UaratPdtiknBote VMl&g шн1 Sohrtftteitung: Klftr«nfurt, Bl«maie)u1ii{ U, PovtfMh 115 > Bemigvprvtt (Im vofmua m&hlbtr) mautUek 1Ш 1.— (ral Н*ш (elnsehUeSlleh RM 0Д0 ZustellgreMlhr AbbesteUunf«) der Zeltung fttr dm iMdifolfwidMi IConat werdm aur aehrlfUlcb mid aw Ma Ж. dM hkutatdtn IConat« imrenomrnen N». 14. Boji ЖтаЈпћшу, dee 19. Fehrmu- 1944. 1 za zožiteT mostiča pri IVeMunu Popolen obrambni uspeb pri Vltebskn in med Ilniensidm In Peipuškim lezerom ^J'ei'kommando der Wehrmacht je dne 17. februarja objavilo: "^Sovzhodno od Krivojroga to Sovjetl na ^ »i uspeha. Po lunku enega Izmed .®'h oklopnjaSkih odredov smo pripeljali '"etnlke In ^len. Vzhodno od Zaikova so na-,* čete dalje napredovale proti zagrizeno se ^janečemu nasprotniku in uničile 36 sovjet-^^Ih oklopnjakov. Sovražne nasprotne napa-08- smo odbili tukaj in zapadno od Cerka-sov. Pri Vitebaku je sovražnik zopet povzel svoje po oklopnjakih In bojnih letalcih pod-T>rfe prodorne poskuse. NaSl hrabri grena-^irjl so z odlično podporo enot topništva in letalcev, tigrov, juriSnih topov in vojnih le-tilcev Izvojevali po hudih bojih znova po-Polen obrambni uspeh. Med Ilmenskim in f'Puftim jezerom in pri Narvi je sovraž-riii Številne napade, ki smo jih zavr- j У * trdih bojih in z visokimi zgubami Sov-Jetov. Pri tem so naie čete uničile v enem Odseku dva sovratn* bataljona. V minuli noči to sovjetska letala znova izr vrWa had napad na Hnsko glavno mesto HMsbikl. Plnako protiletalsko topništvo )• sestrelilo osem sovražnih letal. J»ino od Rima so naše čete zopet povzele Napade, da še nadalje zožijo sovrakio mo-stljče pri Nettunu. Nasprotni napad, ki ga je »ovratnik izvedel s podporo oklopnjakov jugovzhodno od Aprilije, smo tavmili * т1-sokteH zgubami sovražnika. ▼ odseka pri Caninu je sovražnik z moč nlml silami znova napadel naše položaje. Njegovi napadi so spodleteli v hudih obram-bojih. Naše obrežno topništvo se je z dobrim uvpehom bojevalo proti živahnemu sovražnemu ladijskemu prometu v zalivu pri ^шш====== 11 I II III Zopet brutalno nasllstvo Ori«, 18. februarja. Med Aalesundom in Kristlansundom se je potopila v nedeljo zve Gaeti. Ob jadranski obali je neka udarna četa dvignila sovražno oporišče in pripeljala ujetnike in plen. Zopet bombe na papeževo ozemlje Sim, 18. februarja. Kljub nujni prošnji Vatikana naj bi ozemlje Castell Gandolfa ne napadali več, vsaj ne pred popolno izpraznitvijo vseh tam spravljenih žen in otrok, so anglo-ameriška letala po poročilu rimske ra-dioodajne postaje izvršile tudi v torek napad na papeževo ozemlje. „Bari - drugi Pearl Harbour" Ženeva, 18. februarja. Težki udarec, ki ga je zadalo nemško zračno orožje po poročilu OKW v noči na 14. december anglo-ameri- kantkim zbranim ladja« т južnoltalljanskem oporišču za nove pošiljatve Bariju, je imel težke posledice, o čemer pa Zedinjene države doslej niso hotele ničesar vedeti. Mnogo pozneje so sicer priznale »težke« z gube, toda prodrle so le redke vesti o resničnih zgubah. Sedaj pa ]e mogel amerikaaski tednik »Tirne« ugotoviti, da j* bil omenjeni nemiki zračni napad na Bari »največji udarec, ki fe zadel bojno silo ITSA po Pearl Harbouru«. Toda sumijivejie je, da tudi tokrat zamolče prebivalstvu Zedinjenih driav posamezne in resnične zqube, ki so bile »zelo« visoke. Ko se je potel upal čez nekaj tednov časopis »Washington Post« samo namigniti na obseg katastrofe, je divjal Stimson na neki časnikarski konferenci nad nezaslišano indis-krecijo, odklonil pojasnila in kratkomalo prekinil konferenco. »Ce se«, pravi »Time«, »med prebivalstvom Zedinjenih driav razširi prepričanje, da se jim o pravem, položaju ne upajo povedati resnice, bi bilo to ie huje kol Pearl Harbour in Bari«. Trda borba na Vzhodu Odbiti sovražni napadi" Britans1(o sramotno dejanje proti opatiji Cassiiio Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. februarja objavilo: Jugovzhodno od Krivojroga so naše čete v trdih bojih zavrnile številne sovražne napade hi v nasprotnem napadu odpravile več vdornih mest. Zapadno od Cerkasov in 2*-tkova smo v popolnoma zablatenem svetu štrli žilavi sovražni odpor. Ubranili smo se silnih nasprotnih napadov In ponesli svoj napad naprej. V severnem odseku vzhodne fronte se je južno od Staraje Ruse med Ilmenskim in Pejpuškim jezerom ter pri Narvi Izjalovilo več krajevnih napadov boljševi-kov. Lastna napadna podvzetja smo Izvršili z uspehom. Pri bojih v srednjem odseku fronte se je posebno odlikoval Hauptmann Rade kot vodje neke skupine jurišnih topov. V Italiji Je včerajšnji dan ob obojestranskem delovanju izvidniških in udarnih čet Jevne sovražne sunke smo, zavrnili. Častitljiva zgradba opatije v Cassinu, ki Jo je, kakor je bilo včeraj javljeno, napadlo ■ovraino zračno orožje, dasl se v njej in ------------------, ---- . ------^ оЈкош uciwvaiiju iii uaainin ? * ladja »Irma*. Kot ugo-----dan potejrel brei 'bo|%ih d»}auf^K/a- NoraktclegrMa Byra«, Je bil te »ra- " mptmu napad na ladjo, ki Je služIla Izrecno lamo civilnemu norveškemu prometu. »Af-teoporten« pile, da Je to brutalno In nesramno nasilje nad življenjem In Imovino Norveške. »Irma« je bila last paroplovne družbe Bergenskd Im je Imela 1392 brt. 35 oseb so rešili, mrtvih so našli doslej šest. Nov britanski rop v Južni Italiji Slm, 18. februarja. Po informacijah iz Južne Italije so britanski agentje Iz škofovske ku-*4* v AmaUlJu ukradli sloveče »table navl-Ssclje f Amalfl«, delo enkratne kulturnozgo-,'finske vrednosti; tam so bile hranjene te že 800 let. Nameravajo jih prepeljati v ®4don in jih dati britanskemu muzeju. Pri tablah navigacije gre za delo Iz 12. *toletJa, ki je zaslovelo zaradi tega, ker Predstavlja prvo mednarodno pomorsko pravo na svetu. V tablah navigacije so na pobudo takratne male republike v Amalfiju Ustanovili vse predpise in pravila pomorskega prometa, v kolikor so bila znana takratnemu svetu. Na nje se opirajo osnove , poznejših pomorskih prav, ki so bila usta-/ povIJena v Franciji, Španiji, Angliji in na Nizozemskem. Težke zgube Britancev Berlin, 18. februarja. Pri napadih na seve-"■Oiapadnl fronti nettunskega mostišča je P''edrla neka pešadijska divizija, ojačena * nekim padalskim lovskim polkom pod ^'odstvom generalmajorja Pfelferja več obrambnih položajev britanskih enot garde jn se Je uspešno udeležila obkolitve neke "fltanske skupine. Iz močno izgrajenih sovražnih položajnih sestavov pri Apriliji so razbili naši grenadirji in lovski padalci več oporišč. V teh dneh je imeli 1 britanska pe-*edijska divizija najtežje zgube oklopnjakov ljudi in zgubila preko 1000 ujetnikov. Po- bližnji okolici nI nahajal noben nemšlci to-Jak, je večinoma porušena in zgorela. Nemško zračno orožje je z odredi bojnih in borbenih letal v večernih urah včeraj-inega dne in v minuli noči z dobrim uspehom napadlo zbiranja ladij in pristaniško ozemlje v Anziu in Netunu. Z zadetki v polno so bili poškodovani #n rušilec in štiri tovorne ladje z 19.000 brt In zažgana stanova-llšča čet. V večernih urah 14. februarja lo sovražni bombniki zopet napadli Rim. Britanska letala so ▼ pretekli noči znova Izvršila zastrahovalni napad na državno glavno mesto. Ob oblačnem nebu so odvrgla veliko število razstrelnih in zažigalnih bomb na razne dele mesta, ki so povzročile škode v stanovanjskih četrtih, na prosvetnih stavbah, cerkvah In bolnišnicah. Prebivalstvo je ^melo zgube. Kljub neugodnim obrambnim »likam so sile zrači« obrambe-po ^icsedaj še nepopolnih poročilih uničile 48 terorističnih bombnikov. Nekaj sovražnih letal j.t odvrglo bombe na kraje т rheinsko-west-falskem ozemlju. Odbiti močni napadi So^Jetov Razbito podvzetje izkrcanfa pri Narvi - Pet sovražnih brzib čoinov uničenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. februarja (*javllo: Na vzhodni fronti so naše hrabre čet* ▼ trdih bojih tudi včeraj zavrnile močne sovjetske napade v prostoru jugozahodno od Kirovograda, zapadno od Cerkasov, vzhodno od Zaikova, pri Vitebsku, med Ilmenskim In Pejpuškim jezerom ter v prostoru pri Narvi. Lastni napadi so v več odsekih povzročili uničenje močnih sovražnih bojnih skupin. Zapadno od Narve smo z visokimi nasprotnikovimi zgubami razbili sovražno podvzetje j'^rcavanja. Dva topniška čolna, več eno-jadrnic In vozil za izkrcavanje smo pri tem potopili. Visoko na Severu so brzi nemški bojni odredi nadaljevali s svojimi napadi na prevozni promet na murmanski železnici in tri vlake težko poškodovali. Pri obrambnih bojih ob vzhodnem Dnjep-ru se je odlično izkazala pommemsko-meck-lenburška 258. pehotna divizija s podrejenimi četami pod vodstvom Generalmajorja Bley-•rja. V času od 8. do 14. februarja smo na vzhodni fronti uničili 206 sovražnih letal, sami pa imeli 27 zgub. » V Italiji se tudi včeraj v mostišču pri Nettunu razen obojestranskega delovanja izvidniških in udarnih čet niso vršila nobena bistvena bojna dejanja. Daljnostrelne baterije so z opaženim učinkom obstreljevale ladijske cilje v nettunskem pristanišču in pri- silile dva ruiilca, da sta se vrnila. Na nekem letališču pri Nettunu so po učinkovitem ogn)u našega topništva nastali požari ▼ skladiščih mtmicije in gonilne snovi. Zračno orožje ]e t odredi bojnih letalcev napadlo luko v Anziu, zažgalo več skladišč in pri Apriliji. onesposobilo sovražne baterije za boj. Pri Cassinu sovražnik zaradi svojih visokih zgub v prejšnjih dnevih včeraj iji zopet napadal. V ranih urah 15. februarja so ■kuDine sovražnih letal napadle zgodovinsko opatijo Cassino, dasi