Dopisi. Iz Maribora. Zadnja veselica v Čitalaici mariborski dae 21. p. m. je zaameaita posebao za^tega del, ker smo takrat izvrstao igraaje aa glasovira ia milo petje iz nježnega grla izobražene pevkiaje, kakor tudi petje iz mladih moževatih prs slišali. Moram prizaati, da nam je predsedaištvo sl. Citalaice res dobro vgodilo, ko je prav mičea progam vtvorilo ia oskrbelo oseb, ki eo nara ve6er nepozabljiv storile. Moramo 8 svojo hvalo ia spoitovanjem omeaiti gospodične Kipaherjeve, ki nam je z igraajem na glasoviru in s petjem slovenskih pesmic veliko veselje vzročila, kakor tadi gospoda mladega nadepolnega Fr. Schuster-ja, ki se je v i8tem oziru odlikoval. Tadi gg. dijaki višje gimnazije 80 nas, kakor že večkrat 8 petjem razveselili. Hvala vsem! Bog daj, da omeajeaih ae bi bili zadajokrat slišali! Le edaa želja še tukaj aaj svoje mestice aajde, aamreč, naj slavao predsedaiitvo 0 priložao8ti skrbi, aaj se stari glasovir proda in bov oskrbi, ker to tirja igralec ia poslušalec. Navzoča bila sta dva Slovenca iz Prekmurskega aa Ogerskem, č. g. plebaaoa in g. učitelj iz Belatiaec. Nemilo diraola nas je pa res čudaa pri- kazen, da odličaih tukajsajih Slovencev pri tej veselici ni bilo videti. Od Kapele pri Radgoni. Pritožeb čujetno o aovib šolskih razmerah povsod. Tudi pri nas smo z učitelji spremeaili tako, da aam ai vse po godu. Stari učitelj je še le organist in je šolo popolnem pastiti moral. Nedavao sem bil v neki gostilaici, kder so se tudi o šolstvu pogovarjali ia aaposled začeli o aaši šoli govoriti, ter rekli, da sedaaji šolarji ne spoštujejo starejih Ijudi tako, kakor poprej. Jaz ae rečem ne črao, ae belo, plačam in odidem. Kmalu srečam 2 faata, ki sta iz šole šla, Oba gresta mimo meae brez vsakega pozdrava, tibo, kakor 2 mačaka. Grem dalje ia srečam 2 deklici \n ste se jednako obnašale, ji prasam: kde pa ste pohvaljenega Jezasa Kristusa pastile? Odgovoiite: nravno pred dvema dnevoaia so aam g. aadučitelj rekli, da tega ni treba". Rečem : kaj pa tedaj ? Odgovorite: kakor je še daeva, ali: dobro jutro, ali dober dea!" Tako, tedaj aam je stari, pridai in narodai pa tudi krščaaski ačitelj pohvaljenega Jesuza Kristusa iz šole seboj vzel! L. Iz Haloz. V ,,S16v. Gosp." štev. 15. saio čitali o zaaastvenem (?) govoru, kojega je gosp. Levitscbaigg, profesor na učiteljskem pripravaištvu imel v poslopju mariborske realke o vražaricab. Poročevalec trdi, da je govomik tajil bitaost budiča in v predrzaem mneaja kiivil pravoveraike ia dolžil dubovaike, da so si besa le od ajdov izposodili za strašilo. To je aas veraike aa knietib bivajoče močno osupailo in apaaje, da dobiaio iz sila dragih sedanjih pripravnisč dobrih ia v verskem ozira nepopačeaib ačiteljev zaatao podrlo. Ali ai takaj aiisel opravičeaa: če se profesor predrzne javno tako lebkomišljeno govoriti o rečeh, ki so z verskimi resaicami v tesni zvezi, kaj si ae bo se apal bloditi pred ačeaci, še nesposobaimi povsod ločiti jedro resaice od plev laži in nevednosti. Vsled tega bi pa aaše kristijaasko občinstvo trpelo veljko škodo na^ značajaosti, veri, časaem in večnem blagoru. Že priprost človek si lehko domisli, kam tajeaje besa pelja. Ako vraga ni, potem se more tajiti tudi resničaost paradiža ia aepokorščiae prvib starišev in če aaši starisi niso grešili in nii v ajib, tedaj pa tudi Oaega ai treba bilo, ki je kači glavo zlomil ia svet odrešil, t. j. Kristasa. Brez odrešaika pa je kiščaustvo brez podlage, brez jedra, brez vredaosti in brez pravice, da še obetaja. Kajti če se ovi odrešaik ia zveličar kot Sia božji taji, tedaj se more tudi sv. Trojica tajiti in od krščanstva ai duha ne slaba več. Ali vsa uaša oaiika, ves napredek ia uja obraaitev stoji aa krščaastva ia naše večao izveličaaje je odvisao od odrešitve iz greba ia zmot, v katere aas je zli dah ali badič po zvijačnosti spravil. Toraj kdor bitaost budiča taji, se aahaja v nasprotju ia soviažaosti do krščanstva splob ia vsega kar iz ajega jmamo. To bi pa aaj ljadje veadar pomislili, predea o takih važuib rečeb javno