lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: CHelaea 3—1242
No. 161. — Stev. 161.
Entered aa Second Glasi Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, M. under Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, SATURDAY, JULY 11,1936 —SOBOTA, 11. JULIJA, 1936
The largest Slovenian Daily so the United States*
v __
lamed every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers.
_TELEFON: CHelsea 3—1242
Volume XLIV. — Letnik XLIY.
LEW1SA SKUSAJO IZKLJUČITI IZ DELAY. FEDERACIJE
Strašna vročina po vsej Ameriki
LEWIS0VI ORGANIZACIJI ŽE OČITAJO. DA DOBIVA ZNATNO
PODPORO OD KOMUNISTOV
i_
t
Predsednik unije stavbiiiskih delavcev-je pred izvršilnim odborom Federacije zahteval izključitev Lewisa. — Organizator jeklarjev je vstaš, in vstaša je treba kaznovati. — Komunistični voditelj Foster kritizira stališče Delavske Federacije.
WASHINGTON, D. C., 10. julija. — Doslej so se izjalovili vsi napori za uravnavo spora, ki je nastal v veliki Delavski Federaciji.
Delavstvo je razcepljeno v dva tabora. Konservativci drže z Greenom, predsednikom Federacije, ki pravi, da je le v strokovni organizaciji rešitev a-meriškega delavstva. Bolj napredni elementi so pa na strani predsednika United Mine Workers, John L. Lewisa, ki je sklenil spraviti v industrijalno or-ganzacijo nad petstotisoč jeklarjev.
Lewis je prepričan, da mora industrijalna organizacija nadomestiti sedanje organiziranje po strokah.
Spor je nastal baš v času, ko bi bila edinost najbolj potrebna. Ako bosta obe stranki vztrajali na svojenj stališču, je razkol neizogiben.
Tukaj zboruje izvršilni odbor Ameriške Delavske Federacije. Navzlic ponovnim vabilom se John L. Lewis noče udeležiti posvetovanja.
Včeraj je nastopil pred odborom John P. Frey, priletni predsednik unije stavbinskih delavcev-
Predlagal je, naj Federacija izključi iz svoje srede Johna L. Lewisa, predsednika U. M. W. in voditelja industrijalnega bloka.
Poleg Lewisa naj bo pa izključenih iz Federacije tudi dvanajst drugih velikih organizacij, broječih 750,000 članov, ki so se dale zavesti in so zastopane v odboru za industrijalno organizacijo (CIO).
— Ti ljudje so vstaši, — je rekel Frey, — in vse vstaše je treba kaznovati. Zal mi je, da moram predlagati kaj takega v sedanjem času, ko nam je sloga tako silno potrebna.
Frey je bil dober prijatelj starega Gompersa, ki je bil več desetletij voditelj Ameriške Delavske Federacije. V Federaciji ima velik vpliv, toda njegov predlog glede izključitve Lewisa in tovarišev, ne bo sprejet in najbrž ne bo niti vpoštevan.
William Green, predsednik Ameriške Federacije, in delavska tajnica Miss Perkins sta izrazila u-panje, da bo spor poravnan.
Casniškim poročevalcem je rekla Miss Perkins: — Spor, ki je nastal med dvema frakcijama v Federaciji ne bo trajen. Sele po letih se bo izkazalo, katera stranka ima prav: zagovorniki strokovne al: zagovorniki industrijalne organizacije.
V svpjih napadih na Lewisa se je poslužil Frey argumenta, ki je že od nekdaj kapitalistom najbolj priljubljen.
Rekel je namreč, da podpira Lewisov odbor za industrijalno organizacijo komunistična stranka.
Delavski department je zavzel v tem sporu povsem nevtralno stališče. Vlogo posredovalca vrši
pomožni delavski tajnik McGrady.
s /
Kornunst William Z,. Foster, voditelj velikega, toda neuspešnega jeklarskega štrajka leta ! 919, je izjavil, da Delavska Federacija ni v nobenem štraj-gu podpirala jeklarjev. — Prej bi se lahko reklo, —
je dejal, — da je štrajkarjem metala polena pod noge kot pa da jim je skušala ustreči. Federacija je ostala zvesta svoji taktiki. Sedaj nasprotuje Le-wisu, ki ftk*ftsa spraviti jeklarje v , industrijalno
^ — m .j ---; —.. —. :—____. __
POGAJANJA ZA UTRDITEV DARDANEL
Pridobiti želi Mussolini-jevo pomoč proti Nem- • čiji. — Anglija jje vsled naglega preklica presenečena.
MONTREAUX, Švica, 10. julija. — Vsled naznanila, da je Francija sporočila Angliji, da se ne* smatra več vezane po sredozemski pogodbi, je n& pogajanjih glede utrditve Dardanel zavladalo novo upanje na uspeh.
■Sredozemska pogodba je bila sklenjena med Anglijo, Francijo, Jugoslavijo, Grško in Turčijo in bi stopila v veljavo, aiko bi tekom a'besinske krize Italija napadla Anglijo.
Ker je Francija odstopila od pogodbe ter naznanila, da bo odpoklicala svojo vojno mornarico iz bližine severne Afrike, smatrajo ta korak" Francije za dokaz prijateljstva do Italije.
Francija skuša pridobi t i Mussoliaiija, da pošlje na konferenco v Montreaux svoje zastopnike, d a razpravljajo skupno z drugimi državami glede prošnje Turčije, da bi ji bilo dovoljeno utrditi Darda-nele.
Rusija, neprestano zahteva na (konferenci, da bi bilo dovoljeno ruskim bojnim ladjam pluti skozi Dardanele na obe strani, medtem ko ji Anglija nasprotuje, razun, ako je dovoljena ista pravica tudi angleškim bojnim ladjam.
ABESINIJA NI ŠE POVSEM P0DJARMUENA
Italijani bridko občutijo, da odporna sila S Abe-sincev še ni zlomljena. V bližini Addis Ababe so razdejali 1 železniško progo.
RIM, Italija, 10. julija. — Kot pravi uradno poročilo, so " roparji'' železniško progo, ki pelje iz Addis Ababe v Džibu-ti, 30 milj od Addis Abaibe razdejali, prerezali telefonske in brzojarvne žice ter napadli dva tovorna vlaka.
Iz garnizije v Las Addas je bilo poslano vojaštvo, toda A-besined so se trdovratno postavili v bran. Šele proti jutru, ko so Italijani dobili ojačenje iz Addis Ababe, so Abesinci zbežali. Abesinci so imeli baje občutne izgube.
PARIZ, Francija, 10. julija. — Po poročilih, 'ki so pri šla na francoska uradna mesta, so Abesinci razstrelili več že-
UMORIL SVOJO DRUŽINO IN SEBE
Jeklarski delavec je s sekiro razsekal svojo ženo in šejst otrok. — Ljubosumnost vzrok groznega čina.
INDIANA HARBOR, Ind., 10. julija. — Najibrže v napadu ljubosumnosti je 3G let stari jeklarski delavec Celestino Gonzalez _s sekiro razsekal svojo ženo in svojih šest otrok, je ustrelil pri njem stanujoče-ga Jose Arona ter si slednjič še sam končal življenje.
Gonzales je ustrelil Arona v prostoru za preoblačenje pri Inland Steel Company, kjer sta oba delala. Svoj čin je iz vršil vpričo mnogo drugih delavcev. Ne da bi rekel kako be sedo, je seji Gonzales proti Aronu, oddal nanj štiri strele ter je nato obrnij orožje na sebe. Oba sta bila na mestu mrtva.
Policiji je vzelo mnogo časa, predno je oba spoznala in naišla njun naslov. Ko so šli policisti na Gonzalezovo stanovanje, so našli vrata zaprta in so zopet odšli. Ko so se proti večeru zopet vrnili in so zopet naši i vrata zaprta, so jih vlomili.
Našli so strašno sliko. Na tleh in na posteljah malega stanovanja so ležala trupla Gonzalesove žene in njegovih šest otrok. Vsi so bili grozno razmesarjeni. Poleg njih je ležala okrvavljena sekira. Otroci so bili stari od dveh do 17 let. Bili so štirje dečki in dve deklici. Najbrže se mu ni-kdo ni mogel postaviti v bran, in policija domneva, da je Gonzales vse pobil, ko -so še spali. Policija domneva, da je bil Gonzales ljubosumen na Arona, ki je pri njem več let stanoval.
lezniških mostov med Džibuti in Addis Ababo.
Mnogi časopisi prinašajo poročila o guerilla vojni, ki ho jo Abesinci pričeli proti Italijanom.
Kot pravi "Petit Journal", je ras Im.ru napadel mesti Dessye in Gondar in na nekaterih krajih prodrl 4 milje v ozemlje, ki so ga Italijani zasedli.