se v samostanu samem in njegovi bližnji okolici ne nahaja noben nemški vojak. V napravah po celem svetu slovečega samostana so nastale težke škode. Nad italijanskim prostorom je bilo včeraj ■estrelienih 17 sovražnih letal. Nemški brzi čolni so v pretekli noči kljub sovražnim preprečevalnim napadom po načrtu in brez zgub izvedli podvzetje pred angleško obalo. Istočasno so sile nemških prednjih bojnih čet pred nizozemskim pristaniščem Ymuiden prisilile britanske brze čolne k boju, potopile v trdi bitki tri izmed teh vozil in prisilile ostale, da so se vrnila. Vračajoči se brzi čolni so napadli to že udarjeno sovražno skupino, postrelili dva nadaljnja čolna in poškodovali več drugih. Sovražnik je pri tem utrpel visoke krvave zgube. Naši čolni so se vrnili z majhnimi poškodbami polnoStevilno v svoja oporišča. '*9 tega so zaplenile oziroma uničile nemške čete 33 oklopnjakov, 64 lokomotiv in avtomobilov, 13 protioklopnjaških topov, pre-*0 200 strojnic, 38 metalcev granat in veliko ®*talege vojnega materiala. $pani|a predloži svoi račun *<«drid, 18. februarja. Tako ivani »pro-vladen sovjetsko-španskih emigrantov »J^ehiki, ki ga je objavil madridski tisk, se Vi **lno dopolnjuje po adresi s čestitkami, ксАт le naslovil prejšnji poglavar španskih ^'kov Negrin na Stalina. Časopis »So-Negr^ed Nacional« izjavlja k temu, da Ima ji brt«, Popolnoma prav, če označuje v svo-nekotti**ki Stalinu bitko proti fašizmu ie kot čun o Španija, ki ji je predložiti še rada bol "nesecih rdečih zločinstev, smatra, niia komunizmu ie ni končan. Spa- dirale » !? račun do zadnjega vinarja likvi-irafflM ki so bolj iz strahu kakor od pobegnili ^ Mehiko. krvava »ро тпк! na E%lnmxkpm Dogotovljen je seznam žrtev - 59.317 oseb je bilo poklanlh In odpeljanlb Meval, 18. februarja. Estonski statistični urad je sedaj zaključil glede Estoncev obdelovanje materiala, ki ga je zbrala centrala z« popis, ki so bili za časa boljševiške vlade umorjeni ali odvedeni, in izdala dovršen? imenike. Seznam imen vsebuje imena aktivnih vojaških osebnih uradnikov, ki so bili ne Estonskem pomorjeni, ki so izginili brez sle du, bili zaprti, odpeljani ali pod pretvezo mobilizacije po Sovjetih odvedeni. Nič manj kot 59.317 imen s kratkimi osebnimi podatki vsebujejo trije debeli zvezki s skupno 1341 stranmi velikega formata. Pokazalo se je, da spada od ljudi, ki so bili umorjeni na Estonskem, največje število žrtev na kmečko prebivalstvo. Čeprav manjkajo pri enem delu terorističnih žrtev po- datkl o njihovem poklicu, dado vendar ugotovljene podrobnosti jasno in pretresljivo iH-ko o. tem, kako so boljševiki brezobzirno morili tako delavce kakor tudi pripadnike najnižjih plasti, kmete In poljske delavce. Med umorjenimi se nahajajo kmečki delavci-, uradniki, učenci, trgovci, šoferji, nameščenci, učitelji, gozdni uradniki, železničarji, policijski uradniki, ribiči Itd. Vrh tega vsebuje seznam umorjenih tudi predstavnike številnih drugih poklicov; hišnikov, natakarjev, šivilj, rokodelcev, duhovnikov, odvetnikov, vaških pastirjev, zdravnikov, fotografov Itd. Med žrtve terorja spadajo tudi majhni otroci in 80 letni starčki, tako možje kakor žene, ki so jih na podlagi sodb »vojnih sodnih dvorov« ustr»llli br»z vsakega ▼xi'oka. 4. Jahruang. Rooseveltova tajna igra s Sovjetl Spisal Dr. Oskar Llskowsky K najbolj omembe vrednim izkušnjam, ki jih je Winston Churchill moral narediti v Teheranu, spada mends dejstvo, da je — on ki je sam najbolj premeten sleparski in goljufiv igralec v anglosaški poker: igri za svetovno gospostvo našel v Amerikancu Rooseveltu nasprotnika v igri in mojstra. Kajti Roosevelt je bil modrejši kot prvi minister kralja Velike Britanije. V teku svoje dolge kariere se je znal bolje kot njegov britanski tovariš pretvarjati tako, da se je vsaj v svojih govorih z ozirom na boljševizem ni osramotil. Iz začetka svoje kariere si je pač dobro zapomnil, da je Wilsonovega padca kot predsednika in svetovnega apostolja, ne nazadnje krivo Javno podpiranje boljševikov. Mi vemo iz več britanskih, ruskih in francoskih virov, da je bila boljševiška krvoločna pijanost inspirirana in organizirana po židovski ve-lefinancl v New Yorku preko Trozkyja in švedsko židovske banke. Toda amerikanski narod ni hotel ne takratne danes nič vedeti o boljševizmu. Mi tudi vemo, da so Rooseveltu v letu 1933. pomagali na konja isti boljševikom naklonjeni krogi, kakor Wilsonu pri predsedniških volitvah v letih 1912, in 1916. Tako je samo ob sebi umljivo, da je Roosevelt od prvega dne svojega uradnega nastopa in pozneje za kulisami že najmanj pomladi leta 1932. začel delovati z žilavo vztrajnostjo za javno vojaško zvezo s Sovjetl. Tudi boljševiki so, kot se lahko dokaže, že v oktobru 1933. s sklepom najvišjega sovjetskega sveta javno izrazili, da polagajo veliko važnost na pakt z Zedl-njenimi državami. Rafiniranost igre, katero Je Roosevelt sedaj začel, se mora označiti kot izvanredna. 2e zato, da Je mogel varati svoje voHlce, Je moral že od začetka delovati zelo tajno in molče za kulisami. Toda tudi najintimnejši prijatelji, Britanci, ki so imeli povsod v deželi svoje prisluškovalce, niso smeli ničesar predčasno opaziti. Winston Churchill, fanatični sovražnik boljševikov bi mogoče sicer s svojim surovim razgrajajočim načinom oplašll nezaupnega gospoda v Kremlju. Za RooseveTla ie namreč obstajala nevarnost, da bi se mogoče upala Anglija voditi lastno britansko evropsko politiko z Nemčijo, namesto, da se Je tako zaletela z neko proti-nemško vojno politiko, da je lahko Roosevelt praktično storil, kar Je hotel. In so bili Bri' tancl prisiljeni reči k vsemu da in amen Ift reči za marsikatero zelo grenko krogljlce tudi še »hvala lepa«. Ce ne bi bil mr. Chamberlain tak čudaški norec In slabič In mr. Churchill ne tako zbesnel demagog, bi morali Angleži opaziti prav za prav že v predvojnem času, kam končno vodi Rooseveltova politika z dvojnim dnom. Njegov cilj je bil, Evropo In Anglijo naščuvati tako eno proti drugi, da bi se mogla Izvesti delitev zemlje med po Židih vodeno Ameriko in židovskim svetovnim, boljševizmom na evropskih razvalinah, vključno Anglijo in japonsko cesarstvo. Kajti predsednik Roosevelt ni bil ob svojem u-radnem nastopu nikakor nepopisan list za angleško politiko. 2e kot Wilsonov državni podtajnik za mornarske zadeve Je izvedel sredi prve svetovne vojne zahrbtno najtežji udarec proti angleški nadvladi na morju in nadmoči brodovja, ki Je kdajkoll bila vodena s kakšnim brodovjem proti britanski pomorski sili. Ko so bili takrat Britanci — ne brez zahrbtnega hrabrenja po določenih amerikanskih krogih — povezani v vojni s srednjimi silami, Je zasadil Franklin Delano Roosevelt svoj prvi v cilj zadet sunek z bodalom v hrbet Anglije s tem, ko je amerikanski kongres v letu 1916. nenadoma odobril največji program za gradnjo ladjevja, ki ga Je svet kedaj videl. Brezobzirna ameriška konkurenca ladjevja je privedla že dve leti pozneje do sile brodovja Zedinjenih držav, ki se je nevarno približala britanski. Istočasno je stavil Wilson v svojih zloglasnih 14 točkah tudi zahtevo za absolutno »svobodo na morju«. Pripravljal se je celć, da bi uveljavil svoje nasprotstvo proti angleški zahtevi za absolutno pravico blokade, kakor Churchill sam ogorčeno In srdito poroča v svojem delu o svetovni vojni. Lloyd George Je moral najprej zagroziti, da se bo Anglija umaknila od vojne kupčije, preden se Je Wilson v oktobru 1918. odločil, da bo razlagal stvar drugače, in sicer Izključno Nemčiji sovražno. Wilsonovl republikanski nasledniki so, kar Je značilno, dosledno uspešno nadaljevali t politiko, ki sta Jo začela Wilson in Roosevelt, četudi so se metode nekoliko spremenile. Na konferenci brodovja v Washingtonu je morala Anglija 1922. leta pogodbeno priznati enakost brodovja z Ameriko. Se težje posledice pa Je Imel nek drug uspeh Amerikancev т Washingtonu na političnem polju. Britance so namreč prisilili, da se zvežejo z Amerl-kanci proti Japonski, s katero so bili do tedaj povezani z dvajsetletno zvezo. Ponosni japonski narod ni nikoli odpustil Britancem ponižanja In Izdajstva. Točno dvajset let pozneje Je prejela Anglija od zmagoslavne Ja-рммкелмЦке )D bro HcM ee ith hitro pregnaN. Pri tem eo potopi* večjo, dobro oboroteao benditsko motorno ladjo In eno jadrnico, obloženo i mu-nietjo to pogonskimi aredatrl. Zajeli so tudi 30 motornih jadrnic, s katerimi so vzdrževale komunistične tolpe ponoči promet k >«• llvoai dalmatinske obale. Brei{9stna prekršitei/ mednerodneye prava Г ZM.CALO ČASA 1 ГаеФаН ПлшАМл ____sis___^лм_________________N ■ ■ ■ ■■ У Gastell eandolfo volno področje - Izrazito nasilje proti vsem državam Berlin, 18. februarja. Britanci to proglasili •k*teritorUlno ozemlje Vatikana južno od Rima, Cattel Gandolfo za vojno področje. S tem so stvarno krivdo, ki so si jo nakopali skupno z Amerikanei s strahopetnim pobojem na stotine italijanshih žen in otrok, še zvečali potem, ko so proti vsem vojnim zakonom vključili papeiko ozemlje v bojišče In s tem dokazali svoje resnično stališče do vseh vprašanj in dolžnosti nevtralnosti. Nemški odredi so najstrožje uvažjsvali nevtralnost tega prostora. Vendar mislijo Anglo-Amerikanei, da lahko prekršijo običaje mednarodnega prava. V nasprotnem primeru pričakujejo menda že tudi, da bo njih zapoznelo pojasnilo opravičilo in tako rekoč še za nazaj opravičilo bombni napad. Vendar jim s takim očitnim nasiljem proti nevtralnim pravicam ne bo uspelo pridobiti svetovno mnenje, Se manj pa mnenje Evrope. Bombardiranje in sedaj sledeča surova pre-kršitev nevtralnosti Castell Gandolfa bo vpisana v zgodovino kot dokaz britanskega in amerikanskega zanikanja vseh osnovnih principov mednarodnih pogodb. To je značaj britanske politike kot Izrazitega nasilja proti vsem državam, kot se je izoblikovalo v teku stoletne zgodovine britanskega imperializma. Medtem ko hoče britansko časopisje vsiliti svetu neko stališče zaveznikov, ki se na zunaj cedi same pravičnosti, se brltannski in amerikannskl vladi ne zdi vredno, da bi spoštovale tudi samo najosnovnejše pogodbe med narodi In si dovoljuje cel6 proti papeževemu ozemlju javno uporabljati silo. Najnovejša posebno brezčastna prekršitev mednarodnega prava pokaže zopet enkrat, kot že tolikokrat, ostro nasprotje med vedenjem Nemčije in njenih sovražnikov. Neprekinjena veriga prekršitev navtrateosti, ki jih store zavezniki, morajo pojasniti tudi zadnjemu dvomljivcu pravičnost In nepravičnost te vojn*. Mev teroristiCal napad aa Castell Gandolfo Berila. 