretično-organizacijska in samoupravna, bodo osnova pri načrtovanju globalne samoupravne organiziranosti naše delovne organizacije in detajlne organiziranosti na osnovi globalne samoupravne organiziranosti.
Načela, ki smo si jih postavili kot osnovo, smo v glavnem pri nas že uresničili. Vendar je organizacija živa in zahteva vsakodnevno prilagojevanje obstoječim okolnostim, zato je tudi naša dolžnost, da sistem organizacije vsakodnevno poglabljamo s ciljem, omogočiti delovnim ljudem, da resnično lahko upravljajo s svojim delom.
Konkretne ukrepe, ki jih je postavil pred vodstvo delovne organizacije delavski svet delovne organizacije in jih mora vodstvo čimprej realizirati, pa bom opisal v naslednji številki glasila.
Boris Horvat
Na poti
k pridobitvi popolnega zaupanja
Kadar steče beseda o delu v OOZK se največkrat sprašujemo kako delamo, ali so smernice pravilne, ali je nujno, da se partija za to angažira itd.
Če želimo govoriti o kakovosti delovanja osnovne organizacije ZK, zlasti o pravočasnem in učinkovitem izpolnjevanju sprejetih sklepov, moram povdariti določene »malenkosti« kot so: Priprave partijskih sestankov, oblikovanje Sklepov, kdo in kako skrbi za njihovo uresničevanje, kakšni so odnosi med komunisti in kalkšen je njihov vpliv na delovne ljudi in celo kako sekretar osnovne organizacije ZK vodi partijski sestanek. Izkušnje iz obdobja pred 21. sejo predsedstva ZKJ in pismom tov. Tita so pokazale, kako pomembno je organizacijsko vprašanje o-ziroma metoda dela v idejno-ipolitičnem delovanju ZKJ.
Pogovor s komunisti osnovnih organizacij ZK v delovni organizaciji nam daje čutiti, da so besede, ki so zapisane v resoluciji X. kongresa ZKJ povsod tam, kjer se določa in uresničuje politika zveze komunistov, in da se zveza komunistov organizira na način, 'ki bo omogočal stalno in aktivno delovanje članstva. Želimo si, da bi vse te tako lepo napisane besede prešle v dejanje in zaživele v praksi kot izredno vodilo za delo v OOZK.
V naših osnovnih organizacijah ZK vsako od teh osnovnih zahtev ne obvladamo v
popolnosti, ker nekateri menijo, da so naštete »malenkosti« res malenkosti, katere se lahko zanemarijo. V vseh osnovnih organizacijah ZK še vedno ni v navadi, da bi na sestankih pred prehodom na dnevni red obravnavali poročilo o izpolnjevanju določenih zadanih nalog s prejšnjega sestanka.
Lahko pa s ponosom ugotavljamo, da se v zadnjem času ni zgodilo, da tisto, za kar se člani partije zavzemajo na zborih delovnih ljudi, sindikalnih, mladinskih ali drugih sestankih, ne bi bilo sprejeto. Uspelo nam je, da komunisti aktivno delujemo v vseh družbenopolitičnih organizacijah in organih upravljanja kot člani takšnih organizacij in kot delegati, zato naša prisotnost ne daje vtisa, da se hočemo predstaviti v imenu zveze komunistov in vsiljevati ideje, ki bi se oblikovale na sestankih za zaprtimi vrati. Nasprotno, naša naloga je, da prisluhnemo najširšemu krogu delavcev, da z njimi živimo, da njihove in s tem tudi naše želje strnemo z naprednimi hotenji in smernicami ZKJ, ter se nato neprisiljeno vključujemo v razprave.
Da bi bila naša aktivnost v popolnosti takšna, oblikujemo določen način dela v OOZK. Ko naletimo na določen problem oziroma zahtevno vprašanje v temeljni organizaciji združenega dela, se najprej sestane sekretariat
(Nadaljevanje na 6. str.)
Pravnik v DO in zakon o združenem delu
Z ZZD, fci je 'bil svečano sprejet 25. novembra 1976 teta, veljati pa je pričel 11. decembra 1976, se postavlja pred širšo družbeno skupnost, pred posamezne organizacije združenega 'dela lin pred posameznike v OZD, zlasti pa pred pravnike velika iin odgovorna naloga.
Zakon je potršbno Izvajati lin uresničevati v našem družbenem življenju in vsakodnevni praksi. iKIjub temu, da je biilo v preteklih 4 'mesecih o tem veliko izrečenega in napisanega ter orgamizi,ranih več posvetovanj in iraznih seminarjev, je bilo v resnici narejenega zelo malo ali skoraj nič. Zdi se, da nihče ne ve prav kako iin kje naj se loti dela kljub široki in uspešni družbenopolitični akciji, ki je bila zastavljena in izpeljana v času javne razprave o osnutku zakona. Cilj te akcije je bil izdelati in pozneje sprejeti zakon, ki bo obravnavan in dokončno izoblikovan na 'najširši samoupravni podlagi, zakon, ki bo pomenili revolucionarni skok v na-daljnem razvoju naše samoupravne socialistične družbe in ga bo možno tudi 'dejansko izvajati v družbenem življenju, zlasti na področju združenega dela, katerega materijo zakon celovito in ob nadaljni razčlenitvi oziroma konkretizaciji načel in določb obravnava.
ZZD je tako dejansko rezultat skupne in enakopravne udeležbe odgovornih družbenih iin 'političnih dejavnikov vseh naših republik in pokrajin in vseh struktur naše družbe pri njegovem oblikovanju. Naivno pa bi bilo misliti ali pričakovati, da je ZZD odgovorili na vsa vprašanja iin za vsako situacijo, za vsak konkreten primer v vsaki OZD, ali da se bodo s samim obstojem zakona o združenem delu spontano iin samodejno spremenili dosedanji odnosi v OZD. S samim 'izoblikovanjem in sprejemom »male ustave« ali »bontona samoupravljanja« kakor smo z zvenečimi imeni nazivali ZZD v času javne razprave, naša naloga ni končana. Nasprotno, največja in 'najpomembnejša naloga stoji pred nami. Vsakodnevno in sprotno -uresničevanje zakona, bistvene spremembe v samoupravnih iin med-
(Nadaljevanje s 5. str.)
osnovne organizacije ZK, kjer se seznanimo s problemom, ga temeljito analiziramo, nakar skličemo sestanke po oddelkih, kjer se izoblikuje mnenje širšega kroga delavcev. Šele sedaj je sklican sestanek osnovne organizacije ZK v TOZD, kjer se sprejemajo u-strezni sklepi, ki se pozneje odražajo na zborih delovnih ljudi, na sestankih sindikata, mladine in organov upravljanja.
Na takšen način želi osnovna organizacija ZK uresničevati eno od osnovnih zahtev X. kongresa ZKJ. Osnovne organizacije postanejo tako politični subjekti, pobudniki in
sebojn-ih odn,osih, postavitev novih menil pri delitvi in razporejanju diohodka, ter sredstev za osebne dohodke, uskladitev že obstoječih samoupravnih aktov z zako-nom in izdelava ter sprejem novih, katerih dosedanja zakonodaja ni predvidevala, po ZZD pa so obvezni, predvsem samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, ki je temeljni samoupravni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi ostali, so naloge, katere moramo izpeljati za uresničitev novega zakona.
660. člen ZZD določa, da morajo obstoječe TOZD iin druge OZD prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne splošne akte z zakonom v rokih, ki jih določajo programi za -izvajanje določb zakona, -najpozneje pa v dveh letih od njegove uveljavitve.
Določbe zakona o ugotavljanju celotnega prihodka, razporejanju dohodka lin čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in za skupno uporabo delavcev pa se morajo pričeti uporabljati najkasneje 1. januarja naslednje -leto.
Ti z zakonom določeni roki nebi smeli nikogar izmed -nas uspavati, tudi pričakovanje nekaterih novih predpisov ne bi smelo biti razlog, da bi odločali s čimprejš-injim uresničevanjem zakona. Uresničevanje ZZD je široko zastavljena družbenopolitična in stro-ikovna akcija, v kateri mora biti usklajeno delovanje vseh subjektivnih družbenopolitičnih in strokovnih sil. Z ZZD so delavci dobili vroke močno orožje za uresničevanje svojih interesov in svojega družbenega položaja v družbe-no-ekonomskih odnosih, vendar bo to orožje učinkovito ile, če bo v celoti pravočasno aktivirano. Kot že povedano, je izvajanje te akcije naloga -nas vseh.
Kljub tako široko zasnovani akciji po obstaja najtežji in najodgovornejši del naloge na ramenih pravnikov. iPravnlk-i v OZD morajo poleg sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij usmerjati celotno akcijo in poskrbeti, da 'bodo v prvi fazi izdelani programi za izvajanje ZZD ter pri tem strokovno sodelovati.
organizatorji notah odnosov v TOZD.
Velikokrat se zgodi, da prihajajo delavci, ki niso člani ZK, k partijskim sekretarjem na razgovor in povedo svoje mnenje o tem ali onem. Dosti-rat predlagajo ali pa odsvetujejo sprejem novih članov v zvezo komunistov, ter na ta način aktivno sodelujejo pri delu in oblikovanju dela v zvezi komunistov znotraj delovne organizacije. To pa je še dokaz več, da smo komunisti v delovni organizaciji AGIS na pravi poti k pridobitvi popolnega zaupanja delavcev naše delovne organizacije in širše družbe.
F. K.
Od dobro ali slabo zastavljenih programov bo v veliki meri odv-is-no nadaljne uresničevanje zakona. Pred izdelavo in sprejemom programov morajo biti zato izdelane razne analize, ki bi moraie obsegati predvsem:
—	analizo družbeno-ekonom-skih odnosov v vseh oblikah OZD, zlasti vprašanja konkretnih oblik združevanja dela in sredstev, dokodkovnih odnosov, delitev osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo, delovna razmerja in medsebojni odnosi delavcev;
—	analizo samoupravne organiziranosti in tu predvsem ugotoviti, ali vse TOZD izpolnjujejo pogoje za organiziranje TOZD, oziroma ali so možnosti za organiziranje novih TOZD oziroma za združevanje v različne oblike delovnih oziroma sestavljenih organizacij;
—	analizo uresničevanja samoupravljanja delavcev, zlasti ‘načine osebnega izjavljanja iin funkcioniranje delegatskega sistema na vseh ravneh združevanja dela in sredstev, pristojnosti in organiziranje samoupravnih organov glede na določbe ZZD, itd.;
—	analizo samoupravnih splošnih aktov, ki bo zajela zlasti usklajenost oziroma (neskladnost z zakonom tol z drugimi predpisi in vprašanje, ali ima TOZD vse akte, ki jih mora imeti na podlagi zakonskih predpisov ali internih aktov.