Posebno važno vlogo igrajo mladeniči, ki so bili vzgojeni v Evropi in ki so zbrali močne vojaške oddelke.
FRANCIJA JE ODPOVEDALA POGODBO
Ker je Francija odpovedala sredozemsko pogodbo, je prišlo novo u-panje na uspeh. — Upajo na udeležbo Italije.
PARIZ, Francija, 10. julija. — Francija je Angliji odpovedala pogodbo, po kateri je bila Francija obvezana podpirati angleško vojno brodovje v Sredozemskem morju.
Francija je obvestila Anglijo, da bi ta pomoč stopila v veljavo samo za slučaj, ako bi za časa sankcij Italija napadla angleško brodovje. Ker pa so sedaj sankcije odpravljene, tedaj je tudi pogodba razveljavljena.
iS tem liBČe Francija Italiji izkazati novo uslugo, da si pridobi Mussolinija, da bo Italija pri prihodnjih pogajanjih za novo locarnsf'ko pogodbo v Bruselju navzoča in da se tudi udeleži pogajanj glede utrditve Dardanel v Montreaux.
Francija je odpovedala to pogodbo navzlic temu, da je angleški vnanji minister Eden ponovno izjavil, da je bila ta pogodba sklenjena za nedoločen čas.
Kot znano je bila sredozemska pogodba sklenjena kmalu zatem, ko so bile razglašene sankcije proti Italiji. Francija se je s to pogodbo zavezala, da ne bo samo pomagala angleški mornarici, temveč da tudi prepusti pomorske postojanke za angleške bojne ladje.
Polog Francije so bile pri tej pogodbi vdeležene tudi Jugoslavija, Grška in Turčija. — In Francija pravi, da je od teh dežel odvisno, ako hočejo še dalje vpoštevati to pogodbo z Anglijo, ali pa jo odpovedo.
Odpoved te pogodbe sta francoska poslanika v Londo nu in Rimu ob istem času naznanila.
Rima ta korak Francije ni presenetil. Diplomatski! krogi zatrjujejo, da je bil že prej dosežen sporazum med Francijo in Italijo. Mnssolini je baje obljubil Franciji, ako odpove Angliji svojo pogodbo, da ji bo jamčil vojaško pomoč, ako bi jo Nemčija napadla.
V DRŽAVI WYOMING JE POGORELO ŠTIRIDESET TISOČ AKR0V GOZDA
S popaljenih planjav osrednjega zapada je dospela vročina v New York ter dosegla rekord za vse čase. Ob 2.50 je kazal toplomer 102 stopinji in pol v senci, na solncu v Central Park pa 1 45 stopinj. V okrožju metropole je vsled vročine umrlo 1 I oseb, 47 pa jih je onemoglo. Vremenski urad ne daje ni~ kakega upanja za kako olajšavo.
LUDENDORFF SE ROGOVILI
MONAKOVO, Nemčija, 10. julija. — General Erich Lu-dendorff, ki je star 70 let, se še vedjio nahaja v vojni in napada maršala Hindeniburga, medtem ko se nemški generali, po poveljujejo moderni vojski, pripravljajo na prihodnjo vojno.
V pismu, ki je zelo žaljivo za pofkojnega nemškega feld-ii tarsal a in vrhovnega, .poveljnika v svetovni vojni, pravi general Ludendorff, da je bil Hindenburg njemu podrejen.
Ludendorffa je razjezila kritika generalnega poročnika A. von Cramona v listu "Auf-reclit" o njegovi knjigi 1i Popolna vojna".
Yon Cramon v svoji kritiki navaja naslednje Ilkidenbur-gove besede, ko je govoril o svojem -sporu z generalom Lu-dendorffom:
" Pozabil sem vse, kar je storil general Ludendorff proti meni po vojni. Do svojega zadnjega diha mu bom ostal hvaležen za vse delo, ki ga je izvršil kot moj prvi namestnik."
Na ti pa je Ludendorff odgo voril:
"Kar naj os t rej še zavračam te besede. Nobenega dela nisem izvršil za generala Hinden-burga. Jaz nisem bil njegov' uslužbenec. Zavračam njegov izraz 1 'namestnik" in opozarjam na dogodke, ko je bil izbran najvišji poveljnik, kj je bil postavljen na mojo stran in ne jaz na njegovo. On je bil moj namestnik in ne jaz njegov."
SUHA& SO ZOPET NA DELU
Tajnik U. S. Brewers Association poroča, da so suhači zopet z vso vnemo na delu. — Skoro vsak teden prepove kakšna občina ali okraj /prodajo opojnih pijač. Samo v državi New York je že suhih nad šeei-sto občin.
LAČEN MEDVED
KENNEBAGO LAKE, Me., 10. julija. — V poletno kočo Newyorčana Charlesa S. Mc-Verigha je vdrl medved, prevrnil sto funtov težko ledenico ter pojedel ' šest ducatov jajc, štiri funte masla in tri funte Srteaka.
Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih državah*
Nad 100,000 mestnih prebivalcev je zapustilo svoja, kot ognjena peč vroča stanovanja ter spalo v parkih. Cez dan so bila kopališča napolnjena in samo na Coney Islandu je bile pol miljona 'kopalcev, okoli 10,000 pa jih je ostalo čez noč na hladnem pesku.
CHICAGO, 111., 10. julija. — Po sedemdnevni neznosni vročini je po nekaterih krajih o srednjega zapada nekoliko deževalo. Vedno več ljudi umira vsled vročine, ko kaže živo srebro še vedno nad 100 stopinj.
Deževalo je po naslednjih državah: South in North Dakota, Minnesota, Indiana, Iowa, Missouri, Utah in Nebraska. Toda ta dež ne zadostuje za osušeno zemljo.
Suša je že napravila škode nad $300,000,000 in vlada mora sikribeti za 204,000 farmer-skih družin.
SUNDANCE, Wyo., 10. julija. — Najhujši ogenj v mnogih letih divja po gozdovih Forest Hills in je uničil 40,000 akrov smrekovih gozdov in mnogo divjačine. Zgorele so tudi cele črede govedi in konj, ki so se pasle po gozdnih pašnikih.
Požar je dospel tudi v bližino ranč, toda jih ni zajel, ker so Ibili že prej izkopali široki jarki. Nad tisoč ljudi gasi požar, toda primanjkuje jim vode.
Požar v Big Horn Mountain je sicer omejen, toda uničil je 3000 akrov mladih smrek v šestih dneh.
Advertise in 'Glas Narode*'
MORILKO SO ZAPUSTILI 2IVCE
SING SING, N. Y., 10. julija. — Mrs. Frances O. Creigh ton, ki bo morala skupno z Everettom Apple gate zaradi umora Applegatejeve žene prihodnji četrtek umreti na električnem stolu, je že nekaj tednov bolna in ne mora zapustiti postelje.
Mrs. Creigliton je po radio izvedela, da je sodišče v Mi-neola, N. Y., zavrnilo njeno prošnjo za novo obravnaivo.
Ako governer Lehman njene usmrtitve ne bo odgodil, jo bodo morali najbrže nesti 150 čevljev iz njene celice do električnega stola, kajti ne more niti stati na nogah. Kaznilni-ške oblasti se tega kar boje, kajti v vseh 45 letih, odkair u-mirajo zločinci na električnem stolu, ni bilo treba še nobene-
ga zločinca nositi na njegovi zadnji poti.
Pri tem pa se ne bodo poslu žili nosilnice. Na kak način pa jo bodo prenesli, uprava kaz nilnice še ni pojasnila. Uradni-štvo kaznilnice je mnenja, da bo governer njej in 4PPelgateu odgodil usmrtitev do časa, da bo Mrs. Creighton toliko okrevala, tja bo mogla sama iti na električni stol.
LASKI POROČEVALCI NE
SMEJO V ŠVICO
*
BERN, Švica, 10. julija. — Švicarska vlada je odredila, da ne smego več v Švico oni italijanski časnikarji, ki so demonstrirali proti abesinskemu cesarju,
nQL1» V'AXOW**1 v
New York, Saturday, July 11,1 936
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3&.
"Glas Naroda"
<▲ Corporation) Owned and Published by
BLOVKNIC PUBLISHING COMPANY
Prank Sakser, President
L. BflMdtt, Tm&
Place of business of the corporation and addressee of above otficera: tit Weal 18th Street. Benagk ef Manhattan. New Vork Ctty. N.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
lamed Bvery D«7 Except Sundays and HoUdsys
ta celo leto velja sa Ameriko In
Kanado.....................$6.00
Ks pol leU ....................f3.00
Tjl četrt lets..................fl.SO
Zg. New York aa celo leto......97.00
Za Dol lets....................$3.60
Sa Inozemstvo sa celo leto......$7.00
Zs pol lete....................f&GO
Subscription Yearly 90.00
Doplst brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli podiIjstl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da *e nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
**G!as Na rods" !shsja vsaltl dan izvzemSl nedelj in praznikov
-GLAS NARODA". 216 W. ISfh Street, New York. N. I.