18. februarja. Anglo amerikanskl teroristični letalci so 13. froruarja znova odvrgli bombe na ozemlje papeževega poletnega bivališča Castell Gandolfo in na me-Je« park. 15.000 beguncev, ki se tam naha- jajo, Je imelo nove zgube. K več kot SCO osebam, ki so padle pri prejšnjem napadu, so prišle nov* smrtv* žrtve In veliko število ranjenih. T*ik* razitrelila* bomb* ▼ |edllnlel Rim, 18. februarja. Po papeževem nalogu. Je, kot poročajo, ugotovil kardinal Fumasoni Bionda škodo, ki Je nastala pri zadnjem hudem napadu amerikanskih teroristični! letal na papeževo poletno bivališče Castell Gandolfo, pri katerem je samo v enem poslopju postalo 400 oseb žrtev napada. Preiskava je ugotovila, da je padla ena težka raz-strelna severnoameriška bomba sredi v Jedilnico duhovniškega kolegija kongregacije »Propaganda Fide« prav v trenutku, ko so delili pod nadzorstvom prednice živila in mleko med nekaj sto žen In otrok. Skoraj vse, v Jedilnici zbrane žene in otroci, med njimi tudi samostanska prednica In sestre, ki so JI pomagale, so bile ubite. Oster protest Vatikaaa Rim. 18. februarja. Vatikanska radioodaja Je v ponedeljek znova ostro protestirala proti oskrunitvi nevtralnosti Vatikanske države po anglo-amerikanskeml zračnem orožju in poudarjala, da je ozemlje papeževega poletnega bivališča Castell Gandolfo, kakor tudi kolegija kongregacije »Propaganda Fide« ekste-ritorialno. Nadalje ugotavlja papeška radlo-oddajna postaja, da se Je nahajalo v napadenem ozemlju Castell Gandolfa 1800 žen in otrok. Komunisti v USA za Roosevelta Stockholm, 18. februarja. Vodja komuni-■tične stranice Zedlnjenih držav Browder je izjavil, po nekem poročilu UP v »Nya Dagligt •Allehanda« v svojem govoru v Bostonu, da te mora vse storiti, da prepričajo Roosevelta o »nujnosti« njegovega vztrajanja na predsedniškem mestu. Izražanje komunističnega glavarja v Zedlnjenih država dokazuje znova z vso jasnostjo močno povezanost Roosevelta z židovskim boljševizmom. On je torej za nje »^ravi mož« In uglajevalec poti. Iz vseh krajev sveta Malarlla ogroža ves Egipt 1м1*те, 18. februarja. Smrtna, tako tvana trodnevna malarija, ki Jo povzroča motkito fambia, te širi po dolini Nila vedno bolj proti teveru ia ogroža trenutno vet Egipt porod« »Terkthira Pott« it Kaira. Nejeever-M|i« to^ka, ki fo je dotedaj dotegla, leži — tako poroča litt dalje — nekako 290 milj Jiilao od Kaira. Oblatti te neutrudno obračajo na prebivalttvo t tvarlU. v katerih pra-vtfo, da bo kuga lahtevala v piiboAijeim Ve-t« dvojno itevile žrtev, ве te ne bodo naj-hitreje izvršili protiukrepi Število žrtev ^ že tedaj tkrajno visoko. Pokrajina, ki Je na-teljena i več kot milijonom kmetov, Je danet popolna pmttaja, medtem ko letina na petjih trohni. Vri torkovem жгавмт napadu lavoiBikov }• padla bomba na papeževo bolnišnico v Kin^u. Poilople )* bilo snatno poškodovano. Napad na nezavarovano megto je bil 1жvršen v dveh valih, ki so se sestavljali večinoma k itirimotornih bombnikov ж močno laičito lovcev. ▼ Londona so nradno obfavili, da se je potopila posadka 25 mpi пеЈм britanske 70Q0 ■brt drieSe tovorne lad]e,'ko Je ladje pristajala med snežnim viharjem pri otoku Boon, približno 12 milj pred York Maine. Ladja se Je razcepila v dva dela. Zaradi znatnih poškodb po bombnem atentatu so morali zapreti britansko pisarno za naseljevanje v Jeruzalemu. Hkrati so sporočili, da sta zaprta tudi urada za naseljevanje v Tel Avivu In HaifI. Židovski tisk ne oeporava, da so atentate izvršili iidje. General McArthnr Je po neki brzojavki Iz anglo-amerikanskega glavnega stana v Južnem Pacifiku Izjavil, da Japonske ni mogoče poraziti samo z blokado In bombnimi napadi. Treba Je misliti na sredstva In poti, da bodo čete zaveznikov prišle do nasprotnika. PomoraM strofcovn|ak britanske poročeval-ne službe je izjavil ob priliki druge oblet- nice zavojevanja Singapura po Japoncih: »Ml nismo zopet osvojili niti Singapura niti Hon-kunga in Severnoamerikanci niso pridobili nazaj Manile ali Soerabaja. Japonska drši večji del svojih presenetljivih osvojitev še dalje zasedeno.« Vatikanska radloodda|na .postaja Je v ponedeljek zvečer objavila v angleškem Jezl-, ku. d« pomeni vsaka vojna akcija proti pa-•' ^pefMmuTtPafU CaSTfell Gandolfo nš" saino kršitev eksteritorialnega prava tega kraja, marveč tudi smrtno nevarno za žene in otroke ter moške begunce. Pri Haparandl, kjer so v soboto sovjetski letalci odvrgli številne bombe, so odkrili — kot poroča »Svenska Dagbladet« iz Heparan da -- v ponedeljek še en bombni lijak. Kazen tega so našli tudi še en izstrelek, ki se nI razpočlL T nekem govoru v Maros-Tasarhelyfu na Sedmograškem Je izjavil znani poslanec Im-redyjeve skupine, dr. Franz Raijniss, da sloni vrednotenje Nemčije na tem, da se bore nemške čete za Evropo. Madžarska se udeležuje borbe proti boljševizmu, ker pomeni boljševizem iztrebljenje madžarstva. Napade sovjetskega lista »Vojna in ra-bočji klas« na American Federation of La< bour si v New Yorku razlagajo kot jasen znak za to, da komunistična internacionala ni mrtva, piše Frederic Woltman v severnoameriškem časopisu »World Telegramm«. »Vojna in rabočji klas« Je naslednik organa kominterne. Vikar cerkve SI. Mary v Lelcestrn, reverend Colllngs piše v svojem cerkvenem listu: »Z napetostjo pričakujem trenutka, ko nam bodo sporočili, da so naši bombniki razrušili Berlin in druga nemška mesta. Toda še takrat bom obžaloval, da nismo mow gli uničiti vse države.« Pe'o®«' stavke, ki J« zajel« 3500 delavcev in povzročila za približne 12000 ton nižjo proizvodnjo premoga, so ustavili v ponedeljek delo v 10 večjih In tr^' manjših rudnikih na južni obali Novega Jež* nega Walesa. Zveza Indijskih društev v Veliki Britaniji Je izdala v nedeljo na seji proglas, v kate« геш zahtevajo takojšnjo in brezpogojno pustitev Valdyje In pozivajo britansko vla< do, da oprosti Indijce vojaške službe za Aw gli Jo. Renter širi veti, da je v noči na nedelja eksplodiralo v jeruzalemskem vladnem po* slopju sedem bomb. Prejšnji dan so eksplo^ dirale bombe v vladnem poslopju v HaifL Menda so to drastične protestne akcije na« cionalnih Arabcev proti britansko-židovskin« načrtom v Palestini. Badoglljo namerava dati prepeljati smrto« ostanke italijanskih prostovoljcev, ki so pad* li v španski osvobodilni vojni, v nek skupni grob, poroča Štefani. Na tisoče gomil itall" janskih legijonarjev bo izravnanih in pokopališča bodo opuščena. Vest je vzbudila veliko ogorčenost. Kot poroča »Diario de Barcelona«, so usmrtili tri po vojnem sodišču obsojene sov-tejskošpanske zločince in morilce Justa Bu-eno Poreza, Migula Arenas Ponsa in Alfonsa Palau Fonta. Z odlokom ministrskega tvem so s takojšnjo veljavnostjo odstranili celokupne redo-ve in odlikovanja prejšnje savojske kraljev-tke hiše. »Ttrapol« piiei »Brez nemške vojske, ki se na vzhodu upira in istočasno straži na Za-padu, ne bi imela nobena evropska država prilike, imeti svoje lastno mnenje. Samo v varstvu nemške vojske Imajo države na Vzhodu, ki so direktno, ali indlrektno udeležene v vojni možnost, zavzeti kakršnokoli stališče« Izvedba etlontke mobilizacije, ki Je bila prejšnji teden objavljena se bliža koncu. Pozornost vzbujajoče Je število mož, ki se prostovoljno javijo k vojaščini. »Boji M Caasino znova potrjulejo. кдко do-' miselkov foh In prlleobdltlv T* g«, neralnl štab In kako veliko je izkustvo In'pS^' gum nemške armade«, piše »Yorkshire Post«. O položaju T Italiji je Izrazil britanski poročevalec med ostalim: »Da je borba zopet enkrat dokazala, s kakšno presenetljivo vztrajnostjo se Nemci vedno znova bore.« Likvidadja obkoljene 7. angleške divizij« na severnoburmeškl fronti, po poročilih z japonske strani, napreduje. Potem ko so si japonske čete osvojile-dve letališči, si upa podvzetl mnogo slabše angleško letalstvo le še posamezne sunke. Verla« and Drack: NS.