Na podlagi teh analiz, bo potrebno v programih konkretno opredeliti vprašanja, ki jih je treba rešiti, določiti oziroma zadolžiti organe za posamezna opravila ter določiti roke za izvrševanje posameznih nalog.
Uspešno reševanje zastavljenih nalog nalaga predvsem pravnikom kot prvo nalogo, da dobro poznajo zakon in bistvo njegovih rešitev, hkrati pa da konkretno razčlenjujejo vsako posamezno situacijo in .poiščejo zanjo najbolj smotrno rešitev. 'Poznati pa morajo tudi vse ostale predpise, ki obdelujejo posamezna področja njihovega dela. Dobro poznavanje predpisov in sprotno spremljanje pravosodne prakse je zahteva, ki se vsakodnevno postavlja pred pravnike. Področje prava oziroma pravnega delovanja je zelo razvejano in raznoliko.
V tem oziru je najlažje delo pravnikov, ki se specializirajo za določeno vejo prava v državnih pravosodnih ali upravnih organih. Delo pravnikov v OZD in to predvsem v gospodarskih organizacijah, je -mnogo težje, čeprav ne bi mogli reči, da je tudi odgovornejše. Delo pravnika v gospodarstvu je težavno predvsem zaradi tega, -ker delavci v proizvodnji in tudi delavci v delovnih skupnostih skupnih služb, delo pravnika v gospodarstvu premalo poznajo -in zato tudi 'neprimerno vrednotijo. Vse prepogosto se pravnika drži pogosto uporabljeni izraz, da so »paragrafar ji«, ki samo prelagajo papir, ali še slabše »samo govoričijo«. V resnici delo pravnikov nikakor ni samo govoričenje ali prelaganje papirja, temveč je to
delo, ki navadno zajema najrazličnejše delovanje na področju samoupravnih aktov in samoupravnih organov, obvladanje delovnega prava in medsebojnih razmerij, pogodbeno pravo v OZD, zelo raznovrstne nasvete delavcem, področje registracije OZD in zaščite industrijske lastnine, pripravljanje oziroma izdelovanje samoupravnih aktov ali sodelovanje pri pripravi aktov ter njihovo tolmačenje, zastopanje OZD pred sodišči splošne pristojnosti in sodišči združenega dela, zemljiško pravne zadeve, zavarovanje in najrazličnejše druge zadeve. 'Poleg vseh naštetih pravnih zadev se pravnikom v OZD pogosto nalagajo še razne pravne zadeve. Širok obseg dela velikokrat onemogoča pravnikom, da bi sproti in temeljito zasledovali zakonske in druge predpise, kar bi morali biti sestavni del njihovega dela. Zaradi tega danes pravniki mno-gokje premalo poznajo vsebino zakona o združenem delu, kar jim onemogoča, da bi vprašanja zakona, ki se nanaša na konkretne oblike združevanja dela in sredstev, na samuppravno organiziranost, uresničevanje samoupravljanja in številna druga vprašanja, aktivno in ustvarjalno reševali.
So pa ravno pravniki tisti, ki se najbolj jasno zavedajo, da nas pri spreminjanju zakonskih načel v živo prakso čakata nič manj zapleteno delo iin nič manjša odgovornost kot pri samem oblikovanju zakona. Še jasneje se zavedajo, da preobrazbe obstoječih organizacij združenega dela, podedovanih ter ponekod močno zakoreninjenih razmerij v njih in nakopičenih problemov Sz prejšnjih let, ne bo 'mogoče odpraviti in učinkovito reševati na podlagi zakona o združenem delu, če ne bodo vsi nosilci samoupravnih in gospodarskih odločitev, predvsem pa sami delovni kolektivi, zelo aktivni lin zavzeti uresničevalci določb zakona o združenem delu.	V. D.
V počastitev praznika dela in obletnice revolucije, smo 28. 4. 1977 pripravili kulturni program. Proslava v sodelovanju KUD Splošne bolnišnice Ptuj, je potekala na prostoru objekta tehničnih pregledov in avtopralnice.
Več o tem berite v prihodnji številki našega glasila.
Ustanovna konferenca DLT v Agisu
Leta 1946 je bila na pobudo centralnega komiteja SKOJ-A ustanovljena »TEHNIKA in ŠPORT« z nalogo pospešiti razvoj tehniške kulture in športa. V Jetu 1948 se je preimenovala v množično društveno organizacijo z Imenom »LJUDSKA TEHNIKA«. Tehniška kultura postaja vsakodnevna potreba vsakega občana, saj se s tehniko srečuje doma, na delovnih mestih, na poti, v šolah v zdravstvu lin podobno. Produktivnost dela je prav tako odvisna od tehniškega znanja, tehniško znanje pa nam ob pravilni uporabi daje garancijo za boljši in hitrejši gospodarski razvoj. Naš razvoj v društvih je posebej zanimiv za vseljudsko obrambo in zato je naloga društva izobraževanje tudi v tej smeri.
Iz vsega sledi, da je najvažnejša naloga društva stalno izobraževanje ne samo članstva, ampak vseh ljudi. Naloga društva za razvoj našega gospodarstva je krepitev inovacijske dejavnosti (raziskovalno delo, izumiteljstvo, novatorstvo in racionaliza-torstvo), zato moramo skrbeti, da imamo čim več različnih sekcij klubov in podobno.
Istočasno po združitvi kolektivov Sigma in TAP je nastala potreba in želja, da to združitev dosežemo na vseh področjih. Velik nesmisel bi bil, da v eni delovni organizaciji delujeta dve društvi, pa čeprav za tako delovanje ni nobenih zakonskih omejitev. Tako sta se društvi »LJUDSKE TEHNIKE« Sigma in TAP, v soboto 2. aprila, kot zadnji odločili za skupno pot.
Dejavnost obeh društev je v preteklosti imela precejšnje zasluge pri razvoju svojih delovnih organizacij. Novo ustanovljeno društvo »LJUDSKE TEHNIKE« AGIS združuje nekaj manj kot 300 članov v okviru delovne organizacije AGIS pa deluje kot samostojna strokovna organizacija, ki si je že zadala obsežen program:
1.	izobraževalne dejavnosti
—	razvijanje in popularizacija amaterske fotografije,
—	organizacija in izvedba tečajev in strokovnih ekskurzij v sodelovanju z DIT Kidričevo na podlagi sklepa posebne komisije društev,
—	obisk pomembnih sejmov in razstav doma in v tujini, in sicer tistih, ki imajo izobraževalni karakter,
—	predavanje strokovnih filmov in organizacijo eventueloe foto razstave;
2.	poživitev inventivne dejavnosti ;
3.	poživitev dela v sekcijah in klubih na podlagi posebej pripravljenih programov od strani I e-teh;
4.	sodelovanje z ostalimi strokovnimi društvii, zlasti z DIT
5.	nadaljevanje s prototipno Kidričevo;
dejavnostjo kot obliko sodelovanja in pomoč drugim društvom ter delovnim organizacijam;
6.	pomoč zlasti matični delovni organizaciji v okviru katere deluje društvo in to na področjih, ki jih le-ta narekuje.
Dopisujte v naše glasilo!
Inventivna dejavnost in investicije
Problematika pni obravnavanju investicijske politike je na sejah komisije za gospodarska vprašanja, mnogokrat pripeljala razpravo do vprašanja, kje je meja med investiranjem in kje je možnost povečanja zmogljivosti proizvajalnih sredstev z inventivno dejavnostjo. Komisija za gospodarska vprašanja namreč pni investicijski politiki mora opozarjati na bistvo vključevanja inventivne dejavnosti v gospodarske in srednjeročne plane.
Želeli bi kompleksne inovacijske procese, ki bi tekli od inven-cije pa do njene realizacije, da bi v inovacijski reviji uveljavili principe dohodkovne soodvisnosti v obliki nagrad ali odškodnin vsem, ki so na kakršni koli način sodelovali pri prenosu zamisli do praktične uporabe. Zakaj je potrebna takšna sprememba, zakaj je potrebno obravnavati inventivno dejavnost iz tega kota? Ni težko odgovoriti. Tu odigra človeški karakter svojo vlogo, nehote prihaja do strokovne ljubosumnosti, ki pa jo je mogoče odpraviti ravno z vsemi členi inovacijske verige. To pa pomeni vključevanje in sodelovanje najširšega kroga zaposlenih v inovacijski proces, kar vodi ob ugodni druž-beno-ekonomski motivaciji do učinkovite inovacije in omogoča ustrezno vrednotenje dela vsakega posameznega člana te verige. Če pogledamo izven naše delovne organizacije, na področje te problematike v slovenskem krogu vidimo, da nalaga družbeni dogovor, da mora Raziskovalna skupnost Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije ustvariti višjo raven vključevanja inovacij v delovne procese. Ti nosilci so zadolženi spodbujati razvijanje strokovnih in ustvarjalnih sposobnosti slehernega delovnega človeka za soustvarjanje inovacij v iprocesu enostavne in razširjene reprodukcije z dopolnilnim izobraževanjem, z izobraževanjem na delovnem mestu, s formiranjem kadra za organizira-
nje in vodenje množične inventivne dejavnosti, podpiranje dejav-' nosti strokovnih društev in dnu-' štev za tehnično kulturo, z vzporednim podpiranjem aktivov izumiteljev.
Zraven tega bo Gospodarska zbornica in Raziskovalna skupnost Slovenije kot nosilka, spodbujala uveljavitev lastnih patentov, (lastnega know-how.
Zgornje pomeni, da smo tudi mi dolžni organizirati množično inventivno dejavnost in termirati organizatorje te dejavnosti. Sama od sebe se nam ponuja možnost vključevanja društva ljudje tehnike »AGIS«, pri vzgoji, spodbujanju in strokovni pomoči, (hitrimi prototipnimi rešitvami predlaga nih invencij), strokovnimi tolma' čenji terminologije iz tega pod ročja itd.
Nadalje imamo tu komisijo z^ izume, tehnične izboljšave in ko ristne predloge, ki je že sedaj reševala delo iz tega področja. Tu di družbenopolitične organizacije predvsem sindikat bo moral \ svojo delo vključiti tudi to pod ročje. Nadalje so tu strokovne službe, ki se morajo vključiti pr' organiziranju in strokovni pomo či posameznim novatorjem.
Mislim, da bi s takšnim akti viranjem nosilcev organiziranj* in ob primerni preobrazbi pra viiloika o izumih, tehničnih izbolj šavah in koristnih predlogih pri šli do optimiranja vlaganj v in vesticije.