Telephone: CHelsea 3—1242
ABESINCI SE 2E VEDNO BRANIJO
Po poročilih iz angleških virov je italijansko okupacija Abesinije še vedno v zelo primitivnem stanju.
Italijani še dolgo niso gospodarji položaja in je še nad dve tretjine abesiuskega ozemlja še vedno pod abesinsko oblastjo.	,
Italijani so zasedli le večje kraje, kjer morajo zaradi odpornosti Abesineev držati velike posadke, vse pokrajine med temi mesti pa so v rokah Abesineev, ki še vedno neprestano napadajo Italijane.
Italijani si sedaj prizadevajo, da postopoma razširijo m ojo oblast na zapadne pokrajine, kjer se je učvrstila začasna abesinska vlada pod predsedstvom bivšega abeshiskega poslanika v Parizu Volde Mariama.
V	južnih delih Abesinije še neprestano trajajo boji. — Abesinci »vodijo guerilsko vojno in povsod napadajo sialbejše italijanske oddelke ter onemogočajo zvezo med poedinimi večjimi kraji, ki so v italijanskih rokah.
V	Addis Ababi vsako noč pokajo puške. Četudi so Italijani izdali zelo stroge varnostne ukrepe in pobesili številne uporne Abesince, se pojavljajo vedno novi abesinski oddelki, ki vznemirjajo italijanske oblasti in italijanske posadke.
Domačini so po večini za pustili Addis Albabo in Be pridružili četnikom, k v okolici prestolnice neprestano vodijo borbo proti Italijan ;m.
Mnogi pa so tudi odšli v notranjost Aibesinije, kjer so se pridružili posameznim plemenskim poglavarjem, ki na svojo roko vodijo vojno z Italijani.
Angleški listi objavljajo pismo, ki ga je prejel abesinski poslanik v Londonu dr. Martin iz Addis Ababe.
V	tem pismu mu sporočajo, da se Ibo v kratkem pričela no>va akcija Abesineev proti italijanski okupaciji.
Abesinci samo čakajo, da nastopi veliko deževje, ki bo o-težkočilo preskrbo italijanskih Čet na raznih izpostavljenih postojankah.
Abesinci sedaj zbirajo orožje in municijo ter sestavljajo čete in operacijski načrt.
Prepričani so, da bodo organizirali tak odjpor, da se bodo morali Italijani umakniti.	.

DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
T JUGOSLAVIJO
Za $ 2.60___________________ Din. 100
• $ 5.00 __________________ »in. 200
$ 7J65 ___________________ Dta. 300
HL« ____________________ Din. 500
$23.00 ___________________ Dte. 1000
»45.00 ____________________Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.00 .................... Ur 100
$ 17.50 .................... Lir 200
9 43.00 ____________________ Lir 500
t -83.00	Lir 1000
$165.00 .................... lir 2000
$245.00 ___________________ Lir
KME BE CENE BEDAJ BITKO MENJAJO BO NAVEDENE CEN* PODVRŽENE BPBXX&MBI GOBI ALI DMA
•-**——^——-.--.i.. .,.. J.-.-......	| t f-tl B1r. .. . .
Za lžpUUflta težjih zneskov kot <geraj navedeno, bodisi v dhmrjfc aft Urah dovoljujemo ie boljše meje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
f Worcester, N. Y.
Pretečeni Iteden sem poročal, da se ibo vršila svatba na večer 4. julija na domu nevestinih starišev, Joe Kokarje-vih. Udeležba je bila ogromna. Vse ise je vrtilo, staro in mlado. Mladina je v proslavo ameriške neodvisnosti spuščala rakete. To je bilo streljanje, kakor v svetovni vojni.
Novoporočencema želimo vse najboljše v življenju.
Suša še danes ne ponehuje. 8. julija je bilo tu 114 stopinj na solncu.
Zadnji petek smo dobili le malo tabo za-željenega dežja. Vse je skoro požgano. Tudi se sliši, da bo vlada začela kupovati živino, ker letošnji pridelek sena bo zadostoval, le za polovico glav goveje živčne, kar jo imajo sedaj v reji.
Zadnji teden je postalo zelo živahno v tukajšnji okolici. — Prišlo je veliko posetnikov na počitnice iz New Yorka.
Tudi nas je obiskalo več rojakov iz New Jersey. Vsem u-gaja ta kraj, posebno pa zdravi zrak, katerega tu<li v vročini ne manjka.
Obiskali so nas: družina A. Ferenchak iz Plainfielda, njegov nečak A. Gvetkavič z družino iz Brooklyna, gospa Kovač s sinom iz Brooklyna, in še mnogo drugih, katerih mi pa niso imena znana.
Vidi se, da je Rooseveltova politika na zdravi podlagi. — Napredujemo počasi. To je še naše edino upanje, da ne gremo nazaj, kakor bi se nam zgodilo v Hooverjevi prosperite-ti.
Zadnjih par let je bilo zelo mak) obiskovalcev. Vzroka ni treba iskati z lučjo. To je vsaki sam občutil, ko je iskal s petimi prsti po žepni praznini. Da so se pa razmere v mestih izboljšale, nam je dokaz, ker prijatelji pridejo do 250 milj daleč na obisk k svojcem.
Zatoraj, dragi rojaki in rojakinje, ne pozabite v jeseni storiti svojo dolžnost, oddajte glas možu, ki nas je rešil popolnega propada. Izvolimo moža, ki deluje na to, da izboljša delavski polažaj. Ne ozirajino se na onih devet starokopitnih sodnikov, ki mečejo Roo?evel-tove ustanove, ki so bile delavcu v prid, med staro žaro. Seveda, vse ne bo šlo kakor po maslu. Naj nam bode vedno pred očmi izrek: — Združeni zmagamo, ločeni pademo.
Ravno mi je prišlo na uho, da so imeli v Elk Creeku izvan-
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
reden slučaj. Slovenska kronika 'ne beleži, da bi nežna roka prav po zidarsko oklofutala po poklicu kovača. Že od nekdaj sem imel nekak strah pred ko-vavevo roko.
Da jo pa Vrhničanka zna tako mojstrsko uporabiti radi svoje časti nad kovačevo glavo, to je pa nekaj izvanredne-ga. Po odhoda v Ameriko, smo pustili za seboj one robate izraze in se naučili tu drugih šeg in navad. Seveda, tudi to je izjema, da se dobi oseba, ki se krčevito drži navad iz mladosti. In tako je tudi slučaj na-nesel, da sta si prav soseda z Vrhnike skočila v lase radi robate psovke.
Z a to raj, dragi rojaki, ki i-mate Vrlinioanke za žene, bodite previdni v izrazih, drugače boste nosili drugi dan kot od sršena opikane glave. To so prave Amaconke. So dobre ženice do gotove meje, ali časti si ne pustijo kratiti.
Želeti je, da se nesoglasje u-ravna v obojestransko zadovoljstvo.
S pozdravom!
P. Rode.
TRAGEDIJA MED TIGRI
Za izplačilo * 5,— morate poslati, flt^. -$15,— " '»

„..,.$ 5.75
.....St*M 1
.....41«.—
.—.$4L2S .....4&L5«
MM ▼
kraja tnftriile ▼ tlolarjffa. >
NUJNA NAKAZILA IZVR&ttfBMO tO CftfeLS UMl CA MU-
6KMttM fL—
SLOVENiC -PUBLISHING C0MPAMY "GU.Naroda"
tU WEST IS* STRMET	NBW VOSE, N. T.
Jfas
^asaufe
Tiger Šerif v schoenbrunn-sikem živalskem parku je tigri-nji Nori pregriznil vrat.
Nora je živela deset let v Ischoenbrunskem zverin jaku. Lansko leto so dobili tja s sund-6kega otočja samca Šerifa, pred štirimi meteeci pa so obe živali postavili v is>to kletko. Med seboj sta se prav dobro razumeli in na Dunaju so že upali, da bodo kmalu lahko redili ti-°rrake mladiče. Te dni sta se Šerif in Nora v kletki igraila. Med igro je tigra oplazila Še-rifa s svojo sapo. Šerif je. pobesnel in preden so mogli priskočiti pa-zni'ki, je planil svoji družici za 'tilnik ter ji ga. prigriznil. V nekoliko minutah je Nora izkrvavela.