-Gsuverlte and Urucfcer«! SSrnten GmbH. Klasrenfurt. — Verlawleitor: Dr. Emil Heitian. - Hauptschriftl'iiter: Pried rich 'Horatmann. ZarseH kit AnseisenlWte Nr. 1 rfllttK. HANNES PETER STOLP, i SREĆONOSNA POSTELJA DONNE DIANE UrKakar Reekiwhohi МЖ*1с1м|1|сК« Ramait-KoiTMponcUni, L*ipmig Cl Nt#r Bautt ;# bil B*lo aavduNlf nad lepoto madtarik* pokrajina. Toda aada] }• moral a SToJim avtom zapuatlti romantično deželno oeato, ker je vodila pot т grad K6-halom akoii vas Kreat\u. In je tako moral podvojiti pažnjo pri voinfl. »Nevarni ovinki 11 Smrtna nevamoatl« je bilo napisano na »varilni deaki, * katere eo grozeče zrle mrtvaška glava In kozti. Komaj je zavocil Peter Bautz po predplan ▼ prvi ovinek, ae je te zgodilol In vza z#-deva je trajala aamo nekaj aekund. Peter Bautz zagleda, kako mu po napačni strani ceete pridivja naaproti nekdo na motorju. Neizogibno boata trčila. Toda Peter Bautz ima dobre ttvee, vrt toga pa je tudi zelo duhaprlaoten. Zaobrne avoj voz, pošene in zapelje v nek plot, ki ae je a pokom in treikom zdrobil, hi a škripajočimi zavorami )e zdrael čez gredo tulipanov, zlomil z odbijačem dve mladi aad-ni dreveaci, katerih debelca ao zletela akozi okno male leaene hiše In potem je treznil a hladilnikom ob leaeno hišo in obatal. »Bog ml je priča«, je rekel Peter Bautz a šaljivo ardttoatjo, »da п1амп imel namerna pci-atatl v tem vrtu!« Zlezel je Iz voza, tekel preko grede a t«l-pami, ki |a seda) zgubila akora) vso svojo nekdanjo lepoto, preskočil ostanke nekdanja vrtne ograje in stopil na ceato- Oalraf ae je za vozačem, za katerega j« se-#utU ▼ tem treBuHn тее preje kot pm makio. Bfenoet Vozač )# hil deset екгаквт stran Im Ц pravkar ustavljal motor. Potem se je obrnil, uorl roke v boke In Izzivajoče glednl v Petra, ki sc mu |e bližal hI ke t« bU Petef pred mMma, je videt pred sebe pribNIao *Mm4e##We#e Mke. M Џ imel na glavi tesno prilegajoče se kapo. Ozki obraz dečka, v katerem je Žarelo dvoje temnih oči, je preletel izraz trme, ko je Peter spregovoril. »Ti neotesane««, reče Peter dečku, »veš kaj bom sedaj storil s teboj*« »VI ne boste prav ničesar storili z mano«, odgovori deček jezno »Samo opravičili se ml boste radi strahu, ki ste mi ga povzročili.« »Sveti tebastljan«, vzklikne Peter z dobro Igranim čudenjem, »mnogo sem še doživel, toda take allne predrznosti še nel Pa se repenči tukaj ta smrkovi ušlvec.. « »Vi«, zakllče deček In njegove temne oči se jezno zaavatijo, »samo poskusite me še enkrat imenovati smrkovega uiivcal Jaz.. « »Jezik za zobe«, zakllče Peter divje, tako, da se deček nehote umakne, »če pravim, da si smrkav ušlvec.. « »Potem«, mu reče deček v besedo, »ste vi zoprna opica, ki spada v pragozd na drevesa, ne pa na cesto, kjer ogroža z avtom življenje svojih bližnjih.« Peter se proseče ozre v nebo in reče: »Ljubi Bog odpusti mi, toda odpuščanje in prl-zanealjlvoat tukaj nista na meetu.« In zgrabi dečka, ki preplašeno vzklikne, ga položi čez kolena In mu med kričanjem In oepetanjem po vseh pravilih umetnosti iztepe hlače. Nato poatavi dečka zopet na noge, se oddahne in zasopihai »Sedaj pa glej, da mi pride# Izpred oči, sioer sledi še drugi obroki« Deček, ki so mu od jeze, bolečine ta razburjenja redi Petrovega opstopanje tekle solze po licu, je Ihte pognal svoj motor In se zavihtel nanj. Malo preden je odpeljal, zavpije z glasom, ndušentm od aolz: »VI nesramni, podli uma-tiMh M el M| ж1оаШи Petru ni bilo usojeno kaznovati še to novo žalitev, kajti dečko je izginil kot blisk nn svojem motornem kolesu In vse, kar je še pričalo o njegovi prisotnosti, je bil oblak dima, v katerem je ostal, kašljajoč In pljuvajoč, Peter. Tn tega mladega moža je opomnil robat globok glas, da je skrajni čas, da nekaj ukrene radi svojega avta. Odhltel je v vrt, kjer je zagledal velikega, debelega moža, odetega z jutranjo haljo, ki mu je s tem robatim besom že ves čas klical vse mogoče robatosti v ta deviški dan. »Dobro jutro želim«, reče Peter vljudno velikemu, debelemu možu v jutranji halji. »Ime ml je Bautz, In to tukaj je moj avto.« Veliki, debeli mož, ki Je bil na oči kot kakšen boksafski prvak, premeri neprostovoljnega vsiljivca s krvoželjnim pogledom In zatuli. »Tako torej, vi ste tisti, ki mi je podrl vrtno ograjo! VI ste ml Izdrll dve sadni drevesi, razbili šipe In vtisnili stenol In vse to ste storili samo zato«, je pristavil z vražjim posmehom, »da bi prišli noter In ml sporočili, da se pišete Bautz!« Peter mu je ljubeznivo zatrjeval, da je ta domneva seveda napačna. Pojasnjeval je razjarjenemu posestniku hiše in vrta vzroke tvojega obiska, ki ga Je napravil ob takih obžalovanja vrednih okoliščinah In končal z besedami, »Ca se ne bi jaz takoj zapeljal s svojim vozom skozi vašo ograjo, potem W ležal ta pobalin, ki je privozil po poti popolnoma proti predpisom, kot mrlič na cesti. Lahkomiselnemu iantinu sem seveda takoj odštel dobro mero.« Veliki, debeli mož je mračno prikimal. Potem je svoje silno telo tesneje ovil v haljo, odkorakal k opustošenl tullpanovi gredi ta poteptal s srditim godmanjem #e preostale tulipane.' Po tem dejanju se je vmll k Petru in mu pojasnil: »Ce že naj gre neka) k vragu, potem naj gre temeljito. Taka je moja navada.« »Dragi gospod, seveda bom poravnal vse neetalo škodo«, reče Pete#. »Pustimo to«, spregovori veliki debeli mož naenkrat prav prijazno. »Ali ste Nemec?« »V reenlci, Nemec »em«, odvrne Peter. In po nekem notranjem navdihu pristavi; »VI tte tudi Nemec, kajnet« wPravilnol* se -ivesell mož. »Tudi Jat eem Nemec, toda tukaj živim že deset let. Moja rajna žena Je bila Madžarka In Je bila Iz tega kraja doma. MoJe Ime je kapitan Jakrib Ratke. Prej sem vozil za SevemonemSkl Lloyd v Bremenu. Sedaj sem upokojen.« »Zelo me veseli, da sem vas spoznal, kapitan«, prisrčno d6 Peter. »Istotako«, odvrne kapitan Ratke, in s# ljubeznivo zareži Petru. »Stopite v hiSo, oba sva potrebna okrepčila na ta strah. Tako tu sem, mladi prijatelji« Potisnil Je Petra skozi neka vrata In kmalu nato je stal s kapitanom v prijetno urejenem prostoru. »Sedite«, ga dobrovoljno povabi Ratke, prinese steklenico s kozarci in prisede. In potem, ko sta spila kozarček, poizvedujoč* vpraša: »Kaj pa vas žene v ta zapuščen kraj?« »Nek moj prijatelj«, pripoveduje Peter, »s katerim sva bila skupaj na univerzi v Mdn-chau, se bo danes poročil. Na Madžarsko sem prišel zato, da ne bi bil stari, dobri dečko popolnoma osamljen v težki uri. Je namreč sirota.« Kapitan Ratke bruhne v razgrajajoč, prisrčen smeh. »Oha«, reče nenadoma, »ali se imenuj« vaš prijatelj morda cel6 Rudolf BamaT« »Dal« mu Peter nekoliko iznenaden odvrne. »Poznam ga vendar, poznam«, zakllče ka- Eitan muzaje. »Se več; komteso Fanl, ki se o danes poročila z vašim prijateljem, sem nekoč, ko J* bila #e majhno dekletce, potegnil ii vode^To Je bilo pred petnajstimi leti ИЖ neki Tolnjl skomi Kanal. Grof Kutifalvi, Fanin oče, pa tudi ona lega nikoli nista pozabile. Za Fanl sem postal v teku let stari stric Jakob In tu in tam qrem na grad Кв-halom, kjer pri steklenici tokajca z grofom KntlialTl malo poklepetava.« ■—»teg. Ц. УЊгтг »M. KABAWAKKKir ЋОЧШ 8еКе S. — №. 14. Semaflttncll« B«rlchf« Sber «W* Kulimrsdiaad« voh Aloitf« Castino Sie ruhmen sich ihrer Verbrechen Weitere Aigrlfle ugekandigt - Sdiamlose Sdiiiderung der „alHierten Erfolge" hw. Stockholm, 18, Felmier. (Eigetfbencht.) Mi« rinem barbariidien Sadismus beedireibee EngUnder md Ameriktner die nillkurliche ped beweBte Zentorung dei Klesters Monte Cassino. Sie prahlen formlidi mit ihrer pathologisdten ZersloruitjMucht, die sidi, da tie keine militiirifidib: Unwr# Gegocc htbcn gr«twii zvci Behkvptnngea !• Dm DMitsdiM hStun aa it Frost тоа С*(»ии> tenerhalh der ktztea drei WoAea zwti-Bial um (шс droutiindigc V*fkmfwh« otub-tHucfat, um ihr« Teten zu bergen. 1. Di« Deuttchca hXtten Kloiur Mont« С»мипо Miiem militiriichea StUtzpunkt auagebaut uad ^mk ihrc Gcgncr gezwengcn, и жи zćrnorcR. Vai die eme Bchauptuag anlangt, lo fiiwl dam %l#«ede TauadMtt (ettaustcllea: J. Sidn die Dewsdbea haixa *■> VafWruh# gtkewo, londera im Gegenteil: D i * aratri- ^aaifdtea X r ш p p * a k o ш m a в d e ■ r • ' »k šu il»r »etapraA, won Meojd>li wenige Tag« spSter fertig, dieses ekrwiirdige Kulturgebiude mit Bomben und Granaten eWso bewuUt wie sinnlo# zu zerstorw. Dean turn Zeitpunkt der Bombardiemng del Kloster: befanden sidi in ihm allein der fast n«unzigjiihrige Abt mit seinen etwa zwanzig Moadien sowie nmd 150 italienisdw Zivilfliidit-linge. Es ist also feetwietellen: Um das eigene miK" tarische Uitvermftgen, Cassino zu erobem, nidit eingestehen m mussen, wurde eines der groiiten KuItnrdenkmXIer aller Zeiten топ den Anglo-Amerikanern badenkeolos in Triimmer gelegt. Den Deutidwn, die audi bier wieder ihr kul- rd. Bei itt Luftwaffe, 18. Februar. (PK.