Zraven 'inovacij v lastni delov ni organizaciji pa moramo sprem (jati in navezovati stike za preno; znanja iz tujih hiš doma in v inc zemstvu, z dovolj smelimi pogoc' bami o skupnih vlaganjih, licenc nimii pogodbami, pogodbami do goročne proizvodne kooperacij ter pogodbami o poslovno tehnič nem sodelovanju.
Upoštevati moramo, da je t drugi vir 'povečanja potencial lastne industrijske lastnine in h ta način gospodarsko bogatenj lastne delovne organizacije.
Janez Pičerko
BESEDA UREDNIŠTVA
Predstavljamo vam prvo številko internega glasila delovnega kolektiva AGIS. Predlagamo vam, da jo skrbno preberete saj je nastala tudi na vašo pobudo.
V naši republiki izhaja 487 glasil v združenem delu. Gre torej za izjemno družbenopolitično informacijsko moč, za pravo sedmo silo. Zakon o združenem delu, ki smo ga sprejeli pred kratkim, daje obveščanju v združenem delu izjemen pomen, kot rdeča nit teče skozi ves zakon potrjeno dejstvo, da ni samoupravljanje brez obveščenosti. Zakon o združenem delu tudi pravi, da bo področje obveščanja v združenem delu obravnaval poseben zakon, za katerega izhodiščne teze bodo pripravili sindikati v sodelovanju z delegati vseh OZD.
Uspešnost pravočasnih informacij pa je odvisna od nas vseh, zato prosimo, da pravočasno oddate prispevek, da ne bo problemov pri pripravljanju posameznih številk. Ker ima naše glasilo predvsem nalogo informirati delavce o dogajanjih v AGIS, prosimo posamezne službe, ki so dolžne posredovati prispevke, da to uredijo do vsakega 15. v mesecu.
Glasilo bo izhajalo enkrat v mesecu in to vsakega petindvajsetega.
Prav tako pozivamo družbenopolitične organizacije, da se poslužujejo našega glasila za obveščanje delavcev o svoji dejavnosti.	UREDNIŠTVO
Zdravstvena vzgoja v glasilih združenega dela
Na zdravje začnemo misliti šele takrat, ko zbolimo. Takrat se šele zavemo, kaj smo imeli, ko smo bili zdravi, ko smo lahko delali, se zabavali in tudi koristno izbrali svoj prosti čas.
Ko zbolimo, začnemo tud iskati po knjigah, kje kaj piše o naši bolezni. Takrat nam pridejo prav celo zdravstveni leksikoni. Seveda pa se v njih ne znajdemo, saj so pogosto napisani tako učeno, da jinih niti prav ne razumemo, še huje pa je, če jih razumemo napak.
V čem je prednost
CEPITE IN ZAVARUJTE SVOJEGA OTROKA
Naravnost tragično je, da cepljenje to najučinkovitejše sredstvo proti nalezljivim boleznim še danes ne zajema vseh otrok na svetu. Res so v zadnj ih 50 letih po mnogih deželah prav s cepljenjem uspešno zajezili davico, oslovski kašelj, otroško paralizo in ošpice, tetanus ter nekatere oblike tuberkoloze pri otrocih pa skrčili na manjšo mero, vendarle moramo računati, da celo v »razvitem svetu« v katerem se vsako leto rodi vsaj BO milijonov otrok, niso vsi otroci deležni zaščite, ki jim jo zagotavlja cepljenje. Za tako stanje je seveda več razlogov, ki pa so glede na različ-nosit posameznih dežel kaj različni. Naj omenim le nekatere:
—	javnost in zdravstvene službe premalo cenijo priza-ievanja za ohranitev zdravja n življenja, ki jih ogrožajo lalezljive bolezni, prav tako iovolj ne upoštevajo možnosti, (ki jim v boju za zdravje otrok ponuja cepljenje;
—	zdravstvena služba je oremalo povezana z matera-ni, da bi lahko za vse otroke n ob pravem času zagotovila istrezno cepljenje;
—	nacionalni programi za ireventivno cepljenje otrok ahtevajo od načrtovalcev in '.vajalcev veliko znanja in iz-ušenj v načrtovanju, realka-iji in sprotnem nadzoru, prav ega pa mnoge zdravstvene lužbe ne obvladajo v zadost-i meri;
—	cepivo, s katerim lahko h ščiti mo enega otroka za vse (vljenje, stane manj kot 40,00 in, in vendar bi tudi ta izda-;k v mnogih deželah zahteval li celo presegal sredstva, ki > v nacionalnem proračunu redvidena za celotno zdrav-veno službo.
Kljub tem ugotovitvam pa seveda nismo brez moči in možnosti. Zagotovo lahko takoj izboljšamo sisteme zdravstvenega varstva in imunizacijo otrok zagotovimo v rutinskih službah za varstvo mater in otrok, ki so organizirane po večini dežel. Ob tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da mnogi problemi, ki jih srečujemo ob prizadevanjih za imunizacijo otrok, niso problemi zdravstvene službe.
Postavim: zavestno sodelovanje prebivalstva v akcijah, zbiranja denarnih sredstev in krepitev osnovnih zdravstvenih služb, vse troje je naloga celotne družbe in posameznika. Uresničitev teh nalog pa je izredno dragocena pomoč zdravstveni službi, z nekaj dobre volje in osebne zavzetosti vsakega posameznika pa prav gotovo tudi izvedljiva.
Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF (Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom), katerega aktivno pomoč še posebej cenimo, menita, da je preprečevanje nalezljivih bolezni s cepljenjem prvi pogoj za vsak socialni in ekonomski napredek. Ko bomo otrpkom vsega sveta zagotovili pravočasno imunizacijo, bomo naredili pomemben korak k napredku kateregakoli naroda in ljudstva.
Dr. H. Mahler,
generalni ravnatelj
Svetovne zdrav, organizacije
1771 V Angliji uvedejo variolaci-jo (cepljenje s kozami).
1798 Jen.nerjevo poročilo o govejih kozah (vaccMa).
1885 ‘Pasterujevo cepivo proti steklini.
1892 Hafkinjevo cepivo zoper kolero.
1898 VVinightovo cepivo zoper tifus.
1913 Behringova toksin fantito-ksin imunizacija) zoper davi oo.
1912 Calmeftovo in Gueninovo cepivo proti tuberkulozi (BCG).
1923 Ramon 'In G!enny odkrijeta anatoksin davice.
1923 M ad senovo cepivo zoper oslovski kašelj.
1927 Ramon in Zoeller odkrijeta tetanusov anatoksin.
V nekaterih bogatih državah je za zdravstveno varstvo otrok že resnično poskrbljeno. Čista voda priteka iz pokromanih vodovodnih pip, otroci se rojevajo v ste-ritno čistih klinikah in kmalu po rojstvu jih že cepijo proti nekaterim vrstam nalezljivih bolezni.
Za večino ljudi industrializiranega sveta, toda žal samo za majhno število ljudi v deželah v razvoju — za srečneže, ki sta jim avtomobil in hladilnik le kos standardne opreme, ne pa nedosegljiv luksus je cepljenje otrok zgolj rutinski postopek, ki njihovim otrokom zagotavlja varnost pred obolenji. Moogi teh ljudi so povsem dobrohotni ljudje, dobri državljani, ljudje, ki bi se prav gotovo zgrozili že ob sami misli, da bi morali ubiti domačo žival ali nenazadnje celo zgolj drobno žuželko. In vendar! Koliko prav teh ljudi, ki so deležni dobrot sodobnega sveta pa ve, da v deželah v razvoju vsako leto umre okrog 5 'milijonov otrok, umre zaradi nalezljivih bolezni, ki bi jih s cepljenjem zagotovo lahko preprečili. Celo vse pridobitve sodobnega časa, televizija, radio,
1937 Prva cepiva zoper influenco. Thei-ierjevo cepivo zoper rumeno mrzlico (17D).
1949 Cepivo zoper mumps.
Enders, Robbins in VVeller vzgojijo čisto kulturo virusa poli mleli tisa.
1954 Salkovo mrtvo cepivo zoper poliomieliitis.
1957 Sabi novo ži vo oralno cepivo zoper poliomieliitis.
1960 Endersovo cepivo zpper ošpice.
1962 VVeller j e vo cepivo zoper rdečke.
1968 Meningokokus cepiva tipa C.
1971 Meningokokus cepivo tipa
A.
1967 (?) Prvikrat cepili s cepivom B zoper hepatitis.
1978 (?) Opdravili cepljenje zoper črne koze.
dokumentarni filmi in ilustrirane revije z vsemi njihovimi zgodbami in članki, z ničemer ne spreminjajo tega grozljivega dejstva, in vendar bi samo s cepljenjem otrok preprečili milijone tragičnih smrti.
NEPREGLEDNI MILIJONI
Milijonom necepljenih otrok,ki jim je smrt prizanesla, pa so bolezni pustile drugačne usodne posledice: okvare na možganih, ohromelost, zaostali so v rasti, imajo kronično bolna pljuča, so oglušeli ali celo oslepeli. Natančnega števila tako prizadetih otrok si niti misliti ne moremo, kajti dežele, ki se borijo s tako rekoč nerešljivimi problemi revščine, lakote, bolezni in brezposelnosti ter nenačrtnim naraščanjem prebivalstva, ne vodijo nobene statistike o življenju in smrti svojih prebivalcev.
V manj razvitih predelih se vsako leto rodi okrog 80 milijonov otrok, od katerih jih več kot 90 % nikoli ne vidi zdravnik ali zdravstveni delavec, ki bi jih s cepivom lak ho rešil prenekatere otroške bolezni in njenih posledic. IKot v posmeh pa v bogatih deželah že več kot 90 % novorojenih otrok cepijo proti davioi, oslovskemu kašlju, tetanusu in ošpicam.
Zanimivo je tudi, da so prav veliki uspehi, ki so jih v naprednih deželah v zadnjih 20 letih dosegli z imunizaoijskimi akcijami, odvzeli ljudem strah, ki je bil včasih edina motivacija, da so starši dali cepiti svoje otroke proti boleznim, za katere niso vedeli ne imen in ne njihovih značilnosti.
Program SZO za izkoreninjenje ČRNI H KOZ — bolezni, za ka tero ni zdravila — je privedel do tega, da te bolezni danes skoraj ni več. Vendar kljub temu cepljenja proti črnim kozam še ne smemo črtati iz zdravstvenih programov, zlasti ne v deželah, kjer so bile koze še bolezen v komaj minuli preteklosti, tudi če bi oblasti kaj takega skušale kakorkoli opravičiti. Da smo koze povsem izkoreninili, bomo lahko rekli šele dve Jeti po zadnjem znanem obolenju.