NAPAD NA OROŽNIKE PRI CETINJU
Dne 26. junija dopoldne se je zbrala pod Belvederom okoli 6 km od Cetiiija skupina okoli 500 oseb, po večini iz občin Ri-jeeka in Orničlka, pod vodstvom več znanih komunistov in nasprotnikov državnega in socialnega reda. Hoteli so imeti shod, ker pa shoda niso v zakonitem roku prijavili in ga varnostni organi tudi niso odobrili, so orožniki zastavili pot in1 jih pozvalli v imenu zakona, da se ratfidejo. Večja skupina se je takoj razšla, drugi, (ki so jih kolovodje podpihovali, se pa niso odzvali pozivu organov oblasti, temveč so zahtevali, da se jim dovoli demonstrativen pohod čez Cetinje z nedovoljenimi zastavami in napisi. Ko so jim povedali, da takim zahtevam ni moči ustreči, ker na&pirotujejo določbam pozitivnih zakonov in so nevarne za Ijavni red in mir, je večina izmed njih pod podpi-hovanjem treh kolovodij napadla s strelnim orožjem orož-ništvo. Napadalci si oddali v orožnike več ko 150 strelov. O-rožniki so po predpisih svoje Službe sprožili v obrambo v napadalce, ki so se raiztepli v raznih smereh ter metali proč nože, revolverje, palice in drugo orožje.
Po doslej zbranih podatkih sta v tem spopadu padla na strani napadalcev 2, ranjenih je pa 16 oseb; prepeljali so jih v bolnišnico na Cetinje. Na strani varnostnih organov ni nihče padel, ker so se vsi o pravem času zaščitili. Pristojna oblast je uvedla postopek. Doslej je aretiranih 56 oseb. Drugače vlada v vsej zelski banovini mir in red.
VINOGRAD IN HISO SO MU UNIČILI
V Botinju pri Kruševcu so se tamošnji vaiščani 30. in 31. marca t. 1. nenavadno silovit način maščevali nad svojim so-vaščanom Radošem Popovičem, ki si je prilastil kos srenj^ke-ga zemljišča, do katerega so imeli pravico vsi vaščarii. Po-povič si je v desetih 'letih prila-ščeVal to zemljišče kos za kosom, tako_da'ga je bilo že do osem hektarov v nljegovi lasti. Kmetje .so ga zato tožili, in ga je sodišče priteililo, da je vrnil prilašeeni svet srenji. To se je zgodilo leta 1925. Pozneje pa
je Popov ič zopet začel segati po srenj-skem zemljišču, tako da ga je bilo v zadnjem času zopet kalkih sedem hektarov v njegovi lasti. Da bi mu kar najtefneljitdje pregnali slo po tuje ntsvetu, se je dmenjena dva dneva zbralo 40 vasčanov, ki so najprej naskočili PopovičeV vinograd, katerega je zasadil na prilaščenem zemljišču, in so mu uničili nad sedem tisoč trt. Nato pa so napadli tudi njegovo hišo in gospodarsko poslopje in v.se razbili in porušili. Sedaj se morajo vsi ti vaščani zagovarjati za to nasifije pred kru-£ev^kim okrožnim sodiščem.
RAZBOJNISTVO SE JE RAZPASLO
razpadlo v zadnjih časih po des-potovškem srezu. V teku dni sta bila izvršena dva drzna roparska napada in se je posrečilo razbojnikom, da so odnesli lep plen obakrat, zlasti pa pri drugrem napadu. Sredi noči so štirje roparji zakrinkani in dboroženi od nog do glave, vdrli v hišo imovi'tega kmeta Arsa Miloševiča v vasi Bu'kovcu. Zveza'li so gospodarja in ga pretepali toliiko časa, da jim je povedal, kje hrani denar. Tako so mu vzeli 15,000 Din gotovine, nekaj zlata in drugih vrednosti ter so potem izginili v temni noči. Orožništvo se zelo trudi, da bi zasledi to to drzno razbojniško tolpo, ali je bil ,do^le(j ves trud zaman. Razbojniki imajo brez dvoma med prebivalstvom pomagače, kateri jih obveščajo o orožniških ukrepih proti njim.
NAPOLEONOV CEKIN ZA MOLITVE
V Užički Požegi je umrla imovita gospodinja Mileva Kondičeva, ki je v oporoki določila, da naj se vsakemu svečeniku, ki bi sodeloval pri pogrebnih molitvah za njo, izplača "po en Napoleonov cekin. Tako se je od blizu in daleč zbralo na njenem pogrebu 24 svečenikov, katerim se je za po-'grebne molitve v resnici vsakemu izplačal Napoleonov ce-'kin.	^
•Slavne Dionnove petorčke so toraj dobile bratca.
Ko bo fantek nekoliko odrasel in mu bodo pokazali pet zalih, enako oblečenih deklet, se bo njegova otroška pamet čudila in zvedavo povipraševa-la:
— No, odkod so se pa te vzele ?
Obljubiti in držati, to bi bilo preveč. Toliko veselja človeku
ne moreš pripraviti.
*
V New Yorku kaže toplomer 102 stopinj. V zraku je 90 stopinj mokrote. Povprečna žeja znaša 150 stopinj.
Zdaj pa vse to skupaj se-štejte, pa boste vedeli, kakšna vročina je v New Yorku.
Ženske prenašajo lažje nego bogastvo.
nesrečo
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje teposlovfe.
STRASNA NESREČA
mm
■ im&tm*^
Nedavno se je porušilo v Ne w York« napol dogTajeno poslopje. Osemnajst delavcev je izgubilo pod razvalinami svoje življenje. Vsi so bili očetje velikih družin.
Važno ta potovanje.
Vdor je nahnenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je ipotreboa, da je penmen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje Udobno in Iritro. Zato se *a-' ujmo obrnile na nki sa vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potrti liste, vire je in liplOh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem Času, ln kar Je glavno, za najmanjše stroške.
NedrikvIjKifi rtaj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi Iz WMhingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY trpi najmanj en mesec.
PmU, torej takoj ka brezplačna tmvodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potbValL
SLOVEN5C PUBLISHING COMPANY , x ■(Travel Bureau)
216 West 18th Street New YoA, N. Y.
Kes slabi casi! Mnogim ženskam gre tako slabo, da ne morejo svojih ljubimcev vzdrževati.
★
Če pride mi ena ženska v dru žino, bo imela vse grde proti sebi.
★
č1e ne znaš ukrotiti tigra, u-kroti psa.
Papež Pij je pozrval cerkvene dostojanstvenike in katoliške lajike na boj proti nemoralnim filmom.
Kardinali, škofje, duhovniki in vodilni možje katoliških organizacij si bodo vsak nov film natančno ogledali, ga temeljito preštudirali in slednjič odločili, če je primeren za katoliškega človeka ali ne.
Gospode, ki bodo to reč študirali, iz srca pomilujem. Ni ga namreč bolj duhomornega in zdravo pamet nbijajočega inštrumenta kot je devetdeset odstotkov ameriškega filma.
Ko "producerjem" odpove logika in ko s svojim kokošjim razumom ne morejo iz zagate, si pomagaijo s židanimi noga-vicami, golimi prsi in nagimi bedri.
Proti temu je naperjen povsem nmesten papežev protest. Papež kot glavar katoliške cerkve in najvišji zaščitnik morale, je pa v gotovem oairu zelo pristranski.
Nad nemoralnimi filmi se zgraža, ni pa zinil besede, ko je dal pred cfcvemi leti katoličan Hitler postreliti na stotine svojih političnih nasprotnikov, med katerimi je bil tudi voditelj katoliškega gilbanja v Nemčiji.
In ni se oglasil*, ko je njegov prijatelj Mussolini začel pobijati in je tudi pobil z bombami in strupenimi plini na stoti soče afriških kriistjariov — Abesineev.
*
Žabi v vodnjaku ne moreš
govoriti o oceanu.
*
Besede so zrcalne podobe misli — le žal, da so zrcala po-
gostoma motna ia slfepa.
★
Prijatelj Bode opisuje v današnji številka neobičajno dogodivščino, ki se je pripetila v gornjem delu države New York.
Le to je' deforo (ali slabo) ker je zamolčal ime. V tamkajšnji okolici sta namreč dva vrbrtiska feovftča. Torej kateri je pravi?
Če bi jaz imel kaj pripomniti, t)i rekel: — V današnji a-meriški civiKžaciji fma ženska -pravico udariti, dočim moški nima te pravice. Vrhniški kovač je bil navzlic svoji skrajno neutefestei opombi še vendar
t tolikto ge&ttafcri&nski, <Ja ni j skušal treščiti nazaj.
. f ■ ....