-Sonder-bericht.) Dort umen liegt London! Dentlich hebt sidi der dunkle Rieeenfledi der St«dt in der fast wolken-loeeo Nadit aw der Laiidediaft heraue. Da< Mosaik ihrer Strafien nad Hauser ist ebeneo kkr erkensbar wie das breiw Bond der Thatwe. welche durdi da* Empires Hen nnd Him etromt daa in wenigea Minuten wieder unter den Bomben nneerer Kampf-flngzeoge liegen wird. Wie Schutzwiinde bauen die Briten das heHe Lidit ihrer Sdieinwerfer in der Nacht auf. Ganae Biindel stdien im Abwehrgurtel. Schein-werferdome von 30 und mehr xusammeogefafitea Lidttkejeln wadiecn empor Ufvd euchen in ihrem greUeo Sdi^i &ie dentsdien KampfRogzeuge (u fan-gen imd festziihaiten. Deaswiedien reihen aich die Granaten der flai xn Sdrafiren aneinaoder. die schcn beio Anfloj! aber der engliadiai Kiistc deotHdi aus-mmadien sind. Die ensten deirtsdiea Kampfflngzeu^ aind fiber dem Zielianm. Eine leichte Dmtstsdiidit brodelt uber der Stadt. abet tie ist nidit stark ?enag, die Sidit. Ml Teiedtlediteie, Bald werdcn Ље ereten Bomben Cassloo bewufit zerstdrt rd. Bern, 18. Februar. (Elgenberidit.) DJ« Bom-ben anf dae alt* Benediktinerkloeter aof dem Monte Cteaioc haben wie ein Fanal gevirkt. Nim ntifite die Welt erkennen. vai es heifit, wenn die Amerikaner die ..Freiheit brinjen". Unter der Kolturtflndif der Amerikaner cothiillt eidb nicht etwa tine Kal-turloaigkeit. wa# nodi ertriglidi wire, soudero Scblimmeret. cine Kulturfeindlidikeit. Rooaevelt hat jetzt seinen Teil dazu beigettagen. um etwa aodi bestehende Zweifel zu zerstreuen. Er fiihite sidi ge-Dotigt, cine Erklining iiber di« Bombardiemng Cas-sinoi absugebeo, und zwar versidiertt ar gleidi-raiitig. man hjibe wohl die Zueage gegeben. die hieto-risdien Baudenkmalcr Italiena xu sdioneo, aber dies sel keine bindeade Verpfliditnng. Eine ZentSrung wiirde jeveile vorgenommen, wenn die Sadie der Alliierten н erfordere. Eioe denkbar weitjefaBte Er-kUruDg, di* nor fine* %nr forditbaren GewiShcit. Verden 1Ш: tolang* der Kri«f In Italiea dawrt, ist kein** der kostbam Kunatwerte dteae* Lande# ror ^ Tiilligcn Veraidbtims dntdi die Anglo-AmatikaneT geedititn. Dm H*ua SaToraa und Badoglle kab«e nidit nor ihr Vaterland, •ondem a*di harrlidist* Ktmstsdiatae der Menediheit TerMt«a. a I* si« Italiea хпв Kricgssdiaoplata »tcmpeltcii. Verstarkong der deatsAen Loltabwehr Genf, iJ. Febr. Von der wadieenden Abwehr-kraft Deutsdilands den aaglo-*merikanitdien Luft«ngriffen gegeniibcr spridbt die ai^liklie Mo-natsreitschrift „National Review" im Februarheft. In hohem Ma&e htteen die Deutsdien ihr« Loit- auegelost. Sie taumein hieab ond fallen mitten in die befoblenen Ziele. Sprengbomben bersten beim Aaf-sdilaj anseinander Brandtomben zeidinen hell« Punkte tn dee Bild London:, Punkte. die zu Stridien werdcn end en* den Stridien werden Flachen! Fiir die spater anfliegenden Bwatzungcn der dentsdien Kempffiug^euge werJen diese Brande, die sich immer mchr ausdeirnen. *n wcithin Icuditenden Wcg-weiscm. Nene Bomben fallen und verbreiten di* Fliidiestbrande, fiber die sidi starke Reudiediwaden legen. Der Horizont wird outer der Glut der b rami en-den Stedt Inmier heller und im Wasser der Theme« *pi«gelu aid] diese Brande wieder. Der Angriff ist etraff zueammengafaftt: inneikalb der befotlenen Zeit haben die deutsdien Kampfflug-zeuge &re Bomben iiber dem Zielr«um ebgekxkn. Nodi iiber der cigenen Kiiste eehen one ere Besatsun-gen weit hinter sidi den hcllen Nachthimmel, outer dem die Brande in London wuten als Zeidwn dceeen, daS audi dieser nene Schlag wieder geeessen h*t. Kriegsberichter Richard Wolff. verteidigung Terbessert und Terstarkt. _ Gin/.e S^witrme von Nadjtjageru, zum Teil mit vollig neuen W«ffen ausgeriittet, letzten ti« in der letzten Zeit gegen die angreifenden angla-ameri-kanitdwn Bomber ein. Tlso Kdinet mit FeindiUgen ab PrtBburg. 18. Februar. Steaupraeldent Dr. Tieo befafite #ldi Ш eintr Aoepradie in Basovce (Mittel- , Slowakel) mit den Feloden dee alowakitchen Volkei im In- and Ausland nod erklarte unter aoderem zur feindlidiea Rundfuokajitatioe, wenn mas di* Weiiungen aoe Moskao nod London hSre. miisse mam den Eindrudc haben, daS so nnr Feiglinge reden, nidit aber Menschen. die ber-it sind. aktiv ffir ihr Volk einzntreten. Audi die inneren Feinde wfirdrn »idi tanedien, eo betonte der Staatspriisideiit. weei •ie der Meinitn; »ein tolltra, daš di« Gednid der SloTtken keine Grensen hab*. Kablnettskrise In Argentlnlen Littaboe, 18. Februar. (Eigenberidit.) Nach •iner Reut^rmeldung aus Montevideo toll in Argentinian ein« Kabmetukrise ausgebrodun sein, und zwar, wi« die britisdie Agentur binzufiigc, auf Grund der neuen argentinitdien Aufienpo-litik. Zuriidtgetreten seien Aufienrainister Gilbert, Innenminister General Perlinger, Erzichungs- und Juttizminister Marlines Zuviria, LandwirtsdiafM-minitter General Maton und der Minister fur dffcDclidie Arbeiten PistariaL Af. p J. 1л1км AiwHchoeiden! Aufheben! DEUTSCH METHODISCH UND PBAKTISCH N#miko maledKno in praktlCno WMT W* trt tear Dm tat; đmm OmwiadMmt, ftaa ^'oetamt, der Bahabof, đl« Volkaachule, dee Bwlrk#g#rlcbt, dM Kl&o. Daa lat: Kla Kauf-*nanii, ain Bauer, cin Arst, ein Kellner, ein *rlaeur aina Kellnerln, aina Lehrerin, alma ^•Uigrehllfin, eine Zeltung, ein Auto, ein Auto-ein Ga«th»ua, ein Briefkaatea, Да Stadt Khilnburg, ^ Dorf, aln 8ea, ato FluA, aina ^'eaa. Iat daa dM Poatamt? Ja, dM Iat dM PMtamt. — Iat dM dM Beairkagericht T Neln dM let nicht dM Bexdrkagericht, dM iat dM Poatamt. Bitta iat dM die Strafie nach Veldee? Nein, dM lit 'nicht die Strafie nach Veldea, da iat dia ttraOa uacb Littai. We? Bttta, #6 tat hiar dM Poatamt? Hler Itoka *>t dM Poatamt. — Bitta, wo let der Bahnhof ? Poti iat dar Bahnhof? — Wo let ein Gaathaue? Gleich hler reohta let ein GaetbKua. Awf g*tan — Naloga: in dar m&chateo StuDda. ' (R^mrašltav т nMladaJl url.) ^ Wze au Mgamdem WSrtam den haatimwi- j ten und unbeatlmmten Artikel: ^'fiitavi aledećim beaedam določni in ne-eoioCni «len: B. pr. Kaufmann der, • ein Fim. Mwa. Ant. Жа*. ^ Vluft. Letew. Labrerim. ВЛаЛааЛав. a stadt, Geroatodeamt. BUrganmaWtar. J sta iaa Slowamlach*: , , _ _ , '"tavl V alovenSClno; Was let daa. Daa ^ *lae Stadt. Dm iat ein Kaufmann- Dm BUrgamaiatar »eo Valdaa. We iw R" ^wlMiiil T M 4M «• #tr&&a ам* џт, *• M «u Steia. Bind Sle d«r Apothek*r vom Doea-•chaU. Lei der oaaa. S. Setzen 81# Ins Deutcob«; %. Prestavite,V nemščino: Тм j# тв1(Мко >-■ero. Tam j# oenovna šola. Oproatite, j" to poMni urad? Ne, to j« občina. Kdo at# vi? Jax sem xdravsUc is Kamnika. Ste vi odv#tmk ? Ne, ja* aem lekarnar. Proeim. k j# j# kopali*6#? Takoj tu, na levi. BeMde ВмвЛ# nai M rpiSejo redno v beleteieot V«ako beaedo glasno ingovoriU! Zap^ni moatalniki eo besede, pred katere lahko v^a-vlmo člen in ki •# plSejo > velikimi začeti^ caml; ravno tako lastno ina*. Poleg ЛТ pli# veaka beseda na začetku atavka ■ ▼#U* aačetnioo. ^ K slovarju: >m« #a •amoetalnlkom pom#w, da je beaeda moškega; >w« pomeni, da je tem-•kega in >«« pomeni, da je arednjega »pola. Hausgehilfln (w) — goepodinjeka рошо«в1с* Herr (m) — gospod hier — tukaj (tu) ia — T J» — * Wiem# (w) — tMivmm wo ? — kje Zeitung (w) — Caeopl« Amt (») — urad Apotheker (m) — lekarnar Ar*t (m) — »dravnik au« — is A.uto (B) — nvto, avtomobil Autotnia (m) — avtobu« Badeanatalt (w) — kopaliK« Bahnhof (m) — kolodvor Bauer, (m) — kmet BiLeker (m) — pek B—IrtMcarlaht (#) — акпјм Briefkasten (m) — poštni nabiralnik BUrgermeieter (m) — župan de« (die«) — to Doktor (m) — (жИгатШк) diAtor I>ort (■) — VM Mug (nti) — reJu (w) — go*p& Frftuleia (•) — gompodlčma Gaathaua («) — goatllnai Oemaindeamt (■) — občbu^ ob&a#kl urad Kleich — t*koj Hau« (e) — hi#* Kaufmaim (m) — trgvnt Kellner (m) — nat&kar Kellnerln (w) — natakarlM Kind (•) — otrok Klndergkrtnerin (w) — oti'olkt ^itnnrtea Kino (•) — kino Lehrer (m) — učitelj Lehrerlm (w) — uSlteljte* leider — tal link* — na levt Mann (m) — mo4, woptog Mutter (w) — matt naoh — proti, po nein — ne nicht — ne Poetafflt (a) — poitai wad rechta — na deani Rechtaanwalt (m) — odvetnik Schwester (w) — aeatrm See (m) — јемго Stadt (w) — meat# Strma# (w> — eaat* VtrMihuac (w) — odpaWaoje ver*elhen — odpuštltl wae? — kaj wer? — kdo # Мк МПтГ PrtBMrMK st* nalofo ptwUao reJtt*. 1. Der, eia Bauer; dam, etn fVirtelnj daa, e#m Наив; der, eln Arat; die, rine Zeltun*; der, ein FluB; der, eln Lehrer; die, eine Lehre-rin; der, eln Brlefkuten; daa, eia Dorf; I Madt; da#, W " * 2. Kaj je to? To je mesto. To je trgovec. To Je veldeškl župan. Kje je poštni urad? Je 11 to ceeta v Uttai ? Ne, to je cesta v Steln. Ste vi lekarnar iz Domžal. 2al, ne. S. Hier let der See von Veldea. Dort let die Volkeschule. Verzeihung, iet das das Post-amt? Neln, das 1st das Gemeindeamt. Wer •ind Sie? Ich bin der Arzt aus Stein. Slnd Sle Rechtsanwalt? Neln, Ich bin Apotheker. Bltte, wo 1st die Badeanstalt? Gleich hier links. Wie? Wie let die Kugel? Die Kugel tet rund. Die Strafie iat lamg und breit. Das Haus )st hoch. Der Bleiatlft ist apltzigr. Die Flaeche iat noch voU, aber daa Glaa ist schon leer. Der Autobus iat gane voU. Ein Fenster ist geschlossen, eln Fenster ist off en. Karl ist fleiBlg, aber Paul iat faui. Daa Mesaer hler ist scharf, aber daa Measer dort let stumpf. Der Hlmmel ist heute blau, das Wetter ist herrllch. Es ist heute s^r schto und warm. Ist dieser FuBboden rein? Leider neln, er iet schmutzig. Wie 1st heute die LiUft? Sehr warm. Und das Wasser? Auch sehr warm. Daa Gegenteil von riond 1st ecklg. Daa Gegenteil von welB let schwarz. Die Stra&e nach Kralnburg 1st breit und gut. sie let aaphaitiert, Wie alt ist der Grofivater? Er ist aehr alt. let Priluleln Maria alt? Nein, sie ist noch sehr jung. Was let kurz? Eln Tag iet кигж. Waa ist lang? Ein Jahr Ist lang. Woranaf Woraua let der Tiech? Der Tie oh iat aoa Hols. Und der Seasel? Der Seseel 1st auch .sua Hols. Was ist noch aus Holz ? Der Kasten und die TUre sind auch aus Holz. Der SchlOssel iat aua Aluminium oder aus Eisen. Genau wie der bestimmte Artikel werden auch die folgenden WGrter abgewandelt; Natančno po načinu dok>6enlh členov ae v*, šejo tudi aaalednje beaede % določnim členom: Dleaer, a, ea; jeder, a, ea; maacher, a, ea; welcher, e, ea. Also: Welcher Herr? der, dieser, Jener, Jeder, mancher Herr. Welche Frau? die, diese. Jena, jada, maaohe Frau? Welchaa Klad? daa. Btran *, — 1« K A R A W A У K E N BOTE Sobota, 19. febnmrja 1344* LAsoda kwefice l^^ilke УУ]аг1оиоие ^ SPIRAL KRIbOSbtKlLHIbK KAKi OTiO ZOTIMANN COPYKI(jH1 Bž: OEUTSCHER VERIAG, ^fcRLlN 1* AmWtke poVraJlae, Kolešina in Pl«vlJ*. Vsak je vedel poročati kaj drugega In kaj huj- Govori, ki so jih imeli, so