OŠPICE — mnogo 'bolj nalezljiva bolezen kakor koze — so nadvse resno opozorilo zdravstveni
Kronološki pregled
Najvišji voljeni samoupravni organ
Skupni samoupravni organ TOZD in DSSS je delavski svet delovne organizacije, ki je sestavljen iz vsaike TOZD in DSSS. Za pravno veljavno sklepčnost na DS DO je pogoj prisotnost najmanj po dva delegata iz vsake TOZD in DSSS. Delegati TOZD ter DSSS so delegati posameznih volilnih skupin oziroma enot, katere zastopajo DS DO. Na
DS prihajajo delegati z mišljenji volilne skupine, po končanem zasedanju DS pa obveščajo to skupino o razpravah ter sklepih. Delegati so 'odgovorni za svoje delo volilni skupini iz katere izhajajo.
DS DO je imel od svojega formiranja pa do danes 10 rednih in 14 izrednih sej. Na sejah DS DO je bilo sprejetih 232 Sklepov z javnim
glasovanjem. V razpravah na sejah je sodelovala večina delegatov. Pogoj za pravo razpravo ter za prinašanje pravih sklepov je material za DS, ki mora biti poslan delegatom najmanj tri dni pred sejo, da je omogočen stik, oziroma razgovor z volilno skupino ter za ostale priprave. Delo delegatov je bilo do sedaj še kar aktivno, po uveljavitvi zakona o združenem delu ter po sprejemu poslovnika DS pa pričakujemo še večjo aktivnost. DS DO ima v svoji strukturi še razne dodatne komisije, ter podkomisije; te komisije so izvršilni organi DS DO.
SKLEPI
Na zadnji 10. redni seji DS DO so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Stanje naprav za gašenje, kakor tudi vse ostalo, kar je v zvezi s preprečevanjem morebitnih poškodb delavcev in materiala, ni bilo najbolje. DS DO je čutil za potrebno, da komisija za požarno varnost in higiensko tehnično varstvo preko IGD AGIS uredi pomanjkljivosti, jih vškladi s predpisi požarne varnosti ter higiensko tehnične zaščite. Rok 15. 4. 1977.
2.	Pri sprejemanju sklepov komisije za družbeni standard, je DS DO ugotovil, da naš samoupravni sporazum v nekaterih členih ne ustreza sedanjosti oziroma realnosti. Sprejeti sklep za popravek o-ziroma vskladitev tega sporazuma preko ustreznih strokovnih služb je popolnoma vme-sten, njegova realizacija pa se pričakuje 15. 4. 1977.
3.	Predlog, komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, o nagradah ter odškodninah petih predlagateljev; STRIŽIČ Jožeta; REBERC Alojza, KOSTANJEVEC Stankota, PEČNIK Marjana in WEIGL Emerika, je DS DO v predlagani obliki potrdil. Odškodnino oziroma nagrado plača tista TOZD, ki je uporabnik predlaga, ali tehnične izboljšave. DS DO je istočasno ugotovil, da je lahko ravno inventivna dejavnost velik pomagač pri pocenitvi naše proizvodnje.
4.	DS DO je potrdil tudi srednjeročni načrt razvoja s poslovno skupnostjo TAM Maribor. Istočasno je določil, da na sestanku s predstavniki TAM razpravljamo tudi o nerešenih problemih. Ugotovljeno je namreč bilo, da določene (medsebojne povezave niso v skladu s samoupravnim sporazumom.
5.	Predlog komisije za gospodarska vprašanja, da podpišemo samoupravni sporazum ter pogodbo o delu s centrom za funkcionalno izobraževanje in svetovanje pri VŠOD Kranj, je DS DO v ce-
loti potrdil. S podpisom tega samoupravnega sporazuma in (pogodbe je pričakovati hitrejši razvoj in boljšo notranjo organizacijo naše DO.
6.	S sklepom DS DO je tu di potrjena pogodba z odvetnikoma Francem STIPLOV-ŠEK in Ivanom VODA. Pogodba obvezuje odvetnika dajati strokovno pomoč DO, naša DO pa se je obvezala plačati mesečni honorar.
7.	Z ZZD Ptuj se podpiše pogodba o poslovnem sodelovanju pri (izvajanju varstva naših delavcev. Istočasno se podpiše pogodba o delu z našim stalnim zdravnikom. Pri sklepanju o podpisih omenjenih pogodb je imel DS v vidu to, da sta ie strokovnost in pravočasnost pogoj za uspešno zdravljenje delovnih ljudi, saj je največji zaklad vsake države, zdrav državljan.
8.	Na svojem zadnjem zasedanju je DS DO dodelil stanovanje in sicer garsonjero na Potrčevi 50. Pri izbiri novega stanovalca v omenjeno stanovanje, je bil izbran delavec katerega stanovanjski pro blem je bil najbolj pereč, oziroma je imel največji sešte vek točk po vseh kriterijih.
9.	Na predlog komisije za družbeni standard je DS DC sprejel sklep, da razpišemc javni natečaj za individualne gradnjo. Vsota, ki je na volje znaša 350.0000 din. Rok vra Čanja posojila je 12 let, obre stna mera pa 2 %. Pomen po sojila za individualno grad njo je zelo velik saj se želi : tem povečati zainteresiranos gradnje stanovanjskih hiš Želi se tudi pomagati delav cem, da poleg svojega vlaga nja, prispeva DO nekaj, znane je namreč, da vsi delavci pla čujemo v sklad skupne pora be, iz katerega se črpa tud denar za omenjeno stanovanj ško izgradnjo.
10.	Nadalje je DS DO raz pravljal o pravilniku o obra tovanju s čistilnimi naprava mi in njihovim vzdrževanjem Delegati DS DO so to dejav nost smatrali kot nujen pc seg, saj se tudi od naše EK pričakuje, da prispeva svo delež za varstvo voda. DS D( je posebej naglasil, da se mc ra delo, ki ga predvidev: pravilnik, strogo izvajati.
11.	DS DO je tudi skleni poslati direktorja DO v šol iza poslovne kadre v gospoda! stvu pri Gospodarski zbornic Slovenije. Predmeti ra/.pra’ na omenjenem seminarju oz roma šoli so takšne narave da bo njihovo poznavanje š kako koristilo naši DO.
12.	Naša DO je kovinsk predelovalne branže. Sam d< lovni postopek zahteva, ozire ma pogojuje da imamo delo' na mesta s slabimi delovnirr pogoji: brusilnica in polirnic; livarna, galvanika, peskovn ca, valjarna, brusilnica vzm<
(Nadaljevanje na 10. sti
službi v Afriki in povsod, kjer se pojavijo. Med slabo hranjenimi otroki pobere ta izredno kužni baoil po enega od vsakih desetih obolelih otrok. In vendar, že ena sama doza svežega cepiva zavaruje 95 % otrok pred ošpicami za celih 15 let, najverjetneje pa za vse življenje.
DAVICA — akutna nalezljiva bolezen mandeljev, požiralnika, grla ali nosu — terja vsaj 10 % smrtnih žrtev. Ta njena zahteva se v zadnjih 50 letih ni bistveno zmanjšala! Edini uspešni način preprečevanja te hude otroške bolezni je cepljenje z davičnim anatoksinom. To cepivo največkrat kombinirajo še s cepivom zoper tetanus, tako dobljenemu »cocktailu« pa primešajo še cepivo zoper oslovski kašelj {pertu-sis), nakar takšno skupno cepivo poznamo pod imenom Di-Te-Per cepivo, s katerim praviloma cepijo že dva in trimesečne dojenčke.
TETANUS — poznamo ga tudi pod imenom »otrpni krč«, za katerega so značilni krči čeljustnih mišic, zahteva kar 70% davek smrti. Novorojenčki se okužijo s tetanusom zaradi nepravilno oskrbovanega in negovanega popka, kar je značilno in usodno prav v deželah nerazvitega sveta.
POLIOMIELITIS —- akutno virusno obolenje —, ki povzroča otroško ohromelost, se pojavlja v mnogih, zlasti v nerazvitih deželah v obliki obsežnih epidemij, ki zajemajo predvsem otroke. Ohromelost dihalnih in požiralnih mišic otrokom resno ogroža življenje, umrlijiivost pa doseže 10 % in več, a se s starostjo otrok še poveča.
Drugo, nadvse resno opozorilo zdravstveni službi je otroška tuberkuloza, počasna, a zato tem zavratnejša bolezen, ki napade sicer le manjši odstotek otrok,
vendar bi jih lahko tudi rešili, če bi jih pravočasno cepili s cepivom BCG.
S 'Cepljenjem smo torej polomili zobe nekaterim smrtonosnim boleznim, tako da vse tiste majhne probleme, ki še izhajajo iz nasprotovanja množičnemu cepljenju bodisi iz etičnih ali »zdravstvenih« razlogov, lahko brez skrbi zanemarimo kot nepomembne.
Problem je v nečem drugem. Suhe številke nam povedo, da moramo 97 % umrlih, še ne 5 let starih otrok, iskati med otroki v nerazvitih deželah, kar povsem jasno kaže, kje tiči problem in kje se je treba lotiti dela. Problem je torej v navedenih šestih boleznih, ki med otroki neusmiljeno terjajo svoj davek. K sreči lahko mnogo naredimo, da zavremo to, nadvse tragično pot milijonov otrok v smrt. Prav to pa je tudi vodilo SZO, da se je odločila za razširjeni program imunizacije otrok.
Vsi strokovnjaki se strinjajo, da so dodatni denarni skladi, izboljšano načrtovanje in ustrezna organizacija glavne postavke v imunizacijskem programu. Važnejše celo kot nekatero znanstveno raziskovanje, zlasti kadar je treba reševati konkretne težave, ki zavirajo obsežno in učinkovito pripravljeno imunizacijsko akcijo. Ob tem pa je treba upoštevati še potrebe po cepivih, ki bodo odporna proti vročini in ne bodo zahtevala zamrznitve, kar bi trenutno prišlo v poštev pri cepivu zoper črne koze.
UNICEF iln SZO sta trdno odločena realizirati ta imunizaci.jski program, čim prej bo to mogoče in ga v sodelovanju z razvitimi deželami uresničiti tudi v najoddaljenejših predelih sveta.