"0L2B
«MBNMM
VABO 2JZ" w
New York, Saturday, July 11,1 936
OT LARGEST SLUVENE DAILY IN UJ334
FRANC MILClNSKI:
PRAVNIŠKI IZLET
Naročili so mi, da se kot po-lie zemlje, tri sem zaem> dali pri teži. Oškodovan pa ne bi bil ročevalec udeležim pravniške-1 v usta, hardun! pa sem še lab-j samo mesar, oškodovan bi bil
ga izleta v Celje, kuvert za o-Cko zažvižgal." sebe brez pijače 30 dinarjev^ f Grozno! Vprašam, kam plo
in je bil izlet jafco poučen.
Komaj smo se bili dobro vsedli v vlak, že «o pričeto z referati in razpravami.
Bili so zrelejšii gospodje z resnimi lici in učenimi čeli in se je prvi slučaj, ki je bil pred met razgovora, nemara tika? vodnega prava. Nekod na Do lenjskem da so si zgradili vodovod in ko so ga svečano izrodili javni uporabi, se je slav nosti udeležil tudi župan, gledna in častita korenina. Nje mu da so natočili iz vodovod? prvo časo. Dvignil jo je prof. solncu in jo pohvalil, da rje čis ta. Potem.je dejal:
vemo!
Istinitost slučaja je zajamčena po osebnosti poročevalca.
Temu primeru je bil soroden nadaljni primer, le da mu predmet ni brl kruh nego drugo nič manj važno živilo: meso — tako rekoč svinja.
Gnala da sta svinjo kmet in ,kmetica na semenj, da jo probata; spredaj je stopala žena w ^in po malem tipala koruzo, da u jie žival rajša sledila, zadi je ko-
4'Krščen sem bH z njo, pil je še nisem." Za hipec da se je poJmisljal, pa se je vendar odločil: "Naj bo, vzela me ne bo." In je nastavil čašo in jo poča-J ei previdno nagnil vase. Za en požirek ne prevelik ne premajhen, da je v usta vzel nevajene pokušnje, splaiknil si je z njo^ ustno duplino od lica do lica. od usten do grla in si je v njej okopal jeziik. Potem jo je v lepem loku zopet izpljunil, džk! Tako je storil kakor to delajo izkušeni veščaki, kadar pokušajo vino. Džk! In bi bil polni curek zadel hlače policaj-ta, da jih ni imeli policajt za-
rakal on in je imel palico. Tako so šli in že se je bila vsa družina srečno približala »sejmišču, kar se ustavi svinja, se vleže sredi pota, zadovoljno
kruli in ne mara naprej. Kakor da je sklenila: tukaj postavim svoj šotor in bom uživala zasluženi pokoj.
tudi in ne le tudi marveč celo zlasti konsunient in škoda bi bila nepregledna, saj vemo; cene hitro gredo kvišku, a poti navzdol ne najdejo več. Jaz mislim, slavna gospoda," sem
OREL NI NEVAREN ČL^ : VEKU
l
dejal. "Državno pravdništvo spričo razloženega položaja nejstarsi v Graubuendenu komaj
O tem, da orel napade včasih tudi človeka, se mnogo piše in večkrat tudi čitamo, da je orel odnesel otroka. Proti tej trditvi pa nastopa v reviji "Kosmos" W. Zeller, češ, da so to same pravljice. Ope-tovano je opazoval orla in prišel do prepričanja, da spada pripovedovanje o borbi človeka z orlom v lovsko latinščino. Zgodbe o otrocih, ki naj tbi jih odnesli orli, pa nastajajo na vadno tam, kjer so se otroci izgubili v goratih krajih. L.193JJ so švicarski listi pisali, da so
bi smelo križem držati rok, nego bi moralo po uradni svoji dolžnosti -brez ozirov na stroške trdo in neizprosno kakor mož jeklen naperili obtožbo zoper svinjo."
Predlagal sem v tem smislu resolucijo.
Videl sem: resolucija je bila vsem po godu. Vendar je ni<so dali na gla>sovanje. Ne»o, čim se je polegel hrup, so mi zastavili vprašanje.
Vprašanje me je presenetilo in razburilo. Nisem se bil na-
resili otroka, da ga ni odnesel orel. Zeller se je zglasil pri dotičnem očetu in in zvedel, da sta videla z ženo orla samo krožiti nad seboj.
Tudi v orlovili gnezdih niso še nikoli nalili nobenih človeških ko^ti ali ostankov otroške obleke.
Zeller smatra za izključeno, da bi se mogel orel, ki teb ta največ 4.50 kilograma, dvigniti v zrak z otrokom, mnogo te ž jim od njega. Novorojenčki so seveda lažji, toda zaviti so in
Sllffcflll mJKUI.	I 1 • 1 J ■	•	J	X««,,..	-UMU OU Ji.
"Pujsa, na, na, na!" vabi	l< a	.n.a S?°Ted" *VO" položeni v voziček, poleg tega
jega izleta tudi izpite. Niti'H so pa ljudje pri njih. mi ne zdi običajno, da seji o- Q orlu je ,oh malo
veka, tako rekoč gosta, cisto ,	\ ..	,
1	, „„ da se ne loti svojega plena s
nepripravljenega m na tesce-^	redrznost" k k
rwwtavi t>rr»<l Wnvnspralnfl "ko-^	* . s J » a	ra~
gulj ali jastreb. Orel se sploh
žena in siplje koruzo.
Pujsa kruli, pujsa noče.
Žena se razburja nad možem. "Kaj stojiš kakor štor! S palico ji pomagaj naprej!"
Reče kmet: "Pusti jo, baba, ti ne veš. Svinja je politiš. Po blatu se valja, da b<^ več vaga-la."
Tako gospod poročevalec.
Zoper poročilo ni bilo ugovora. Da po pravici povem,
tlačenih za škorenj, škornju pa to me je osupnilo. Edino, kar
voda ne škoduje od zunaj. In nato je župan o vodi iz novega vodovoda izrekel to-le sodbo:
"Gospoda moja, tako se mi adi, da nima pravega gajsta!"
Kako se je stvar z vodo končala v višjih stopnjah, mi je o-stalo nejasno, kajti že se je razvnela med učeno gospodo živahna debata, ki pa po mojem preudarku ni več spadala v vedno pravo, nego prej nasprotno .
Spominjali so se govorniki gospoda, ki da je imel poleg četftiirke vina običajno na mi-m tudi slatinsko steklenico in je k vinu pridjio pritakal iz slatinke. Tako je čuval svoj ugled kot zmeren in trezen sodobnik. Ves dolgi večer da je izpil le dve četrti in dve sla-tinki. Toda so mu našli sled, sneti so mu z lica krinko — feeš-tija je bil zmenjen s kremar-jem; v slatinki je bilo takisto golo suho vino! Rekti so, da potemtakem ni čuda, ako je u-gledni ta gospod o polnoči skušal odklepati hišne duri z go-
se je pripomnilo z druge stra ni, je bilo, da je nekatera žival res pametna. Na Osojnem br-du na primer da so imeli namesto nikdar sitega organi sta iznčenega kosa na koru; v kletki da je sedel, ministranti so mu nosili drobnih črvičkov, pri maši pa je faranom žvižgal Tantrtm ergo.
Že so hoteli pristopiti k tretji točki.
Meni pa se je stvar zdela pre-važna, da bi šli preko nje na dnevni red, zato sem se oglasil za besedo. Dovolili so mi jo in govoril sem blizu tako:
"Slatma gospoda/' sem dejal, "ne zamerite mi gostu, da izrazim svoje skromno mišljenje. Ne da bi oporekal časti-thn gospodom predgovornikom, ali vest mi ne da drugače, nego da dam duška svojemu prepričanju- kos in svinja sta dve različni stvari. Nobene besedice zoper kosa. Kos je bil nedolžen — žvižgal je v slavo stvarniku in v izpobudbo ver-nilkdm in ni bilo ne za ščep hu-
rečo cigaro namesto s ključem, dobije v njegovem namenu m kar da je docela nepripravno in početju. Svinji pa je bilo srce ttfdi z moraličnega stališča za-'obrnjeno na goljufijo: z zvito
pretvezo je hotela mesarja pripraviti v zmoto, da bi trpel škodo na svoji lastni ali drugih pravicah. Varati ga je hotela
vrzno sredstvo za dosego namena.	s
V nadaljnem razgovoru se je pohvalno poudarjalo protiadko-holno gibanje, ki si polagoma toda vstrajno krči pot v ČTm širše plasti naroda. Značilen pojav na tem polju da je zlasti govor kmetekega župana, ki je našel priprosto, pa pravo besedo, da pooči in prenriča svoje občane:
"Vina ftniimo dovolj, žganja imamo dovolj dobrega, domačega — ali ni res, možje: nam ni treba alkohola! Proč z alkoholom!" Takšen da je zgleden glas iz naroda!