vlivali olje v ogenj njihove strasti, kajti njihovi sovražniki, tako so jim rekli, so bili vragi, plenilci, izžemalci dežele. Oh, komu so to propovedovi&li! Saj pač niso vedeli, da smo mi sami zaklali njihove koze in na naših drogih pekli njihove ko-žtrune. žito, ki ga je Janki splavil po vseh rekah, je vzklilo v vseh dolinah in bujno rastlo na vseh cestah, in to je bilo: vojna, in kdor ga j« kje žel, temu je kapljala kri po čevlju, kdor je postavljal snope, ta je zbiral lakoto In stisko, kdor ga je mlatil, ta je slišal daleč po cestah ah in joj. In kdor ga je jedel, je jedel Bvojo lastno smrt. In potem so napravili slovesno zborovanje, ter napovedali boj vasem, ki jim niso prinesle davka, mestom, kjer je še bilo kaj zlatih prstanov In ur, lepih oblek in čevljev in kjer je bilo v gostilnah še kaj pijače; napovedali so boj državni upravi, ki jih je preganjala in hotela ponesti zakon In pravico v državo, in napovedali boj poglavarju države, ker je Hrvatsko osvobodil srbskih verig, in napovedali boj četnikom, ker so bili pobili mosleme in Hrvate In napovedali boj ter trikrat napovedali boj vojaštvu, ki je bilo njihov smrtni sovražnik. Devetinšesdeset članov je vseboval 'seznam sveta ki je bil ustanovljen, da združi vse, ki so se bojevali s tolpami ali stali na njihovi strani. In njihovo vzklikanje In vriskanje je preglasilo ihtenje iz grobov mrtvih. To pa se je zgodilo dne 26. in 27. novembra 1942. leta. Ko smo stali v dvorani samostana, v kateri "naj bi predsednik sveta Ivan Hribar prebral resolucijo, ki je bila naslovljena na vse narode med Sočo in Vardarjem, je stopil Osman Ka-rabegovlč k meni in me vprašal, če sem ga bila pozabila. Odgovorila sem mu: »Tisti, ki na videz spe, si zapomnijo obraze svojih sovražnikov bolje, kakor blebetači. Nisem pozabila, da si nekoč mislil, da. sem prijateljica mož, ker sem. zaspala pri enem izmed vaiih govorov«. »Zmotil sem ee«, je odgovoril; »poučeni sedaj veliko govore o tebi, kajti menda sedemkrat si že šla čez ozemlje naših sovražnikov In niti enkrat se nisi dala ujeti«. »Kdor hoče mene ujeti«, sem se zaničljivo smejala, »mora Imeti volčji obraz in ušesa so-/e. Zunaj Je lahko teči čez sovražno ozemlje In se spraviti na varno; kdor pa je enkrat stekel kot sovražnik čez moje ozemlje, ostane sovražnik, Bodrug Osman Karabegovič«. ' »Skoda«, je rekel In skomizgnil ter šel od mene stran. Toda v meni je vzplamtelo, da me je tako lahko In brezbrižno zapustil. Stanoval je v hiši nekega prastarega ka-Лја, ki je bil 13-krat romal iz Bihača v Meko In pil iz svetega studenca Semšema. Shranil si je Se vedno vode iz njega v steklenici, zeleni ko N11, in ljudje so govorili, da mu to pođ'U večno življenje. K njemu sem šla In mu potožila svojo stisko: »Ljubim Osmana; toda ne upam si, povedati mu to, ker se bojim, da me bo zavrnil. Nisem mo!iamedanka«. Starec, ki me Je pogledal s svojimi jasnimi, ko gorska voda modrimi očmi, je skomizgnil; »Sedaj je nova doba«. Je rekel, »v kateri iščejo žene moške«. Prosila sem ga naj mi pomaga, sicer moja duša ne bo nikoli mirna. Smehljal se je in odgovoril: »Kar imenujete ve žene mir,. je vašim ljubim nemir in bolečina vse dni, kajti ta mir Ima zobe ljubosumnosti, kremplje despotične samovoljnosti In meče pohote. Hčerka moja, v naročju žene Je toliko nesreče, kakor človeške krvi v naročju zemlje. in kar nas najbolj osreči, vžge v naše telo najbolj skeleče mučenlške rane«. »Ljubila ga bom«, sem rekla. Toda on Je ekomizgnil. »On ima dekle v Sarajevu«, je od-vrnlL Spraševala sem ga, kako ji Je ime in kje stanuje. >Mar ne sme imeti dveh žent, sem rekla, in stari se je smejal, ker ga je zabavalo moje govorjenje, me pogledal in mi v šali zapretil s prstom: »Ljubezen je nedeljiva«, je rekel, >in zelo moder in mogočen mora biti tisti, ki hoče vladati več kot eni ženi. Sicer pa to ni več običajno v Bosni, in ne boš več našla kot prgišče mož, ki imajo v haremu dve, kaj šele več žen, sebi v veselje in dosmrtno pogubo«. >T1 si gorak na žene«, sem rekla nežno. »Oh, hčerka moja, golobica moja« je zopet začel, »star sem 107 let in poznam Vso bol in pot sveta. Imel sem štiri žene in 21 hčera, pa niti enega sina. Tu sem se naučil, spoznavati ženska srca, globoka kot brezno v močvirjih na Popovem polju in plitva ko mlakuže po majhnem dežju, pestra ko barve mavrice in črna ko koža pisanega močerada, sladka ko med čebel, strupena ko zob modrasa, in to vse ob istem času in pred očmi enega človeka. Dobro je, dokler ubogajo; če se pa predrejo, postanejo ognjeniki divjosti in kljubovalna kakor ujeti vrabci«. »Vajena sem pokornosti«, sem odvrnila, in on je ravnodušno pristavil: »...toda pri drugih in ne pri tebi sami!« — Ker sem sedaj videla, da ga nisem pridobila zase, sem ga prosila, naj mi vsaj pokaže Oemanovo sobo. To je storil in preden sva zapustila ta prostor, sem vrgla malo vezeno rutico na Osmanov divan. * Zvečer so prišli iz Hercegovine begunci, ki so jim bili četniki zažgali hiše. Bile so to velike In divje postave, ki so svoje doline in polja s pičlimi letinami ljubili bolj vroče, kot kakšen bogat kmet svojo mastno, črno prst. Pripovedovali so o zločinstvih četnikov, ki so bili napadli njihove vasi in jih povedli izven vasi. da bi jih poklali, ker niso bili Srbi. Ti ljudje 80 bili doma Iz okrajev Foče, v Gacku, Kakor iz pradavnih časov je izbruhnilo med temi ljudmi zopet sovraštvo, ki se ne da predstavljati. Doline so se kadile v krvi in v solzah; in mnogo oskrunjenih in brezdomcev je priteklo k nam, da osvetijo sramoto svojih hčera in žena. In bilo je med njimi tudi veliko vdov, ki so zahtevale puške zase in svoje otroke, da bi pokopale može in očete med trupli njihovih sovražnikov. To je bila stiska, divjost, opojnost, ki jih je bil klical Jenki. Sedaj je vse to še dalje naraščalo in se temnordeče zarilo čez bregove. Teroristične skupine so na svoji strani pripomogle da so povečale nesrečo in slepile ljudi. Na vseh stenah hiš so se svetili naši pozivi. Na ruševinah so stale naše grožnje. Sedaj nas je bilo že mnogo, in Moša Pijade nam je pripovedoval, da londonske radiood-dajne postaje sedaj stalno poročajo o nas in da moskovski časopisi pišejo o nas. Jugoslovanski bojevniki za svobodo, tako so rekli v Lodonu in Moskvi, organizirajo svoje čete. Ko bo napočila njihova ura, bodo prešli v napad! Gorje takrat Hrvatski. Nebo je viselo nad gorami ko siva vreča polna puha, in december se je dal šele po dolgih prošnjah omehčati, da je z ostrim nožem vzhodnika razparal šive in zemljo globoKo pokopal pod ko perje belim snegom. Peljala sem se z nekim, ki so mu vzdeli ime »Trepetavec«, na kurirskih saneh iz Bihača v Ključ. Tam sem si pri nekem krojaču skrila svojo gozdno obleko in se ogrnila s tako, kot jo nosijo mohamedanke, si dala čez obraz fe-redžo ter si na roke nataknila rokavice. Sedaj me ni mogel nihče več spoznati. Postala sem mohamedanka. Skozi čm, pred očmi pa ko dih tanek pajčolan sem zunaj lahko vse dobro opazovala, d očim so bile poteze mojega obraza samega popolnoma nepoznatne. Morala sem se sedaj še naličiti, ker je to pri moelemkah neobhodno potrebno, in si pobarvati nohte. Krojačeva žena mi je pomagala in mi dala na pot potrebne reči s seboj. Obisk pri lehmici Pri lulečih deriišlh Nato emo zopet sedli na sani In se peljali v Sarajevo, kamor smo dospeli proti koncu drugega tedna v decembru. Tukaj smo našli skrivališče pri lodrugih, ki so urejevali našo poročevalsko službo, in jaz sem že drugI dan, ko sem se bila znebila vseh svojih poročil, podala na pot, da bi poiskala tisto dekle, ki jo je ljubil Osman Karabegovič. Poizvedovala sem po njej in slišala, da so dobili od nje važne vesti, da pa niso za gotovo vedeli, če ne prodaja poročil tudi na drugo stran. Začeli so jo zato nadzorovati. V neki majhni hišici ob robu gor sem jo liašla, globoko zasneženo na njenem vrtu in skoraj brez drv, tako da jo je strašno zeblo. Sporočila sem ji pozdrave od Osmana in videla, da je zardela pod ličilom. Pri skodelici nepristne kave me je spraševala, in jaz sem odgovorila, da je tam, kjer je on; zelo veliko itn- »Če se mu le dobro godi«, je odvrnila. Govorile sva sedaj o tem in onem, kakor je to navada med ženami, in jaz sem jo, preden sem šla, vprašala zakaj je tako boječa. Dolgo me je s repo gledala In nekajkrat globoko vzdih-nila. Potem je odgovorila: »Vem, da me opazujejo. In ti *I tudi prišla k meni samo, da vidiš, kaj počenjam«. To sem jaz prerekala-; vendar sem ji svetovala, naj bo zelo previdna. »Kaj pa naj storim?« je vzkliknila. »Oe ne grem več iz hiše, bodo rekli, da me je strah In da imam slabo vest. Potem tudi ne bom prinesla več nobenih vesti, in rekli bodo Se: sedaj pa vidimo, da nI na naši strani. Ce рл grem vstran, moram spraševati te In one In poizvedovati, in rekli bodo: to je napravi sum- ljivo. Oh, če bi ml kdo mogel vzeti ta strah, ki ga prestajam, odkar delam za tolpe!