MISLI MLADIH
Delavska kontrola
Uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic delavcev v delovni organizaciji AGIS
Mladi se pogosto srečujemo s trditvami, da mladinska organiiza-oija deluje forumsko. Da se stojišča in odločitve, programi in načrti snujejo mimo mladih, da mladina ni dovolj 'revolucionarna in delovna. O teh in nekaterih drugih slabosti mladinske organizacije lahko preberemo v zadnjem času celo v časopisnih stolpcih ali pa slišiš v pogovoru: »Mladina ibi morala biti bolj revo lucio nama in delovna kot je, zagrizena za reševanje tistih vprašanj, 'ki v družbi še niso rešena ali se rešujejo, pa se niti za tako tipičen problem, kot je kadrovanje in štipendiranje ne zna potegniti.«
Vsemu temu lahko prikimamo, saj podobno tudi sami večkrat ocenimo posamezen mladinski forum, posamezno organizacijo. A taka ocena vendar ni čisto objektivna.
Čeprav miadi nismo obremenjeni s preteklimi metodami in načinom dela, že zato ker se generacije hitro, celo prehitro menjajo, pa je kljub vsemu res, da je prav forumski način dela ostanek preteklosti s katerim nismo dokončno opravi,! i. A krivi zato nismo le mi mladi lin mladinska organizacija. Ko je bila na 3. konferenci ZKJ 1972 leta sprejeta resolucija: »boj zveze komunistov za sooiaMstično usmerjenost in AKTIVNO udeležbo mladega rodu v razvoju samoupravne socialistične družbe«! se je posebej povdarilo, da so za 'preobrazbo mladinske ter družbenih organizacij, ki združujejo mlade, odgovorne vse organizacije zveze
ti. Na konferenci OO sindikata naše delovne organizacije je bilo predlagano, da se uvede postopek za določitev delovnih mest, na katerih se naj šteje zavarovalna doba s povečanjem (benificiran delovni staž). DS DO je menil, da je predlog utemeljen in sprejel ustrezen Sklep za reševanje tega vprašanja.
13.	DS DO je na tej seji določil tudi datum za izvedbo zbora delovnih ljudi, kot najvišjega organa v DO. Material za zbore je bil precej obsežen, zbor delovnih ljudi je v celoti potrdil sklepe v predlagani obliki. Vse več delavcev danes sodeluje pri razpravah delovnih ljudi, saj je v materialu marsikaj takšnega kar vsakogar zanima. Iztočasno pa se pričakuje, da se naj delovni človek odloča o vseh stvareh, saj je to njegova neizpodbitna dolžnost in pravica.
14.	Imenovanje novega delegata za zbor Kreditne banke Ptuj, ter člana izvršilnega odbora KB Ptuj, je bila izvedena na 10. redni seji. Sklep o imenovanju je bil soglasno sprejet. Pod to točko dnevnega reda je bil tudi podaljšan depozit 260.000 din za naslednje tri leta, kar daje delovna organizacija za najetje kredita pri Kreditni banki Ptuj.
15.	Vlogo sektorja za zuna-
sindiikatov, komunistov, vsi člani ZK, še posebej mi, mladi.
Današnja postavljanja vprašanj glede slabosti v mladinski organizaciji tudi ne bi smeli skrčiti zgolj na rezultate prizadevanj in dela mladih kot takih. Vprašati bi se namreč kazalo, koliko in kako smo v tem času mladi komunisti uresničevali resolucijo jo 3. konference, pa sklepe in stališča kongresov ZK.
Vprašati bi se tudi kazalo, koliko smo slehernemu mladincu, ki smo ga v tem času sprejeli v članstvo ZK ali mladinsko organizacijo povedali o njegovih dolžnostih v ZK in mladinski organizaciji, koliko ga usposobili, da bo tudi kot mladinski funkcionar ali aktivist lahko presegel slabosti preteklosti. Ali pa smo dopustili, da so s svojo aktivnostjo v mladinskih vrstah, celo prenehali.
Za uresničevanje resolucije za odpravo slabosti v vrstah mladinske organizacije, pa so odgovorne tudi vse organizacije ZK, vsi člani ZK, ki pa največkrat niso storile kaj več od programa za delo z mladimi in med mladimi. Za AKTIVNO vlogo nas mladih v razvoju samoupravne socialistične družbe in tudi revolucionarnost, če jo tako imenujemo, pa je treba storiti kaj več.
Že zato, ker mladi in naša organizacija ne more 'biti sama ipo sebi revolucionarna saj se je zavestno odločila, da se nas mlade vzgaja, usmerja, oblikuje našo samoupravno socialistično in marksistično zavest, s tem tudi našo 'revolucionarnost. P. D.
njo trgovino za uvedbo splošnih pooblastil v zvezi z podpisi investicijskih pogodb je DS DO smatral kot neutemeljeno in jo zavrnil.
16.	Na razlago direktorja TOZD Kovinska obdelava, o kritičnih nalogah o omenjeni TOZD je DS DO zadolžil direktorja DO, ter v. d vodje splošno kadrovskega sektorja, Ida raziščeta dejansko stanje in predlagata ustrezne rešitve.
17.	V zvezi s sodiščem združenega dela, na katero so se naši delavci obrnili, je komisija za spremljanje dohodka in osebnih dohodkov ter komisija za kadre in informiranje predlagala DS IX) naslednje sklepe:
a)	Plansko analitski sektor se zadolži, da do 20. 4. 1977 opravi analizo stanja razlik oziroma odstopanj od panož-kega sporazuma za karakteristična delovna mesta.
b)	Opise delovnih mest je potrebno vskladiti in izdelati čistopise za vse TOZD ter DSSS. Naloge opravi kadrovska služba s TOZD in DSSS do 30. 5. 1977.
c)	Določiti je potrebno tudi pogoje za karakteristična delovna mesta. Nosilec izvedbe je vodja družbene samozaščite. Rok 30. 5. 1977.
DS DO je omenjene predloge v celoti sprejel.
M. F.
Varovanje samoupravnih interesov delavcev, je veliko odvisno od ocene trenutka, kdaj so ogroženi delavčevi interesi in njegova socialna varnost.
Dejansko uresničevanje samoupravnih interesov delavcev, zahteva od vsakega delavca, da je seznanjen z ustavo, zakonom o združenem delu, statutom itn samoupravnimi sporazumi v TOZD in delovni organizaciji AGIS.
Tudi na področju gospodarjenja — poslovanja — dohodkovnega sistema ima delavec v samoupravljanju na razpolago različne pristope, načine in metode ter oblike dela ob uporabi ustreznih kriterijev, da se določi prednostni red zadev, ki jih je treba spremljati v svoji temeljni organizaciji združenega dela.
Čim bolj se bomo zavedali, da smo delavci dolžni racionalno gospodariti z družbenimi sredstvi, tedaj si bomo družno pomagali drug drugemu tovariški, tedaj je poslovni uspeh in stalno povečanje materialne osnove samoupravljanja zagotovljeno. Istočasno pa tudi vsakemu delavcu zagotovljen osebno večji garant za boljše in svetlejše trenutke v življenju, v prostem času doma in v krajevni skupnosti kjer živimo.
Vsaki človek ima svoje dobre in slabe strani, da bi pa slabe strani lažje im hitreje odpravljali, se moramo med seboj opozarjati in to predvsem dobronamerno opozarjati, saj tako ostanejo kljub opozorilom dobri odnosi in trajno tovarištvo s čvrstim sodelovanjem v borbi za večje poslovne uspehe. V takih odnosih dejansko pride samoupravljanje do prave veljave.
V	vsaki temeljni organizaciji združenega dela in v DSSS so izvoljeni člani odbora samoupravne delavske kontrole. Vsi izvoljeni tovariši so dejansko naši sodelavci, katerim je načelo da se preventivno takoj rešujejo napake odnosno spodrsljaji, da ne pride do večje materi a l,ne škode ali pa do slabšanja dobrih medsebojnih odnosov.
Dogaja pa se lahko, da se ne da problemov rešiti na licu mesta, tedaj se pač mora odbor samoupravne delavske kontrole sestati v TOZD ali pa v DO AGIS, sklicati sejo odbora, ma njej razpravljati o problemu fn predlagati ukrepe DS TOZD ali CDS DO AGIS. Ustrezni ukrepi morajo biti takšni, da bodo uspešno delovali v prid vseh zaposlenih.
V	obdobju mandata je odbor samoupravne delavske kontrole
DO AGIS imel 8 sej, na katerih so razpravljali o zelo kočljivih problemih, na primer: zaostanki v proizvodnji — razvoj — nabava — prodaja — računovodstvo — sodelovanje z tujimi partnerji — finančno poslovanje — sanacija TOZD servisi motornih vozil nevzdržni medsebojni
odnosi — izdelave samoupravnih sporazumov, pravilnikov, — stroški poslovanja — reprezentanca.
V	naslednjem obdobju je potrebno zajeti v program dela samoupravne delavske kontrole sledeče naloge:
1.	Zmanjšati materialne stroške poslovanja za 1 % v TOZD-ih im DSSS,
2.	V vsakem TOZD poiskati nerentabilne artikle — ustrezno strokovno ukrepati,
3.	Konjukturne artikle tehnološko obdelati — kalkulacija — kooperacija — prodaja (rabat),
4.	Korigirati analitično oceno delovnih mest do 30. 9. 1977. Delo razdeliti in spremljati po TOZD-ih in DSSS. (sklep sodišča o združenem delu).
5.	V razvojnem programu — dodati stališča v ispopolmjevanju samoupravne organiziranosti. V TOZD-ih ojačati strokovne službe
6.	Izvajanje zakona o združenem delu — izdelati program in analizo,
7.	Pregledati m obnoviti kooperacijske pogodbe,
8.	Odklanjanje eventuelne dvo-tirnosti, ki jih samoupravljanje ne pozna,
9.	Osvajanje nove proizvodnje — težave — ukrepi.
Kot je razvidno, nalog je še in še in te naloge mora reševati vsak posameznik z uspešnim prizadevanjem, kar pa ni v stanju rešiti sam, so zato strokov, kolegiji — organi samoupravljanja, vendar je potrebno takoj opozoriti in hitro reševati, ker če se začnejo probiemi kopičiti nastane ozko grlo im z njim vprašanje, kdo bo požiral in odgovarjal za nastale probleme pred delavci.
Tudi do sedaj je bilo veliko problemov, ki so izgledali nerešljivi, pa smo jih vendar z dogovori rešili ter odpravili in uspešno zaključili gospodarsko leto 1976. Danes iahko že trdimo, da je združitev delovnih organizacij uspešno izpeljana in da je konsolidacija DO AGIS dejansko že čvrsta im homogena s svojimi TOZD-i.
Še v naprej naj bo cilj vsakega člana kolektiva za prijetno počutje na svojem delovnem mestu iin skrb, da se racionalno gospodarjenje jooveča.
V	minulem obdobju smo imeli spodrsljaje, ki jih nismo znali rešiti sami, čeprav se je prepričevalo tovariše, dajmo popravimo napake, se je zgodiio, da so posamezniki isakli varstvo svojih pravic na sodišču združenega dela. Nam vsem pa naj bo to opozorilo, da si moramo prizadevati znotraj TOZD in DO AGIS, da rešujemo in odpravljamo napake, koliko se le da, po svojih sposobnostih in možnosti.