govore in svetu svojo zaaastveao aezrelost ia polovičarstvo na ogled poaeso! Od sv. Križa pri Ljutomeru. Tema, kar je ^Slov. Gosp." v 21. štev. objavil o zborovaaju kofljeiejskega draštva v Ljutomeru hočem pristaviti par opombic. G. major je oadi kmetom priporočal, aaj le slabe kobile brž prodajo, dobre pa za pleme pridržijo. Dobro, ali žali Bog, da je to sedaj leži rečeno, kakor pa storjeno. Kajti pogosto pridejo sedaj drugi gospodje ia prodajo zavolj dolgov kmeta aavadao tisto kobilo, katera je aajlepša, ker se za ajo aajveč šteje. Take posilae prodaje pa se godijo čedaje bolj pogosto. Nekaj časa so aam močao priporočevali žrebce tujih žlahtaib konjskib plemea ia so mislili, da bo iz ajih prišlo Bog vedi koliko izvrstaega. Ali sedaj smo vsi sami prepričaai, da ni bilo aič kaj prida ae za požlahtajeaje naših koajev pa ae za mosajo. Pogosto smo dobivali samo bolehavo živiao ia resaica je, da se je že veČ žrebet od kmetskega žrebca draže prodalo, kakor pa od teh tujih ia drago ,,zarajtaaib" žrebcev. Budjeva sivka, ki je aajlepša, je od kaietskega žrebca, in tista aa Meleb, ki je dobila drago premijo, ravao tako. Splob kmetje ae maramo za ove ,,žlahtae" žrebce, veliko. Maogi so aeplodai, da se jim kobile zastoaj priganjajo, vsi pa aas preveč staaejo. Nam kaietom se vedao trobi: rsparajte"! Dobro, ali ces. kraljevski ia drugi gospodje tadi nšparajte"! Nobca kiuet pri aas aebi dal 3000 fl. za žiebca, ki še 500 fl. ai viedea! Koaečao že izrekam svoje prepričauje, da so: dobra kraia, lepo seao, pametBa postrežljivost ia dobro izbrani žrebci domačega plemeaa več vredai za zbolšaaje koajerejstva, kakor pa vsi aagleški, Bormaaski, ogerski, piacgavski, aoriški ia Bog vedi kateri že dragi žrebci vkup! Naše domače pleaie je dobro, če je le krme dovolj, postrežbe in odgoje od mladosti, zlasti marljivo dirjaaje, bežaaje ia prosto gibaaje mladih žiebet koristi! Jožef Belec. Od sv. Lenarta v slov. goricah. 23. maja se je od aas preselil g. J. Morak, okrajai sodaik, kateii si je v kratkeai času, ki ga je pri aas preživel z svojo prijazaostjo ia modriai uradovaBJem pri celem okraja zaupanje pridobil. Novi okrajai zastop si ga je zbog tega izvolil za aačelaika; ker se je dosedaajega gospodareaja aavolil; a žali Bog ga vlada ai potrdila. Veliko število predstojaikov ia drugib spoštovaaih možev iz okraja se je večer 23. maja sebralo, ter so se blageiau gospodu za uljudaost ia trad zahvalili ia iziekli žal, da jib tako hitro zapusti. Spolail je aiožem tndi voljo, sledaji večer v ajib sredini ostati. Živabao radovaaje je trpelo pozuo v boč, ia so se veselice adeležili tudi z večiBom gg. aradaiki ia tržaai. Ljudstvo je tako se poslažilo primeraega Bačiaa pokazati, koga spozaa za svojega ia kako časti svoje prijatelje. Iz Čelja. (Zopetaesreča. — j Wokaun.) Zaporedoiu se godijo v nasi fari aesroče, kterib aasledek je aagla smrt. Nazaaaili ste pred nekterimi tedai, da je ua Dobravi sia ubil svojega očeta; da je na biakoatao nedeljo kondukter padel iz vlaka ter premiaul. Ib daaes Vam moram zopet o novi nesreči poročati. Pošten hlapec iz Spodaje Hudiaje pripelje uai daa aa naš kolodvor z deskami obložea voz. Ta se mu koaja splašita, blapec stopi pred aju ter bju hoče astaviti; toda pride BJima pod aoge, edea aiu stopi aa prsi in in poteai aia kolo glavo zmučka, da jo reveš pri priči izdabail. Njeaiu v bvalo ia dragim služebaim v posaeai aaj pristaviai, da je bil aesrečaež jako zvest, ljabljeaec svojega gospodarja Maleta, pri ktereai je aepreaeboma 25 let služil. Daaes saio pa zvedeli drago žalostiako, da je aamreč celjskega mestjaaa in skašeaega, daleč okrog znanega gospodarja g. J. Wokauaa včeraj v Vitaaju mrtvud zadel, od koder so ga daaes v Celje mrtvega pripeljali. Raajki je bil v gospodarskih rečeh jako zvedea mož, ter je včasi tudi ,,Slov. Gospodarju" o gospodarstveaib zadevab članke pošiljal. če te 4 slučaje, v kterih je smrt tako aagloma kosila, premislim, se nebote spomiajaai besed Gospodovib : Estote semper parati — bodite vedao pripravljeni.