Drugo točko sporeda tfe tvoril pravni slučaj, ki je bil bolj kazenske narave in bi se zanj morale brigati oblasti, pozvane v pobijanje draginje, ako naj so kos svojim vzvišenim Aa-logam. Zanesljiva priča, kre-menrt zemljeradnik iz iCrotne vasi na Dolenjskem, da je bil na ljubljanskem velesejmu pa j® VrtflVli W -fk9iI ^Mrtee^o isjpo-

draginja! Tako «6
postavi pred izpraševalno ko misijo.
Vprašanje se je glasilo: Odkod nam je sedaj toliko dežja?
Utripalo mi je srce, upal sem, da skoro dospemo na cilj svoje vožnje in bi se jim izmuznil., Umikal sem se in ugovarjal, da vremenoslovje ni moja stroka.
Toda niso odnehali. Deijali so, da je vprašanje upravno-pravne narave, silili so vame in ko so dognali, da ne znam odgovora in so me osramotili, so odgovorili sami: Ob lamski suši je bilo, so naši kmetje poslali v Beograd molbo za dež. Po neprestanem vstrajnem prizadevanju naših veljakov se je slednjič rešila inolba in to u-godno in bas te dni: evo dežja do mile volje!
Tedaj sem od duševnih na-potov omedlel in se nisem zbudil iz nezavesti oseminštiride-set ur. Ko sem se zdramil, sem se poržuril v hotel in reklamiral svoj kuvert, brez pijače 30 dinarjev za osebo.
Rekli so, da je že v pomijah.
Nato sem ga odklonil.
Poučen pa je bil izlet jako.
težko dvigne s količkaj težjim bremenom. Trditev, da si splete orel gnezdo na visokih pečinah, je nastala samo iz pravljice. Nasprotno, orli imajo gnezda v razpokah skal pod vrhovi in grebeni. V višinah loveči orli se vedno spuščajo s plenom doli h gnezdu.
NAJNOVEJŠE GOSLI — IZ KOVINE
SOCIJALISn SO ZMAGALI NA FINSKEM
HELSINGFORS, Finska, 9. julija, — Pri državnozborskih volitvah, ki so se vršile dne 1. in 2. julija, so socijalisti povečali svojo moč za pet mandatov. Sedaj imajo v državnem 2bor*u 83 sedežev.
Doslej smo bili vajeni, da so bfle goteli iz lesa, nellesenih si sploh ne moremo misliti, vsaj dobrili ne. Toda polagoma bomo prišli mor dado drugega na-ziranja. Reformatorji v tem področju namerč trdjo, da je zmotno, če mislimo da je edino les tisto tvorivo, ki more dati goslim pravo zvočnost.
V angleškem mestu Sheffiel-du, ki slovi po svoji kovinski industriji po vsem svetu, so zdaj o tvoril i tovarno glasbil, ki izdelujejo med drugim kovinske gosli. Materija! za ta godala je zlitina iz bakra, irik-la in kroma. V tej zlitini je vsa skrivnost kovilnskih gosli, treba je bilo namreč nay t i sestavo, ki daje isto resonanco ka-j kor les. Desetletja je trajalo, preden so našli po neštevilnih poskusih pravo zmes. Kvaliteta novih godi i je baje takšna, da v ničemer ne zaostaja za prvovrstnimi lesenimi goslimi. Za kaj pa ne? Le o ceni novih instrumentov ni še nič znanega.
DIJAŠKE DEMONSTRACIJE V BUKAREŠTI
-T-sS" 'vil
V glavpem mestu Romunske so dijaške demonstracije na dnevnem redu. &twfen%je demonstrirajo proti Židom. Pr oti demonstrantom So poslani armadni tanki, iz katerih brizgajo voda m vročekrvneže.
K njigarna "Glas Naroda"
New York, N. Y.
216 West 18th Street
ROMANI
ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura iz minulosti .......................................... .30
BEATIN -DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... .60
Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko du5o.
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena................................ .60
Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca.
BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116
strani. Cena ...........................................-...... 4f
Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah.. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca.
BRATJE IN SESTRE V GOSPODU
Spisal Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....75
Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor baš Cvetko Golar.
ČRTICE 12 ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejičkov Jože. 92 strani. Cena .................35
Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovlt slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati Življenje, ki ga je doživljal Ob či tan ju njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino	\
DEKLE ELIZA, spisal Edmonfi de Coneourt. 112 starani. Cena ......................................................40
Concourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijili nekateri so mojstrsko podani in ima Človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim.	4
DON KIHOT spisal Miguel Cervantes. 158 str.
Cena .75
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos In veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Klhot" spada med mojstrovine svetovne literature.
DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani.
Cena .60
Dve čtrlci enega naSih najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko završeni, kot jih more završiti edinole naS nežno-čuteči Meško.
FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jiraseh. 182 strani. Cena ................................................ .60
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov.
GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani Človeškega življenja.
GOMPAČI IN KOMURSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45
Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja* ve, bnjne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe.
GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon)
JS0
GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ................................75
Spisi Karla Maya so znani našim starejšim Čl ta tel jem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", 4 "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Za padu.
GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st.
Cena .70
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyfaoe. —
12» strani. Cena _____________________------------------- .80
To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vr8e v v zračnih višavah.
HADŽI MURAT, spisal L. N. Tolst«). Roman. 79 strani. Cena ...............................................
To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca.
HELENA, *otnan, spisala Marija Kmetova, 134
strani. Cena ............................................... .40
V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice aa deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbr^^o v spominu.
HUDO BREZNO In droge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strfcni. Cena .............................. £5
.Naš Izboren pripovednik in poznavatelj na« rate nudi ČItatelju lepoto naših kralev In aanlmivoetl iz iivljenja naših ljudi.
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
ŠTIRI KNJIGE!. Cena ..................8.35
Krasen, roman enega najboljših ruskih plsa-* tdjev. Bonum vsebuj* nad tisoč strani
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena .75
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuSa na vse mogoče načine, gplet-kari, doživlja in pozablja, tod* strast do igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ........................................1.50
Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice.
IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal čeeh Svatopluk. 246 strani.
Cena 1.20
V	navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega In slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja.
JAGNJE, 110 strani. Cena broS. .40 Vez..... .45
trdo vezano ...................................................... .35
V	knjigi je poleg naslovne povest " Star- * A ček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid.
JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................50
Knjiga vsebuje poleg Naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih Človek Čita.
JU AN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str.
Cena
Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam " privede človeka življenje brez višjih vzorov.
.60
JURČIČEVI ZBRANI SPISI
G. zv. Doktor Zober — Tugomer
Cena 1.—
Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naprlpravnej-še čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli
JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena
trdo vezane
Knjiga je posvečena onim, ki so šil skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu juna5tvu-
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ........................ .45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz \ Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd.	1
KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75
Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma 5e vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživ^ajev od začetka do konca.
k
S,
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale- \ ševee. TRI knjige po 150, 180 in 114 stranL Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........L50
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole. kjer se je vzdrževal z last- * nimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v Življe- * nju mesto, po katerem je stremel. Knjige so t pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čitatelj večkrat od srca nasmejati.
KMEČKI PUN T, spisal Aug. Šenoa	.....75
Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki pun t" je mojstersko opisal ' slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita1.
LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...9t
Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga i« svetovno znano deio.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING tOMPAttY
216 WEST 18th STREET - NEW YORK, N. Y. „ ;
i
.75
"lit** i

——
i
UL*ZB KAXVDJ
New York, Saturday, July 11,1 936
TBB LJOtQWST SLOVENE DAILY IN VJ33.
Srčna stiska ■
• ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
47
VELIČASTEN MOST V SAN FRANCISCO
In o Kraftu ji ni povedal ničesar, kaj »se je zgodilo ž njim? Plaho dvigne svoje cči. 4'In Kraft, Joachim, ali živi?" ji slednjič pride skozi ustnice skoro neslišno. Baron pa jo je razumel — torej vendar enkrat vprašanje po njenem sinu!
"Še živi — tvoj sin," pravi hladno.
Baronica zastoka ter obupno vije svoje bele roke.
"Pripravi se sedaj. Leonora, čas je že, da grem s Helmutom po Gerto. Ležala bo v svoji sobi, ki je daleč od Krafte-ve bolniške sobe; kajti izogniti se moramo vsakemu nepotrebnemu ropotu, ker imatano v hiši na smrt bolnega človeka. Dal Bog, da *bi premagal!**
S temi besedami gre iz sobe in pusti svojo ženo v žalosti in bolesti.
Temno so slutili ljudje, da se je dogodilo nekaj strašnega, toda nikdo se ne upa vprašati; samo plaho so si šepetali i.*ed seboj. Saj so vendar slišali strel, kdo ve; baronesa je bila vedno tako nagla in nepremišljena; mogoče se je igrala s puško, ki se je po nesreči sprožila in je bil oskrbnik zadet. In tedaj je v svojem strahu tekla naravnost v vodo — prav gotovo je bilo tako! Pa naj stari Vos govori, kar hoče!