Pri ponovni korekturi analitične ocene delovnih mest — razmestitve, ki jo moramo rešiti do 30. septembra 1977, je potrebno
(Nadaljevanje na 12. str.)
(Nadaljevanje z 9. strani)
Jih poznate... ?
Pod tem naslovom bomo dragi bralci v vsaki naši številki predstavili enega izmed našega 1500 članskega delovnega kolbktiva. Skupaj delamo, srečujemo se na poti v službo, pri malici ali na poti domov. Pa se med seboj tudi poznamo? Se! Boste rekli, vendar včasih preveč površno. Izmenjamo besedo aM dve, skupaj sedimo na sestanku . . Vsak izmed nas hrani v sebi toliko malih na videz nepomembnih trenutkov. In ko se mu odpre srce, nam rad pove kaj o svojem življenju in delu. In prav njim—vam, je namenjena ta naša rubrika — za 1. številko v AGISU nam bo kar sedem naših sodelavcev obujalo spomine na čas pred 30 leti, ko so gradili progo in je proga izgrajevala njih:
Milica COF: »Na progo sem sem odšla 1. septembra in sem delala v zadnji izmeni z Jelovško brigado iz Škofje Loke. Lahko rečem, da je bilo življenje in delo kljub vsem naporom lepo, ker smo delali s toliko dobre volje in zagnanosti, da skoraj ni mogoče povedati.
Ko smo si po prihodu na delovišče uredili barake v katerih smo bivali smo delali od jutra do mraka. Zvečer smo še posedli ob tabornem ognju, si prepevali in podoživljali to enkratno brigadirsko življem nje. Čeprav nisem bila v Ptujski brigadi sem odšla 2. aprila na izlet v Šamac in moram reči, da bi nam lahko pripravili vsaj skromen sprejem, pozdrav saj drugega nismo pričakovali. Ogledali smo si objekte, kjer je Ptujska brigada delala in mesto Šamac. Občutki so lepi in rečanje je bilo enkratno čeprav Ptujskih brigadirjev vseh nisem poznala, razen naših iz AGISA. Človek se spominja obdobja, ko je bilo zelo težko, ko smo začeli iz nič je v primerjavi z danes to nepozabno.«
Justina CETL: »Jaz sem bila v 5. Ptujski brigadi na delovni akciji v Novem Beogradu od L julija do konca avgusta. Nasip ob Donavi smo gradili včasih tudi ponoči. V taboru je bilo osem brigad, tudi iz drugih republik. Svojega brigadirskega življenja se še danes živo spominjam, bili smo udarna brigada, dosti udarnikov in pohvaljenih med katerimi sem bila tudi jaz. Brigadirji smo se udejstvovali še v telesni kulturi, raznih krožkih, obiskovali tečaje in še kako drugače preživljali prosti čas, ki ga je bilo bolj malo. Radi smo tudi peli — skratka bilo je lepo in tudi danes bi še prijela za delo, če bi bilo potrebno.«
Jolanda LIČEN: »Teh časov se spominjam kot zelo lepih. Gojili smo tovariške odnose, delali smo precej in trdo. Stara sem bila takrat 16 let. Bila pa sem v 4. Primorski »Ivana Regenta« in v 8 Primorski. Brigadi sta bili štirikrat udarni. Že v času vojne sem kot otrok sodelovala z OF in sem bila ponosna, da sem lahko sodelovala tudi po osvoboditvi.
Spominjam se, da smo imeli zjutraj telovadbo, zbor in do kosila smo delali. Včasih, ko je bilo potrebno smo šli na delo tudi po kosilu. Zvečer smo plesali kolo prepevali ob ognju. Bilo je lepo. Sedaj, ko smo bili v Bosnii me je ena tovarišica spoznala in tudi jaz sem se je spomnila. Spominjam se najbolj, ko smo kot najboljši med brigadami šli v Sarajevo, kjer smo pozdravili tovariša TITA, ki je prišel na otvoritev proge. Bili smo navdušeni, tekmovaJi smo, da bi bili čimvečkrat u-darni, da bi lahko šli pozdravit TITA. Bila sem tudi dvakrat udarnik. Značk danes več ne hranim knjižice pa še imam.«
Milica COF: »Vem, da je bila tistikrat 30 letnica okto-berske revolucije in sem značko tako čuvala, pa vendar je danes več nimam. Naša brigada, ki je bila trikrat udarna ni šla v Sarajevo temveč v Šamac, kjer smo dočakali o-krašeni vlak. Navdušenje je bilo enkratno. Radost, prepevanje, ples, nevem kaj vse smo takrat od navdušenja po-čedi.«
Jolanda LIČEN: »V prvi in zadnji izmeni smo bili dva meseca in pol. Ločitev je bila ravno tako težka.
V času borbe in po osvoboditvi smo težka dela opravljali tudi na Primorski, bili smej zavedni ter s ponosom in voljo sodelovali vsepovsod. Gradili smo kulturni dom, ceste. Moža sem spoznala v svojem kraju, kjer je bil komandir na postaji milice. Bil je premeščen v Ptuj in tako smo pravi ptujčani že 26 let.«
Milica COF: »Nevem če je bil kje v Poljanski dolini, kjer sem bila rojena kakšen dom, kjer mladi ne bi po vojni pomagali graditi in obnavljati. Tudi mene je najprej življenjska pot nesla iz Kranja v Bosno, nato pa se je mož zaposlil v gumarski industriji v Ptuju in tu smo že od leta 1964.«
Marija NOVAK: »Stara sem bila 21 let. Doma smo bili brez dela, čeprav sem se izučila za šivilijo. Na takratni borzi dela so mi rekli, če hočem od skupnosti kaj imeti, jim moram tudi nekaj dati.
In tako sem odšla na Šamac Sarajevo s prvo Ptujsko brigado v marcu leta 1947, domov pa sem prišla ob koncu aprila. Doma pa smo v Kidričevem še tri dni kopali temelje za nove bloke. Aprila sem odšla prvič po tej akciji v Šamac.
Čeprav so minila tri-deset-ja je naš nasip še tak kot smo ga mi gradili. Veliko sem delala pri njegovem utrjevanju.
V prostem času sem delala pri vsem z veliko voljo in veseljem. Ko mo prišli v Ptuj smo doživeli enkraten sprejem z godbo na pihala. Tudi v Ptujski smo gradili zadružne domove, športno igrišče . . Udarne akcije so se z isto vnemo nadaljevale. Tudi danes bi mladi prijeli za enako delo, če bi bilo potrebno, le organizirati bi ga bilo treba.
Spomini so neizbrisni. Še danes hranim nekatere dokumente iz teh akcij. Bilo je lepo. . . vsepovsod pesem. Na pohodu ob delu, vsepovsod . .
Alojz LIPAVŠEK: »Po vojni leta 1947 je bilo težko dobiti mesto za vajenca, vendar sem takrat to mesto dobil v takratnih obrtnih delavnicah. Ob enem pa sem se obvezal, da se bom akcije udeležil in že po enem mesecu sem odšel na progo Šamac—Sarajevo. Že pot tja je bila posebno doživetje, potovali smo tri dni in tri noči.
Vso delo smo opravljali v trojkah, strojev ni bilo. Začelo ise je razvijati bratstvo in enotnost. Spoznavali smo nove brigade, tekmovali smo med seboj . . . tam sem bil avgusta in septembra pred 30 leti. Vsi smo bili mladi — star sem bil 16 let in to je bila moja prva pot od doma, od staršev. Spomini so lepi, misel na tiste čase je ponovno oživela, 2. aprila letos, ko smo stali mirno in poslušali zapoveš! pred odhodom na pot. Tam sem bil tudi pred par leti z družino. Danes je vse novo vse se je spremenilo.«
Zdravko VELDIN: »Takrat sem bil star 17 let, bil sem v Bosanskem Samcu, kjer je bilo takrat vse poplavljeno, kot da smo se zaustavili nekje na Jadranski obali. Domačini so nas lepo sprejeli, ko se je voda vrnila v strugo smo drugi mesec preživljali že v barakah. Tudi jaz imam na ta
čas lepe spomine. Bili smo kot bratje in sestre, življenje smo si naredili sami pestrejše, da nam je čas hitreje mineval. Imeli smo krvave žulje, samo, da je bila najboljša trojka pred brigado (Zvečer pohvaljena. Bojevali smo se za čim več kubikov zemlje. Na progi sem bil v aprilu in marcu, leta 1948 pa še na izgradnji novega Beograda.«
Erika SKALIČ: »1946 leta sem delala najprej na regulaciji Pesnice v Prekmurski brigadi, nato pa sem odšla z Mariborsko delovno brigada na končno izgradnjo proge Brčko—Banoviči. Leta 1947 pa isem se udeležila delovne akcije Šamac—Sarajevo v prvi in zadnji izmeni. Osem mesecev _sem preživela med brigadirji. Najboljša organizacija in delovni pogoji so bili na Pesnici. Najbolj pa mi je o-sta la v spominu gradnja proge Brčko—Banoviči zaradi tova rištva. Delali smo vse ročno; kramp in lopata sta bila edi no orodje, naša bivališča šo tori in barake.
Na progi šamac—S a raj e vt sem bila v prvi izmeni ko mandir čete. Stara sem bik nekaj več kot 17 let in lahke si mislite kako je bilo to za me vse novo, zanimivo. V bri gadah smo organizirali skup ne prireditve in se seznanjal z brigadirji iz drugih repub lik.
Kljub vsem težkim pogo jem je bilo takratno tovarišt vo in delo resnično utripanj< bratstva in prijateljstva mec Jugoslovanskimi narodi in na rodnostmi.
Mi smo progo gradili, prog: pa je izgrajevala nas mlade ki smo še komaj začeli pošte no živeti, vendar v svobodn in lepi naši domovini.«
Mineva 30 let. Takrat mlad. dekleta in fantje so danes ži očetje in matere, nekateri tu di dedki in babice. Življenji gre nezadržno naprej. Ča: pred 30 leti pa še je tako živi pred nami in spomini nanj ta ko lepi. Hvala vam dragi sc delavci. Včeraj ste bili vi pr vi, danes bomo mi. Samo pc kličite nas! Za domovino it za našega dragega predsedni ka TITA ne bo proge, ki je n bi zgradili z golimi rokam kot ste jo tudi vi gradili prei 30 leti.
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Bauman Valentin, Drobnič Ivan, Indic Ostoja, Potočnik Marko, Vidovič Franc, Kralj Rajko, Kozar Silvo, Živkovič Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 1700 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo.