« Vprašala sem jo, Ce tega ne stori rada, morda Ospianu na ljubo? »Oh«, je odvrnila, »ženska ni za politiko. Vedno je žrtev moških«. Zapustila sem jo vso. v solzah In čisto zbegano ter poročala sodinigom o mojih doživetjih. »Strah je je«, sem rekla, »in nerada dela kaj za nas. Nevarno je, če ve kaj o vas, kajti ona trepeče za svoje revno življenje«. »Dobro je, da to vemo«, so odgovorili. Zdaj, ko sem vedela, da je moja stvar v dobrih rokah, sem vprašala, kedaj bom mogla zopet odpotovati. Odgovorili so: »Ne pred tremi dnevi, kajti jutri moraš na vrh Logavine. Pričakujemo Se važno poročilo, ki ga moraš ti tam prevzeti«. Pokimala sem In spraševala po nadaljnjih podrobnostih svojega naloga, »šla bo#«, je re-Г№п IMW fijm sSrtostaB tuTWni'ael*-višev, Zinan-Tekije, ki imajo v četrtek svoje vaje. Po pobožnosti boš slišala drugo«. * Zvečer sem Sla s »Trepetavcem« — v Koza-rl ga je bila zasula letalska bomba in od takrat se je neprestano tresel — k Soli šerl-atskih sodnikov in od tam na vrh Logavine. Za to bogoslužje dervišev sem si morala obleči rjav kostum. Trepetavec, ki sem ga bila videla v gozdu samo s fezom, črnim kot katran in klobučevlnastlm koltunom, ko je požiral surove gobe in suhe jagode, je imel tem-nomodro obleko, ki je bila morda last kakšnega učenca in ki se je njemu, kije bil vitek, zelo dobro prilegala. Seveda če je odprl usta in je 1> njih pomolel njegov edini aekalee kakor čekan divjega merjasca, Je takoj Izgubil svoj evropejslci videz, ki ga je itak ohranil samo B veliko težavo. V temi pa njegova preobleka ni vzbujala posebne pozornosti. Dobila sva dve vstopnici in v stari trhli hiši so naju brez vprašanj povedli čez lesene stopnice na galerijo, kjer so nas pozvali, цдЈ se mirno usedeva., Moje oko se je bilo takoj navadilo na temo, ki nas je tu obdajala. Pred »kiblo«, vdolbino za molitve, je stal šejk dervišev, čegar dolga brada je visela preko rumenega kaftana. V plavi luči sveč so postale sence njegovega ze-^ lenega turbana velikanske. Pred njim v krogu so sedeli dervlSl. Sedaj se je oglasil šejk In v poznih glasovih trikrat zaporedoma zapel veroizpoved: Allahu hu akbar —■ Bog je največji... in velo je kakor dih tujega sveta skozi veliko e kupolo krito dvorano. Dervišl so kratko in počasi premikali glave. Hajja al es-salat! Pridite k molitvi! Hajja al el fahla! K zveličan ju! Allahu akbar, la ilahe ill Allah! Klici so se ponavljali, dervišl so v vedno hitrejšem tempu zaganjali svoje glave, pri čemer se je premikal tudi gornji del telesa. Nji* hovo stokanje Je bilo kot vihar proti zidovom. Dihali so in se premikali kakor stroji v vale-čem se taktu, divje, sopihajoč, puhajoč. Z rameni so se dotikali tal, ko so Izdihovali svoj »huuu«, kar je pomenilo toliko kot On, Bog. Navdala jih je opojnost. Nato Je gibanje znenada zamrlo, šejk je dvignil svoj glas k molitvi. Njegov presunljiv klic je postal petje, v katerem sem oetal* brez sape. Nato so kričali zopet v svojem, krogu svoj zamolkli sopihajoč »huuu«. VrgU so glave naprej In nazaj, da so fezi in turbaal odleteli preko njih. Kakor zamaknjena so se stegovala njihova telesa; tu «em naenkrat еач čutila, ko je bilo že. mene samo zagrabilo to gibanje in sem se zalotila, da sem se rahlo dvigala in nagibala, da so se moji laski na; tilniku od zadaj naježili pod hipnotičnim pogledom, In naenkrat sem se prestrašena obrnila. Tu — spreletelo me Je, kakor da bi mi kdo trgal kožo s telesa — sem videla pred sabo sivo obličje pred mojo kočo nad dolino Muči-ce, čegar oči so me prebadale. Hotela sem zavi piti, vendar sem ostala nema, vtem ko je letelo čez mene hrupno, zasoplo vpitje »hu —- hti — hu«. Začutila sem pismo v svoji roki, za-tisnila oči, in ko sem jih odprla, nikogar nI bilo več videti. Spodaj so njihovi klici pognali nekega mla-i dega molivca iz njihovega polkroga kvišku, začel se je ples dervišev. Letel je preko tal in se bliskovito obrnil, da so štrlele njegova obleka in rame od njega. Dervišl ao za eno, dve, tri sekunde prenehali , nato so obračali glavo na levo, na desno, na levo, na desno, vedno hit^eje, hitreje, vtem ko je mladenič divje tekal pred njimi, oči obrnjene proti nebu. Zavoj pisma Je šelestel v mojih prstih, nisem ga več čutila; sedaj sem bila sama v njihovem krogu tam epodij. In kri ml Je" tolkla, v možgane, vedno na levo, na desno, ... eer levo, ... na desno. Vsak trenutek boš padla, sem mislila; postala sem omotična, krožila sem s svojo glavo, z zgornjim delom telesa v ritmu ekstaze. la že sem sama dahnila »huu — huu«, ki.so tam spodaj s penami pred usti, na prsih, iztisnili, kašljall. rjoveli. Eden Je skočil v krog, si strgal plašč in razgalil roke In prsi. S predirljivim vpitjem in divjimi skoki, se Je bodel z bodalom v rebra, v ramena, v bedra, videla sem, da Je jeklo zginilo v meso- toda nobena kaplja krvi ni padla na tla. (Dalje prihodnjič) lUUD SIG^GH / Von Ftieđtich Wllheln Piiwitz Friedrich der Grofle beobachtete durch den Feldstecher die Sohlacht. Wai war das pl&tzlich? Dort ob'en wandelte sich jShllngs das Bild. Ehe die PreuBen die Schltlsselstel-lung del Spirtzberges endgUltig besetzen konnten, kamen ihnen die Grenadiere Dauns zuvor, brachten den Berg aufs neue in ihre Hand und auch die fliehenden Rusten wieder zum Stehen. »Seydlitz soil attackieren«, belahl der Кб-nig und nahm von seinem Schnupftabak, denn er glaubte, es k&nne sich nur um das letzte AuiHackern der gegnerischen Krifte handeln. Wie ein Unwetter donnerten Seydlitz' Schwadronen die AnhShe hinauf, daB die Erde drfihnle unter den vieltauiend Hu-fen. Voran der junge Reitergeneral. Da ge-»chah das UnlaBbare. Die Attacke zerbrach teim ersten Ansturm, eine Kartatschenkugel zerschmetterte Seydlitz die Faust im Korb des siegesgev/p vorgestreckten Degens, und er sank ohnmachtig vom Pferd. Seine Reiter •ahen es, der Schrecken der Schlacht er griff ihre Herzen, sie rissen die Plerde Serum, und zurttck flutete die Masse der geschlagenen KOrassiere. Da brach xu alien Schrecken auch noch die Daunsche Kaval-lerie in Flanke und Rflcken der preuBischen Infanterle. Wie ein relBender Strom wSlzte •ich die preuBische Armee nach riickwSrts. Die Katastrophe war da. »Kinder, laBt mlch nicht im Stlch«, riel Friedrich, ergritt eine Fahne und galopplerte dem Felnd entgegen. ftber nur wenige Fllehende mechten Tcehrt und Jolgten ihm. Am K6nig vorbel Hut^e das geschlagene Heer. Obwohl zwei Plerde wnter ihm getroflen zusammenbrachen, biieb •r selbst doch unverletzt. In einem zerfallenen FShrhaut an der Oder saB Friedrich, abgrOndlge Verzwelflung la der Seele. und ilberdachte seine Nieder-lage. Von 48.000 Mann waren noch 3.000 flbriggeblieben. Durch die zerbrochenen Fenster der Htttte wehte der kalte Nacht-wind herein und lleB dl* niedwg* brannte Kerze auf dem rohen Holztisch flak-kern. Friedrich barg das Cesicht in den Hinden. Er weinte. Zum ersten Mai* seit Kattes Tod. Friedrich rief seinen Adjutanten, ordnete an, daB der General von Fink den Oberbe-fehl zu abernehmen habe, und befahl, die Armee oder das, was noch davon flbrig war, auf den Thronfolger zu vereldigen. Sein Ge-sicht war eine leere Maske. Er diktierte seine letzten Befehle mit weher Stimme, die Schmerzen im Bein waren unertr&glich. Der Adjutant, ein Junger Offizier, zitterte am ganzen Кбгрег. »MajestSl«, stammelte er angesichts des UnfaBbaren. Eine Welt zerbrach In seinem Innern. War Gott gestor-ben? Friedrich winkte mflde ab. »LaB Er mlch jetzt schlafen SchlafenI Morgan werden wir sehen«, beschwichtigte er den jungen Offizier mit todesmatter Stimme und legte sich auf das improvisierte Feldbett. Nur schla- fenl Friedrich trSumte, Seln Vater erschien ihm. Das Gesicht des alten Mannes war last zerbrochen von unsagbarem Harm. »Fritzl^ Frltzl Willst du denn desertierenl Mich im Stich lasseni Alles umsonsti Alles umsonst?« Da rlB sich Friedrich aus dem dilsteren Traum und rettete sich ins Erwachen. Es war heller Morgen. Die Sonne schlen. »Adjutant!«, schrie er, »AdjutantI Alle Befehle zu-rilckl Wo hat Er den Wisch?« Er rlB ihn In Fetzen. »Ich muB siegeni« rief er. Seine Stimme klan g wie Erz. Die GOtter helfen dem Ungebrochenen, den Verzweifelten aber sttirzen sie in den Ab-grund. Das Wunder, das PreuBen vor der Vernichtung rettete, geschah. Die Russen verfolgten den geschlagenen Feind nl<^t. natzten den Sleg nicht aus. Es ™ * daran, daB sie selbst an die 40.000 Tote hatten. J 1 »Kinder«, lagte Friedrich zu den niederge-schlagenen Soldaten aus Berlin, Pommern und der Mark, »habt nur noch eine klelne Weile Geduldl« Und sein Adlerauge sah den Sieo in der Feme. , , Und nach Kunersdorf kam Torgau und Liegnitz. ' Bescheidene Elnnahmen Dichterhonorare in klassischer Zeit/t=aswsr Wenn heute BiihnensWcke hundert und fanl mehr Auffahrungen hlntereinander errelchen, — qewlB kein Reichtum lUr den Sch6pfer des so bedeutet das far ihre Schdpfer neben »V^llenstein« Fflr die Wanenstein-Trilogie dem ideellen auch elnen betrSchtllchen II-nanzlelle^ Erfolg. Was haben elgentllch die Dichter der Vergangenhelt mlt ihren Wer-ken »verdlent«? Diese Frage 1st sehr Interes-sant, und Ihre Beantwortung zelgt uns, daB jamais die Ideellen GeWlnne welt Uber den materlellen standen, und dafl es wahre Цип-ger-Honorare waren, die grofle Dichter JOr ihre erfolgrelchsten Werke erhielten. Schiller verkaulte in den Jahren 1799 bis 1804 dem Berliner Kttnlgllchen Theater Ins gesamt sechs Dramen, die durchweg mlt Erfolg aufgefOhrt wurden. Die Abrechnung. die er daiOr erhielt, lautete tOr di* ganztn selbst erhielt der Dichter nach langen Ver-handlungen 339 Taler und 12 Groschen. FUr die »Maria Stuart« bezog Schiller 117 Taler und far die »Jungfrau von Orleans« 107 Taler und 16 Groschen. Dabei war er mlt die-sen bescheldenen Honoraren durchaus zu-frieden und schrleb an Iffland, den damall-gen Direktor del Nationaltheaters, den Empfang des Geldes bestfttigend: »Die Sum-me kommt mlr gerade jetzt am ge-schlcktesten, um die vorzuhabenden Neu-jahrsfestllchkciten lustig mitzumachen«. Als nach dem