S sokami v očeh je mamsell Lina Gerti slekla imokro obleko, jo oblekla v belo oblačilo in jo položila na posteljo. Njeni roki sklene na prsih ter zagrne njen obraz z ruto. Ponižno stopi vstran, ko pride baronica. Toda baronica omahuje in bi padla, ako je ne bi mamsel Lina držala. Nežno prime svojo gospodinjo pod pazduho in jo pelje k mrliču. Baronica pa, kot bi se hotela braniti, iztegne roke — "ne morem je videti, mamsell, ne morem--"
"Baronesa izgleda tako mirna; niti najmanj ni predru-gačena, gospa baronica," pravi mamsell žalostno.
Baronica boječe prime Gertino roko, toda se strese in umakne, ko se dotafcne mrzle, mrtve roke.
"O, mamsell, moj ubogi, lepi, nesrečni otrok!"
Pa.le poleg postelje na kolena in v obupu zakoplje svoj obraz v bele blazine. Edino, na katerem je še viselo njeno srce v božanski ljubezni, ji je bilo vzeto — sedaj pa njeno življenje nima nikake vrednosti. Kako je sanjala o sijajnem življenju svoje hčere — tukaj pa deže žalostni ostanki njenega upanja! Tiho gre mamsell iz sobe, da ne bi motila bolečine
svoje gospodinje v tej težki uri.
* • •
Globoko ginjena hiti Katarina še v pozni uri, ko je izvedela rovico o žalostni Gertini smrti, na Brezen. Vse je bilo pozabljeno, ko vidi mrtvo, bledo dekle ležati na mrtvaškem odru, in polna sočutja se vrže baronu na prsi.
"Dragi, tfbogi stric, ko bi vas le mogla potolažit,, ko bi vtfm le še mogla kaj biti!"
Njena bolečina je bila resnična, četudi jo je mrtva Gerta pripravila ob na"jsladkejše upanje življenja.
G ki jen ji glardi baron svetle lase.
"Ubogo dekle," ji pravi tiho, "sami ste prestali toliko hudega--"
"Ostanem pri vas, stric, dokler in kolikor me potrebujete, kajti baronica je prav gotovo vsa potrta. Saj morem ostati cd doma, ker je Lottie pri materi."
Obvestilo o težki Kraftovi poškodbi, česar ji baron ni mogel prikriti, je navidezno sprejela mirno. Samo opreznemu opazovalcu ne bi ušlo, da se je premagovala s skoro nadčloveško močjo, da ne bi od stranu in bolesti kriknila. Trditev, da je Gerta z neprevidnim ravnaivjeJm z lovsko puško obstrelila Krafla, je obveljala tudi za Katarino.
Gertin pogreb je bil končan. Pokopana je bila z vsem sijajem. Od blizu in daleč so prišli Winklerjevi prijatelji in znanci, da bi njegovemu otroku izkazali zadnjo čalst. Vsakdo je obžaloval žalostni konec veselega dekleta, četudi so med teboj izražali razna domnevanja. Toda vse govorice o nenaravni smrti baronese so počasi utrhnile, ker niso dobivale rikake hrane.
Helmut si je svoj dopust za nekaj dni podaljšal, toda je takoj po pogrebu odpotoval z zagotovilom, da baron ni hud nanj in da bo uredil njegove finančne zadeve. Baronice pa ni videl, ko je odpotoval. Nanj je bila zelo huda, kakor tudi :m njegovo mater, grofico Brul, iker je po rijej prišla na dan njena tajnost, ki jo je tako skrbno skrivala .
V hiši je šlo vse po stari navadi. Samo tajinstven mir je v-adal na Brezenu. Zdravniki so kazali le malo upanja, da bi mogli ohraniti težko ranjenega Krafta pri življenju. ' Največ upanfja so stavili v njegovo močno naravo, ki je operacijo dobro prenesla. In te slabotne niti upanja se je oklepal baron z vso svojo dušo. Dve usmiljenlki sta se menjavali v oskrbi in tudi Katarina je prebila po cele ure poleg Kraftove postelje, ker drugače ni imela nikjer miru. Vroče molitve so kipele iz njenega srca za njegovo ozdravljenje proti nebu.
"Stric, prosim, dovolite mi, da prihajam, pustite me pri jndj — vedno moram vedeti, kako mru gre," ga je prosila globoko zardela.
Baron jo pri njeni prošnji, da sme streči Kraftu, začudeno pogleda. Toda samo za trenutek — rMo je razumel in pravi prijazno:
"Storite, kaj želi vaše srce, draga Katarina! Veselilo me bo, kadar boste prišli; tudi za mene ste nekoliko solčne svetlobe v »mojem žalostnem življenju!"
Baronica se je izogibala svojega moža, kolikor ji je bilo mogoče. Skoro vedno -je ostajala v svoj; sobi — komaj da je skupaj ž njim prihajala k jedi, ki pa je vedno potefeJa v'težkem molkuv Svojega moža se je pričela bati; tako temnega obraza ga ni nikdar videla — sedaj ni bil več mož, pri katerem je mogla vse doseči* Toda ni se potrudila, da bi mu dala kako pojasnilo, navzlic temu, da jo je vedno bistro pogledoval. Slednjič pa je bil konec tfjegove potrpežljivosti. Nekega opoidnem, ko je hotela oditi, jo pridrži.
"Ali mi nimaš ničesar povedaiti, Leonora!" jo vpraša. Ako hočeš »kaj vedeti, samo vprašaj," Odvrne mirno.
SHIPPING NEWS
Na p aro lk ih, Id so debel* tiskani, vrše v domovino izleti pod vrJstvc izkušenega spremljevalca.
IS. Julija:
Manhattan v Havre Norm&odle ▼ Havre
10. Julija:
Aqultanla v Cherbourg Bremen v Bremen
18. julija:
Bex v Genoa
,«3. julija:
Europa v Bremen lie de France t Havre Berengarla v Cherbourg J 2S. Julija:
Vuleanla v Trs?"
Slika nam kaže Golden Gate most v San Francisco zalivu. Ko bo most dograjen, bo to
na svetu. V ozadju so gore Marion okraja.
ena najveličanstejših stavb
PREDSEDNISTYO ZDRUŽENIH DRŽAV

Šum in strast ob ameriških predsedniških volitvah se mora razumeti le, ako pomislimo o-gromno oblast, ki jo ima predsednik Združenih držav, poglavar eksekutivne panoge federalne vlade. Kakor znano, imamo po ameriškem vladnem sistemu tee dve drugi neodvisni panogi vlade — zakonodajno, ki jo zastopa Kongres, in pravosodno, ki jo zastopa Vrhovno sodišče Združenih držav in manjša federalna sodišča. Vo-lilci nimajo nič opravljati z imenovanjem federalnih sodnikov. One imeniije predsednik s privoljenjem senata. Člani kongresa, t. j. reprezentantske zbornice in senata, so izvoljeni po posameznih državah in zato njihove volitve vzbujajo le zanimanje v dotičnem volilnem o-kraju. Drugače je, ko se izvoli predsednik oziroma podpredsednik Združenih držav. To je volitev, ki obsega ves narod, kajti je velikanske važnosti, kdo bo zanapre(j vodil zadeve, ki se tičejo vsega naroda.
Predsednik izvaja svojo oblast iz dveh virov: prvič, iz federalne ustave (Konstitucije), drugič, iz tradicije in običajev.
Po ustavi je predsedniku podeljena eksekutivna oblast naroda, ki je enaikovredna in ko-ordirana panoga vlade. On ni odgovoren kongresu, d as i je res, da ga kongres more obtožiti in obsoditi radi veleizdaje, podkupovanja in "drugih visokih Zločinov in prestopkov." V vsej ameriški zgodovini le en predsednik, Andrew Jackson je bil obtožen od kongresa, ali bil je oproščen.
Predsednik je glavni poveljnik vojne in mornariške sile Združenih držav kakor tudi milic posameznih držav, kadar se dejanski sporabljajo v službi Združenih držav. On ima pravico do pomilošcenja v slučajih, ko se je prekršil zaikon Združenih držav. On sme sklepati pogodbe z inozemskimi deželami, ali senat jih mora potrditi z dvetretinsko večino. On imenuje poslanike za inozemstvo, konzule in najvažnejše federalne uradnike, kakor načelnike eksekutivnih departmen-bov, kakor tudi sodnike Vrhovnega sodišča; vsa ta imenovanja pa mora senat potrditi. On sprejema inozemske poslanike. Od časa do časa on sporoča kongresu o položatju narodnih zadev in priporoča izvedbo te ali one mere, ki se mu zdi xpo-trebna. On ima pravico odbiti, vsak zakon, ki ga je sklenil kongres, aili ta "veto" predsednika more kongres razveljaviti z dvetretinskim glasovanjem v obeh zbornicah..