Mnenja o gradnji obrata
družbene prehrane
Oglasna deska v obratu II. vzbuja pozornost. .Razlog za to je skica objekta družbene prehrane, ki ga bo naš kolektiv kmalu pričel graditi. iPnisluhnili smo •komentarjem. Vsi dokazujejo, da Je ta obrat nujno potreben objekt. Pogovarjali smo se z oe-katerimi delavkamii iin delavci v TOZD PM. Na vprašanje:	»Kaj
menite o 'bodočem obratu družbene prehrane?« so odgovorili:
Pavlič Angela — monter I: »Že leta In leta nosim malico od doma. Če bo topli obrok kvaliteten in raznovrsten, bom tudi jaz jedla toplo malico.«
Majcen Franc — rezka-r: »Želim, da bi bil obrat družbene prehrane čimprej gotov. Vozim se 20 km v službo, zato bi se mi topli obrok prilegel.«
Mazera Katica •— monter I:
' »Pozdravljam odločitev, da zgradimo obrat družbene prehrane. Za kolektiv s 1500 delavci je to nujno potrebno. iMenim, da bo 'treba istočasno z graditvijo obirata v Rajšpovi, misliti tudi na primerno jedilniico v obratu U. V tej jedilnici bi bila kantina in prostor bi se lahko uporabljal za
seje, saj za to nimamo primernega prostora.«
Bratušek Peter — oddelkovod-ja: »S kvaliteto toplega obroka moramo pritegniti čim večje število delavcev. V nasprotnem, 'bo treba kriti deficit v tem obratu.
Zafošnik 1vo — kontrolor: »Topli obrok je za pozdraviti. Posebej bo prav prišel delavcem, ki se vozijo daleč v službo in starejšim zaposilenim, ki niso pri najboljšem zdravju.«
Hostnik Janko — oddelkovod-ja: »Vse delovne organizacije i-majo rešeno vprašanje toplega obroka. To samo potrjuje mnenje, da mi s tem zamujamo in stikrat gradili kaj drugega. Treba bo zagotoviti primerno kvaliteto, če želimo, da bodo kapacitete izkoriščene.«
Očitno je da je v obratu II potrebno zagotoviti primeren prostor — jedilnico. Ta bi služila za več namenov. Seje delavskega sveta in družbeno političnih organizacij so v pisarni obrata, ki je premalain neprimerna.
Zabeležili smo samo nekaj od-potrjujejo, da je gradnja tega govorov, ki dovolj zgovorno obrata nujno potrebna. I, O.
‘Najstarejši delavec, GALUN Jože, pri polaganju temeljnega kamna obrata družbene ; prehrane
A.	Tehnični opis objekta
Objekt družbene prehrane AG1S bo zgrajen na tovarniškem zemljišču na travniku in parku za 'bencinsko črpalko v .izmerah 42,4x18,2 (15,4) m, vzporedno z obstoječo avtopralnico.
V zasnovi objekta ločimo tri enote: kuhinjo s potrebnimi prostori, veliko jedilnico in malo jedilnico z vhodom in sanitarnim vozlom.
Kuhinja bo dimenzionirana tako, da bo možno pripraviti do 1500 obrokov za toplo malico. Od tega bo predvidoma 500 obrokov dostavljenih na ostala delilna mesta. Pripraviti bo možno tudi do 200 enostavnejših kosil ter 200 nočnih malic. V samopostrežni jedilnici ho približno 236 mest, v manjši jedilnici pa 36 mest.
Objekt bo nepodkleten (zaradi HE Srednja Drava se predvideva dvig talne vode) in so v pritličju predvideni vsi potrebni prostori za normalno funkcioniranje kuhinje: butanska postaja, termosi, prostor za smeti in embalažo, pisarna za ekonoma, garderoba in sanitarije za osebje, prostor za priključno podpostajo oziroma klimat.
Objekt bo priključen na tovarniško toplovodno omrežje, tovarniško elektroomrežje, vodovod in telefonsko omrežje.
B.	Predračunska vrednost investicije
Skupna predračunska vrednost investicije bo predvidoma znašala 6,605.488.— din. V to ceno so po pogodbah z izvajalci zajeta: gradbena dela, obrtniška dela, instalacijska dela, priključki za vodovod, elektro, toplovod In kanalizacijo, oprema kuhinje, oprema jedilnice, stroški nadzora interkalarne obresti ter vsi zakonsko predpisani prispevki.
Ureditev okolja objekta družbene prehrane bo realizirana hkrati z ureditvijo okolja AGIS.
C.	Viri financiranja
Pri financiranju izgradnje objekta družbene prehrane sodeluje poleg temeljnih organizacij združenega dela DO AGIS še DO GRADIS, Ljubljana — TOZD Maribor, DO Merkator — TOZD l.nvesta Ljubljana in Kreditna banka Maribor — podružnica Ptuj, in to:
	din	%
lastna udeležba	1,505.488	22,80
Kreditna banka Maribor — Ptuj	3,000.000	45,41
DO Gradis, Maribor	1,000.000	15,14
DO Merkator — TOZD Investa Lj.	1,100.000	16,65
Skupaj:	6,605.488	100
		
Perspektiva in razvoj gumarstva v okviru
DO Agis
^Nadaljevanje 2 10. strani)
(imeti veliko strpnosti in hotenja, }da se napake ne bodo ponovile. (Ponovno bo velika odgovornost (vodstev po TOZD-lh in organov isamoupravljanja, da se vživijo v vsaki predlog, ki ga bodo delavci predlagali na zborih delovnih Iju-idi ali kako drugače. Želja nas vseh naj bo, da imamo v hiši jAGIS red — delovno vzdušje in disciplino na delovnih mestih na .višini in k temu še osebno za-Jdovaljstvo.
I Za uresničevanje im varstvo ovojih samoupravnih pravic so (delavci v delovni organizaciji opravičeni in dolžni uresničevati (Samoupravno delavsko kontroio ipeposredno, z organi upravljanja (in s posebnim organom samoupravne delavske kontrole.
I	Makovec Vlado
Poznano je, da so se delavci, združeni v TOZD Gumama, izrekli za podpis samoupravnega sporazuma v skupnost DO Save Kranj in AGIS Ptuj. Istočasno pa so že postavljene in konkretizirane naloge v obeh DO za pripravo vseh idejnih osnutkov za prenos proizvodnega programa tehnične gume. Marketinška in tehnološka študija o dkonom-sko tehnični upravičenosti prenosa programa mora biti izdelana do 1. 7. 1977. Prav tako pa bo moral biti sprejet tudi dogovor o debtvi progra-
ma stiskanih izdelkov, ki ga podaja srednjeročni program razvoja združenja Gume Jugoslavije.
V primem, da bo po dani metodologiji dela rezultat informacije pozitiven in ga bodo samoupravni organi potr-dili, bo sledila izdelava pred-investicijski študij. To pomeni, da delavci sledimo novi ustavi, ki pravi, da lahko TOZD obravnavamo kot elementarni poslovni sistem, katerega osnovni smoter je, zadovoljevati določen del človeških potreb.
Seveda pa se mora tak sistem tudi nadalje povezovati v integrirane poslovne sisteme, kot so skupnosti temeljnih organizacij združenega dela, delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela.
Pri uresničevanju postavljenih ciljev pa pričakujemo tudi vsesplošno sodelovanje in .podporo v občinskem merilu, ker edino tako lahko dosežemo hitrejši razvoj industrije in zmanj sevanj e nezaposlenosti v občini Ptuj.
Leber Jože
Prednostne liste samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za pridobitev solidarnostnih stanovanj po objavljenem IM. natečaju v občimi 'Ptuj, ,ki je bila objavljena v časopisu TEDNIK, dne 31. marca 1977.
Iz omenjene objave posredujemo samo kandidate, ki bodo dobili stanovanja in so zaposleni v AGIS ali pa, da dobi stanovanje zakonski tovariš, ki je zaposlen v drugi delovni orga-nizaoiji.
Navedeni kandidati s prednostne liste bodo dobili stanovanja v letu 1978 lin 1979.
I. MLADE DRUŽINE
ime in priimek	Bival išče	Štev. točk	Štev. d. čl.	Dobi stanov.	Zaposlitev
■Dragan Živkovič	Aškerčeva 5	123	3	1 -sobno	AGIS — Agrotransport
Marjeta Krajnc	Stojnci 27	107	3	1 -sobno	AGIS •— Perutnina
Branko Vesenjak	Remčeva 3	107	3	1-s ob no	AGIS — Perutnina
Marija Žnidarič	Podlehniik 6 a	101	4	2-sobno	TIS — AGIS
Zdenka Čihal	Potrčeva 23	82	3	1 -sobno	Bolnica — AGIS
Alojz Šeruga	Trg svobode 4	72	3	1-sobno	AGIS — Izbira
Terezija Kšela	Mezgovci 49	63	2	1-s ob n o	AGIS Ptuj — AGIS
Franc Tušek	Murkova 7	57	3	1-sobno	AGIS -— Merkator
II. DRUŽINE Z NIZKIMI OSEBNIMI DOHODKI					
Otiilija Cvetko	Borovci 30	183	2	1 -sobno	AGIS Ptuj
Zlatka Zajšek	Kidričevo 68	157	3	1 -sobno	AGIS Ptuj
Franc Kozel	Sp. Hajdina 109	155	5	3-sobno	AGIS cest., podr. Maribor
Marjeta Feguš	Gorišnica 77	153	2	1-sobno	AGIS Ptuj
Anijeta Kralj	Prešernova 2	152	3	1-sobno	AGIS Ptuj
Branka Fric	Slovenski trg 6	140	2	1-sobno	AGIS Ptuj
Elizabeta Marin	Krambergerjeva	7	140	5	3-sobno	Perutnina -— AGIS
Franc Vidovič	Sp uhlja 134	131	4	2-sobno	AGIS Ptuj — Lah
Irena Šiker	Prešernova 32	118	2	1-sobno	AGIS Ptuj
Franc Kosar	Prešernova 24	117	3	1-sob no	AGIS Ptuj — KK
Milan Horvat	Trubarjeva 11	97	3	1-sobno	AGIS Ptuj
Igor Podnižnik	Zg. Hajdina 109	92	3	1-sobno	AGIS Ptuj
Tatjana Verlič	Jadranska 18	91	4	2-sobno	PR — AGIS Ptuj
Štefka Molnar	Mariborska 18	85	4	2-sobno	KK — AGIS Ptuj
Vida Zalar	Stogovci 5	78	2	1-sobno	AGIS Ptuj
Janez Lačen	Podvinci 83	77	3	1 -sobno	AGIS Ptuj — Lah
Dragica Prelog	Trnovska vas	48	2	1-sobno	AGIS Ptuj
Kristina Zadravec	Bezjakova 3	37	3	1-sobno	AGIS gosp.
Zdenko Kramberger	Gajzerjeva 1	37	3	1-sobno	AGIS — Elektro
Ljubitelji športa in rekreacije
Tudi mi smo z velikim zadovoljstvom sprejeli naš novi časopis, ki nam bo od danes naprej prinašal poročila o športnih dosežkih in različnih oblikah rekreacije članov našega kolektiva. Zaradi slabe obveščenosti smo čutili veliko pomanjkljivost o delu športa in rekreacije.
Upamo, da bomo to veliko pridobitev znali izkoristiti ter o tem pravilno in pravočasno obveščati celotni kolektiv od katerega si želimo zaupanje in sodelovanje.
Vsako dobronamerno kritiko bomo z veseljem sprejeli, ker je to edini način, da izboljšamo kakovost dosedanjega delovanja.
'V letošnjem letu želimo posvetiti večjo pozornost tistim članom kolektiva, ki me sodelujejo v športnih tekmovanjih. S tem se želimo čim bolj približati delovnemu človeku.
Predvidevamo kolesarske TRIM akcije, osvežili bomo planinsko dejavnost — kajti obeta nam se pohod na Triglav, neplavalcem bomo organizirali plavalne tečaje im druge oblike športne rekreacije.
Kaj vse to pomeni za delovnega človeka? Takšna vprašanja se nam vsiljujejo sama od sebe. Odgovor naj bi bil zelo preprost.
Rekreacija nam pomeni akti-
ven počitek s katerim si obnavljamo pri delu izgubljeno energijo.
Zaradi tega je rekreacija velika kulturna vrednota, ki nam služi za ustvarjalno delo, produktivnost, zdravje, fizično in obrambno sposobnost.
Ivo Klarič
IZ DELA NAŠIH SEKCIJ
Strelstvo
Sekcija redno vadi in so tudi rezultati k temu primerni. Nekaj uspešnih nastopov:
—	občinsko prvenstvo v organizaciji SD Kidričevo tretje mesto posamezno za Franca Simoniča,
—	za občinsko zlato puščico so se uvrstili Franc Simonič, Marjan Gajzer in Alojz Ličen,
—	zmagovalec zlate družinske puščice v AGIS za leto 1977 je Alojz Ličen,
—	v počastitev dneva železničarjev je mladinska ekipa osvojila prvo mesto,
—• na tekmovanju SD LABOD TOZD DELTA so ženske osvojile drugo mesto.
K e g I j a n j e
Zaradi poškodovanega kegljišča pri »Dravi« smo primorani trenirati v Hotelu. V mesecu februarju je bilo izvedeno izbirno
tekmovanje za sestavo ekipe v katero so se uvrstili: Alojz Šeruga, Dušan Žnidarič, Jože Mohorko, Silvo Majcen, Leopold Rajh, Milan Seidl, Anton Nežmah in Stanko Zorec.
Ro 15-letih uspešnega vodenja in Igranja zapušča naš kolektiv tov. Leopold Rajh, eden od najboljših kegljačev starejše generacije našega kolektiva. Ob odhodu mu želimo še vrsto uspešnih nastopov, ter dobro počutje v novem okolju.
V nogometu, rokometu, košarki, namiznem tenisu in šahu potekajo izbirna tekmovanja, ter nastopi v DŠI, Mladinskem tekmovanju in vseh tekmovanjih, ki so posvečena 40-obletnici KPS, 40 obletnici prihoda tov, TITA na čelo KPJ fn 85 rojstnem dnevu.
Od 20. do 22. maja bodo naši športniki nastopili na XII. športnih igrah motorne industrije Jugoslavije, katerih organizator je Industrija motora Rakovica.
LETOVANJE '77
'Naši člani kolektiva bodo letos .letovali v počitniških hišicah v Biogradu, Ankaranu in Rovinju. Poleg tega jim bo na voljo tudi camp prikolica in trije šotori.
Ivo Klarič
KADROVSKE
SPREMEMBE
DELAVCI, KI SO PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU v mesecu MARCU 1977
Delovna skupnost skupnih služb SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR
—	VELJOVIČ Radoslav, pravnik
FINANČNI SEKTOR
—	GJURASEK Alenka, saldakont II
TEHNIČNI SEKTOR
—	CAFUTA Stanislav, prirezovalec
—	KODRIČ Majda, planer III
—	KOKOL Martin, transporter
SEKTOR MARKETING, RAZV. IN IZGRADNJA
—	OSTOJIČ Dušan, ref. tehnično serv. poslov, (se vrnil iz JLA)
TOZD AVTOOPREMA
—	ZAMUDA Janez, strugar III (se vrnil iz JLA)
—	ILEC Silvo, strugar III
—	FRIŠČIČ Željko, strugar III
—	ZAJŠEK Janez, monter sedežev II
TOZD ORODJARNA
—	IVANČIČ Stanislav, rezkalec lil (se vrnil iz JLA)
TOZD ORODNA CENTRALA
—	ARNUŠ Rudolf, strugar (se vrnil iz JLA)
TOZD GUMARNA
—	BABŠEK Magdalena, tajnica
—	VUČKOVIČ Majda, tajnica
TOZD SERVISI
—	ZUBIČ Josip, avtomehanik (se vrnil iz JLA)
—	PUKŠIČ Srečko, prodajalec (se vrnil iz JLA)
—	TOPLAK Marijan, avtomehanik (se vrnil iz JLA)
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	DOMANJKO Janez, strugar na Kru-šiku
—	PAVLINEK Štefan, strugar na Krušiku
DELAVCI, KI SO PRENEHALL LASTNOST DELAVCA V ZDRUŽENEM DELU v mesecu MARCU 1977
Delovna skupnost skupnih služb SPLOŠNO KODROVSKI SEKTOR
—	VOGLAR Franc, vratar-čuvaj
—	TOMAŽIČ Veronika, čistilka
TEHNIČNI SEKTOR
—	SIMONIČ Anton, konstrukter opreme
—	ILIČIČ Ljubo, transporter
SEKTOR MARKETING, RAZV. in IZGRADNJA
—	JAMNIK Lojzka, korespondent
DIREKCIJA
—	ŠPOLAR Zlatko, dipl. oec., pomočnik direktorja za ek. fin. vpr.
TOZD AVTOOPREMA
—	TANASIČ Boris, varilec
—	ŠMIGOC Franc, monter sedežev
—	VNUK Franc, livar
—	NIKŠIČ Desimir, vrtalec
—	KOKOL Viktor, strugar
TOZD SERVISI
—	BRIČIČ Franc, avtomehanik
—	MASTEN Franc, avtomehanik
—	BRAČIČ Stanislav, avtomehanik
TOZD PRECIZNA MEHANIKA
—	IBRIKS Hedvika, monter
TOZD GUMARNA
—	BABŠEK Magdalena, tajnica
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	LESJAK Anton, strugar
— STRAN ZA RAZVEDRILO IN NASMEH —
C	ZORA VILMA |kl 8O0AI4J MO&UA Ewn-ETWA RA5TLIMA		NAPMI/A ZA MERJE-MJEI30S-TRTE rO*»Š*	UO RAZI5' V0MLUI Z41/0D	VLAKNO tropske A9AVF	TliSVRA PRI ČETVORKI	0KEEI6HA UAVOJUICA	SINCLAIR LEDVIS	VPP6I6A- NJ£	STAZO&IŠ-KA HESTUA TRŽNICA	UMU	6L0v. Damv SR/ PESUIK (AlWU-*i*.B» sm)		<5R4EIK JUSTIN	JZAilC. CE-ŽISEK 00-KUMEUTM-UIH TUMOV	PRIRODA
IUPU&TB. MIŠJO V ZRM																N
PR0UCEML- Pr\6i.v											/Wivl PCOcv. TW. MSTUUA izuHitsL] WIK. SOtSE					P)
UVMITELJ LADIJSKEGA VIJAKA					0			MEJAŠURST SMOR. 6t£D.								£
5 »DEDOV. KlDO&LJE-uo pes-nt £e.w;e						PREBIVALK SeŠRE roRRAJIRE	f)		|			N		AVT. OZMAHil SCV/ET. ZVEZE SOO06. SLOV. ommatuz (tkTMitlik)		fl
^ —i	S vo 0<						CeLOTUt PCSIIETEK. pe/ TILMU						NLEČUI IZDELEK				V
						semozAHdMi SREDOZEMSKI VETER.						zadouaiuo »j HUMOilVLleUp				
OE.L <30feE					PAfi-LOV KLUB	A	A	T		MEZSA su>i/, Deuiim ZDEAVNIlicH' III SKMMTEi-7EV						fl
mrzvHEil-TALUA SKLADM ■ZA uejeujE	£		r		_£	A	U WWD 5če roMAjm A5TORi]E|W PELJEŠCU			|		3			P^-lPADMlCA MACODA 0& SEI/&CUEN g/^LTI^U	trjjouebmi SO^JSUIK
UIZKA WA-SHALVA rum z m OGUhl U5TI \/ ML. ZOLBl					fl	£			MESTU v/ 5 E MMEDOJh 11 MEftE6A/C z^ameu/l	P						f
ERBIJ				NAJVlSjl PRAV Ml ALT c OPVŽSEMI vkeditvi V EAL/	u	A		n			VRATA V PLOTU pODUES/e, CZMČJE.	!		E	£	/fl
NEMČIJA	1	)	M£H4WIČW UCEM]£	<3DBA,KI KASTE. NA Stdeu		r	0		O		E			TEGA At™ TCVASUJA V dšilOMLlV-moopeedur /KISA'		
IVO DANEU			:b	BODICA	r	>	A	KOS, DEU E K		E	L	KAČA VEL1KAUKA				ft
				BDCTOALP				KRAJ PRI PPATHI				&DEW <00 IMtO&fflU*'-MOV				
DOMAČA ŽIVAL			A	/\ f—r 1 J	v.		IZ6RE0 SMi/PKSKA POZEBA	1	A			S)			N	1 '
DEŽELA V 4VČTA.IJ!	T		i	A	o	L	f’		A	DOMAČE ŽtMSKO IME	M			C	t	0
NIZEK ŽEUSUt ms,	A		L	T	6E5WIL siMou/e W\NC.	DVOJICA	A		t	NAdzacsko MOŠKO IMf	k					
OH, KAKO SO OD TOD VIDETI IZGUBE MAJHNE IN NEPOMEMBNE . .
. . . MIKROORGANIZACIJA . .
DUO »OROC«