Poleg teh ustavnih oblasti ima predsednik tudi nekatere
dejanske oblasti, podeljene mu po tradiciji in navadi. Ustava mu ne daje nikake zakonodajne oblasti, ali v praksi on izvršuje velikanski vpliv na tok zakonodaje. To velja zlasti tedaj, kadar za predsednikom stoji večina v obeh zbornicah. Mot *an predsednik dostikrat postaja voditelj kongresa.
V	diplomatičnih zadevah se dejanska oblast predsednika razteza daleč čez golo pripravljen je in sestavo mednarodnih pogodb. On dejanski določuje vso inozemsko politiko Združenih držav.
V	teoriji se smatra, da je predsednik nad strankami, v praksi pa on je vodja politične stranke, ki ga je izvolila. On si izbere svoj kabinet in druge visoke uradnike iz vrst ■svoje stranke. In tako tudi v vlogi strankinega voditelja predsednik izvršuje velik vpliv na narodne zadeve.
Vzlic dalekosežnemu obsegu njegove oblasti se predsednikova oblast ne more primerjati z ono kakega diktatorja. Sena-tova pravica potrditi ali odbiti predsednikove pogodbe in imenovanja je ena izmed zapred predsednikove oblasti. Druga, pa še bolj važna, je dejstvo, da ima kongres popolno kontrolo vseh financ in izdatkov. Končno predsednikova oblast je o-mejena na štiriletno dobo, po kateri more biti zopet izvoljen. Tradicija, ki je nihče ni še prelomil, je, da predsednik ne sme biti izvoljen tretjikrat. Ustava sama to ne zabranjuje.
Predsednikova plača je $75,-000 na leto z dodatno potovalno pavšalo od $25,000. Njegov u-radni dom je Bela hiša v Wash-ingtonu. Izdatki za tajnika, pisarja in vzdrževanje Bele hiše znašajo približno $300,000 na leto.
Predsedništvo in podpredsed-ništvo Združenih držav sta edini visoki mesti, ki sta zaprti tujerodcem. Kandidat za predsednika mora biti turodni državljan, vsaj 35 'let star in vsaj zadnjih 14 let je moral bivati v Združenih državah.
Letošnja volilna borba za predsedništvo bo sedemintrideseta od obstaja Združenih držav kot neodvisne republike. Prvi predsednik, George Washington, ni spadal k nikaki stranki, drugi pa, John Adatais, je bil'1 federalist''. Začenši od Thomas Jeffersona, ki je bil izvoljen leta 1800, je demokratična stranka zmagala v osmih predsedniških volitvah in njeni nasprotniki, 'ki so se tedaj nazi-vali Whigs — trikrat.
Zgodovinsko nasprostvo med sedanjo republikansko in demokratično stranko je začelo leta 1861, ko je bil Abraham
Lincoln izvoljen od republikanske stranke. Od tedaj smo imeli 14 "republikanskih" in 6 11 demokrat ičn i h " pre<Ised-nišk.Ui izvolitev.
LEČENJE BOLEZNI Z DUETO
Lečenje z dijeto, pri kateri Miie imeti bolnikova hrana le malo soli, zato pa mnogo svežega sadja in sočivja, se je v zadnja leta v Evropi in Ameriki močno razširilo. Njegove temel je je določil ob kom-u preteklega stoletja Heinrich Laliman in njegovo delo so nadaljevali Bircher, Benner, Max Genner in njuni številni učenci. Velike uspehe te zdravilne metode so poznali zdravniki in lajiki že davno, toda šele v zadnjih letih je združilo nekaj teoretičnih odkritij mnoge delne uspehe praktičnih poskusov raznih raziskovalcev v celoto. Tako smo dobili jasnejši pregled in učinkovitejše zatiranje bolezni in izčrpanosti. Glavni delež na tem razvoju ima slavni zdravnik, zdaj šef dietetič-r.ega zdravstvena zavoda v Ville l'Auray pri Parizu Max Gerson, pionir zdravljenja z dijeto, pri kateri vsebuje hrana le malo kuhinjske soli. Dr. Gerson je zgradil na tem temelju lečenje težkih primerov migrene, allergične naduhe ter sklepne in kožne tuberkuloze.
Izkušnje so pokazale ostro nasprotje med solmi, vselfova-nimi v celici rast in vitamini na eni ter kuhinjsko soljo na drugi strani. S kuhanjem se iz krompirja ali sočivja polovica mineralnih snovi izloči in s tem izgube živila okus, kar se da popraviti s kuhinjsko soljo. Toda v zdravstvenem pogledu se ta izguba ne da nadomestiti. Mladi in povsem zdravi ijudje laihko prenašajo to izgubo brez težjih posledic več let, ker njihov organizem takoj izloči kuhinjsko sol, kar je je odveč, slabim ljudem, starcem, nosečim in doječim ženam pa ostane presežek kuhinjske soli v telesnem tkivu m slabi njihovo odpornost proti zunanjim in notranjim škodljivim vplivom. Zdaj lahko nadomestimo izguibo kalijevih soli s takozvanimi equili-brin — norgini in ugotovimo, £-Ji smo prenasičeni s kuhinjsko soljo ali pa trpimo pomanjkanje mineralnih soli odnosno o-boje. Kavina žlička equilibrn norgrrov zjutraj in popoldne obnovi normalno delovanje organizma, odstrani glavobol in utrujenost. Potem zadostuje navadno, Če predpise zdravnik malo slano hrano in mnogo surovih jestvin, da bolezenski po-
javi trajno izginejo.
Equilibrin ni sam po sebi zdravilo, temveč ga mora dopolniti primerna hrana. Mnogi poskusi v bolnicah, na klinikah in pri praktičnih zdravnikih z novim sredstvom so pokazali, da trpi 40% ljudi, ki pridejo k zdravnikom, na pomanjkanju rastlinskih soli, ali na preobilici kuhinjske soli. Pri 20% bolnikov je učinkoval preparat skoraj očividno in kmalu je odstranil vse težave. Pri vsem prebivalstvo bo ta odstotek manjši, gotovo pa ne izpod 10 odstotkov. Mnogi ljudje se ne obrnejo na zdravnika in nosijo posledice — izgubo las, zo-bobol, izgubo veselja do dela in podobne pojave več let, pre-dno iščejo zdravniške pomoči.
Zdravniki so zadnja leta morilo razširili lečenje z dieto z malo slano hrano. Tudi surovo sadje je k temu mnogo pri -pomoglo, a konzum mesa je splošno občutno padel. To vse je pa samo začetek. Equlibrin omogoča zanesljivo ugotovitev nedostatkov vsakdanje hrane, z njegovo pomočjo lahko dože-nemo, kateri ljudje so v tem pogledu posebno občutljivi in kakšno dijeto jim je treba predpisati^ Njegov učinek je prijeten in nima neprijetnih posledic.
.29. julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr
1. avgusta:
Champlain v Havre Bremen v Bremen
5. avgusta:
Aquitauia v Cherbourg Normandie v Havre
8. avgusta:
Europa v Bremen Rex v Genoa
12.	avgusta: " Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13.	avgusta:
lie de France v Havre
15. avgusta : Paris v Havre
19.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
20.	avgusta: Vuleanla v Trst
21.	avgusta: Bremen v Bremen
22.	Champlain v Havre Conte d i Savoola v Genoa
26. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
28. avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen
PiSite nam za cene voznih 11-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
stov, reservacljo kabln In pojasnila za potovanje.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do !'dnj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost Dum aU jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelim! črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
=====
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushin COLORADO:
Pueblo, Peter Culig, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS:
Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Clcrro
in Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za PennsylvaiJa, W. Va. In Maryl&a 1)
IICHIGAN: Detroit, Frank Stutar
IINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouže Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Vlrgina. Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa'
NEBRASKA:	,
Omaha, P. Broderlck NEW YORK:
Gowanda, Earl Strnlsha Litttg Fall«, Frank
Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linger, Jacob Resnik. John Slapnlk
»HIO:
Barberton, Frank Troha
Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John KwW
Youngstown, Anton KlkelJ
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:	''
Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnfh, Export, Louis SupaniK Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak . si** Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauielJ *' > Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaCar
S t eel t on. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sckifrer
West Newton, Joseph Jovan
TISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr, Sheboygan, Joseph Kakeft
WYOMING: Rock Springs, Lools Tanefaar Diamondville, Joe Rolich
Vsak zastopnik Izda potrdi!« s 'o, katero Je prejet
§ve-
UPBAYA "OUft NUO&i"