Tode des Dlchters die Berliner Btthne auf Befehl des Kdnigt lugunsten der Schillerschen Erben eine Vorstellung der »Braut von Messina« gab, brachte da» 3003 Taler ein — das Dreifache von dem, was Schiller zu seinen Lebzeiten von diesem Theater erhalten hat. August Wllhelm Schlegel erzlelte fflr drei Theaterstacke ganze 178 Taler. Dagegen schnltten Dichter, die wir heute nur noch aus der Literaturgeschiohte kennen, welt besser ab. Zacharias Werner erhielt zum Beispiel ,ur nAmllchen Zeit, da sich Schiller filr seine ganze Wallenstein-Trilogie mit 339 Taler xu-frleden geben muBte, fttr ein einziges, heute ISngst vergessenes Stack mit dem Titel »Welhe des Hauses« 500 Taler. Kotzebue, der damals erfolgreichrte Autor, der sehr schnell zum Modedlchter seiner Zeit wurde, konnte in Karze Honorare in H6he von 4033 Taler einkassieren, wofar er allerdings nicht wenl-ger als 18 Theaterstacke lieferte. Der Dramatiker Rambach erhielt fflr fflnf Dramen insgesamt nur 178 Taler und 43 Groschen, obglelch seine Werke dem dama-llgen Publikum sehr gut gefielen. Goeth* nahm, wie in jeder Beziehung, auch hin-sichtllch seiner Honorare eine Sondefstellung ein. Mit Bestlmmtheit stellte er seine Hono-rarforderungen, und nlemand wagte es, darft-ber ein Wort zu verlieren. So schreibt er 1812 an Iffland: »Mit dem verbindllchen Danke, daB Ew. Wohlgeboren sich wegen »Romeo und Julia« die Mahe nehmen wollten, erwl-dere ich, daB ich fflr das Stack 600 Reichs-taler SSchs zu erhalten wvinsche..Dies* Forderung war fOr elm* Bearbeltung nicht elnmal sehr hoch, aber sle stand doch welt aber dem Oblichen, wenn man bedenkt, daB Schlegel far das umgearbeitete Trauerspiel »Hamlet« nur 67 Taler und 19 Groschen erhielt. WuAtm Sie schon... ,.. dafl »Schweinsfeder« der xwel Meter lang* SpieB der FuBtruppen d*# 17. J*hr-hundert# 9*nannt wurde* Sobota, 19. febrJir.ij.:, aABA.WAN&EN BOXE etna 5. — Štev. 14. Darltvena nedelja dne 20. febraarla Zopet se bliža koncu ena zimska pomoč, šesta in predzadnja daritvena nedlja je pred nami. Preden bo prišel k nam Blockwalter NSV a evojim nabiralnim seznamom, se hočemo v resnem času živo vprašati, če se zavedamo, kako visoko obveznost vsebuje darlt-VMia nedelja in misliti na to, da ee nahaja naš narod t boju za svoje življenje in življenje svojih otrok, čim večja Je naša daritev, tem prej ixvojujejmo zmago. Ko pride Blockwalter do nae, torej ne bomo vpisaU »običajnega« zneska daru. PredočiU si bomo, da pomaga naš dar tudi po bombah oškodovanim, kajti NSV In WHW oskrbujeta vendar tudi po aovražnikovem bombnem terorju prizadete rojake. Oe vsak razmišlja o t«ii, kaj vee etorita ti veUki ustanovi nem-skrbstva, bo tudi vsak vedel, stMiti. Priliko M dejanje nam daje Srečavanja a mana д.. sta praznovala i. m. drufitev jS?*®' Tinfrlh prosvetnih In športnih Frančiška HvaW. W, C. KRONFUSS ^ ^^9*iifiirt, ваћиНоШгаЏ* 15 Tako glede naraSčaja kakor bodočega dohoda delovnih moči za male obrate, pa tudi Iz razlogov socialne pravičnosti, je Imela stranka » svojimi pododdelki vedno na skrbi, da po-ISče pripravnih sredstev In potov veleobratu ravnopravne socialne ureditve za mali trgovski In rokodelski obrat. Po preekuSnjl in praktičnem preskušanju teh možnosti na poklicni ali poklicno-okrožnl bazi so bill, kakor znano, ustanovljeni Sozlalgewerke (socialni cehi) rokodelstva In trgovine na zadružnlSkl osnovi, opirajoč se na preskušani sistem blokov, celic, Ortsgruppen, Kreleov in Gauov stranke, kar Je najprimernejša rešitev. Celica je tudi tukaj obrat, ki je sicer osta;! nedotaknjen v svoji go^odarekl samostojnosti v svoji storitveni funkciji In svoji odgovornosti za delo. 13 brivskih poelovnlc na pr. s 15 vajenci, 30 pomočniki In 10 pomočnicami v kakšnem me-•tu ne tvori, če jih tudi združimo, še noben sposoben skupni obrat. Če pa k tem 112 brivskim poelovnicam pridejo še druge trgovine, vsi rokodelski tn trgovski obrati, je stvar že bistveno drugačna: nastanejo skupni obrati stotin, da, tisočev In desettlsočev uslužbencev, torej udruženja, ki tudi glede socia^e oskrbe svojih svojcev lahko tekmujejo s srednjim In veleobratom. V tem je bistvo In pomen socialnih cehov, od katerih je doslej v Reichu okrog 950 In ki bodo prav kmalu postavljeni v vsakem političnem Kreisu. Iz sledečega poročila (od srede 1943. leta) #e lahko razvidi, kakšne naloge so Izvršili socialni doslej. Okrog 960 socialnih o^k>v v velikonemškem Reichu obsega doslej okrog 150.0(X) obratov rokodelstva, trgovine in obrti s 700.000 do 800.000 pripadniki obratov, število stalno narašča, tako da se mora v do-glednem času računati z znatno večjim delovnim področjem. Iz velikega števila njihovih ukrepov naj navedemo samo 40 domov za pripadnike obratov, tudi mladinska zavetišča. K temu pridejo še okrevališča posameznih socialnih cehov, ki v tem številu niso zapopadena, približno 250 skupnih obratnih blagajn, okrog 100 taborišč za dodatne delovne moči na pr. vojne ujetnike ta Inozemske delovne moči), nad 200 skupnih kuhinj In oekrbovallšč, 1% do 200 ukrepov zdravstvene službe tn zdravniške oskrbe v obratu, 60 obratnih športnih skupin, deset knjižnic itd. V Kfimtnu je do danes 6 socialnih cehov s 4-T2 obrati In okroglo 3400 člani izmed uslužbencev, dva nadaljnja socialna ceha bosta a-stanovljena v kratkem. Nadalje se namerava u-stanovltev deželnega socialnega ceha, v katerem bodo združeni socialni cehi Kreisa. Deželni socialni ceh bo izvršil ukrepe, И jih socialni cehi v Kreisu sami ne morejo izvajati, kakor na primer ustanovitev okrevališč Itd. V Gauu K&mten obstoje Štirje tabori za Inozemske civilne strokovne delavce. Sozlalge-werk Lienz je kot prvo Izvršilo zdravniško oskrbo v obratih. Vrh tega je že ustanovilo dve skupni okrevališči, ustanovitev nadaljnjih se pa lahko pričakuje v kratkem času. To so pomembni začetni uspehi, kljub težkočam, • katerimi se mora računati ravno med vojno. Nasprei red in premisljenost Malo poglavje o pravilnem vedenja prebivalstva pri zračni nevarnosti v težkih urah aračn^a napada, ko ae • treskom In tuljenjem razločijo sovražne bombe; ko Švigajo proti nočnemu nebu jedke lovke žarometov in se podi evetll sled protlleta.1-•kega topništva skoraj nevidnim ciljem ▼ dalj-njih viAavah nasproti, če tu pa tam požari napravijo iz teme dan in se bobneče poruši razetreljeno zidovje, odloča edino hrabro sroe vsakega poedinega rojaka. Red, mir la premišljenoet morata vladati т takem času, t^o v zaklonišču, kakor zunaj pri uradnih činiteljih, pomočnikih in pomočni-oah zračne zaščite. Vsak izmed nas pozna prodlrljlv, naraščajoč № pojemajoč svarilni klic sirene. Ce zadene ti glasovi, še dolgo ni nobenega vzroka za prenagljeno hlaet, prenagljene korake in nevarno prerivanje. Kdor ni dodeljen službi zračne saščite, se mora podati v zaklonišče. Nikakor ne poslušati preveč modrih nasvetov, ki jih dejajo prepametnl modribe, ki trde, da je pr«- bivanje v lakloniSčih bolj nevarno, kakor morda ostati v stanovanju ali cel6 iti na. uUoo. Zaklonišča In javni bunkarji so, kakor «o vedno znova potrdila Izkustva sto in več sovražnih terorističnih napadov, najvarnejša bivališča v url nevarnosti. Nezadovoljiv pohleip po senzaciji In žgoča radovednost, ki streme, ker se v globini in tišini zračnega zaklonišča ne moreta js^roetitl, vedno пад^ог na ogrožene ceste in ulice, pa nimata nič skupnega в hrabrostjo Jn junai-*tvom. Kdor tako ravna, izpostavlja nevarnosti .življenje samega sebe in svojih bližnjikov ter škoduje skupnosti. Nekaj drugega je, če LB-Wart (hišni starešina zračne zaščite) od časa do časa pogleda na cesto, kako je stvar s požari. To je važno in se ne sme opustiti. Kajti potem lahko et&-rešina zračne zaščite pozna, kdaj je čas zapustiti zračno zaklonišče, Ta potreba nastane tudi pri požarih, ki me širijo po celi cesti. Usoda mešcanslia \ komumkllM dražbi Ljubljansko »Jutro« je pred kratkim objavilo pod gornjim aaslovMn Izpod peresa P K. izredno zanimiv članek, U gra т celoti priobčujemo: V«e delovanje OF je že davno postalo najčistejši komunizem. O tem ne more dvomiti ^hće več. Dejstva so pokazala, da nima: »osvo-bojevanje« OF najmanjš^a opravka z narodnim vprašanjem in celć ne z obstankom slovenskega naroda. Medtem pa ko je to spoznala in uvidela že ogrwHna večina vsega slovenskega naroda, se dobe med našimi meščani še vedno taki, ki bo ali tako brezmejno naivni, aili pa tako udarjeni s slepoto, da же ne zavedajo, kaj bi zanje v resnici pomenila zmaga komunizma na Slovenskem. Tem veljajo nsp slednje ugotovitve. Kakor je bila francoska meščanska revolucija načelno usmerjena proti aristokraciji in aploh fevdalni gospodi, v kateri Je videla element, ki ga je treba odstraniti, tako je komunistična revolucija načelno usmerjena proti vsem slojem naroda, t daj tudi proti meščanstvu. Ce se Je pa francoska meščanska revolucija zadovoljil* s tem, da je sloju, proti kateremu se je borila, t. j. fevdalnemu razredu, odvzela samo njegove privilegije, gre komunistična v svojem boju proti meščanstvu mnogo dalje: njen cilj je nič več in nič manj kakor popolno iztrebljenje meščanstva, in to dobesedno in stvarno, ne samo teoretično. Prva parola boljševizma je: meščanstvo mora izginiti! Da pa izgine meščanstvo, morajo najprej Izginiti tisti, ki ga ustvarjajo, t.j. meščani. V SSSR se je to že izvršila Tam ne obstoje več niti meščanstvo, niti meščani. Po ogromni večini so Jih boljševlki kratko in malo »likvidirali«, tistim pa, ki so po kakršnem koli naključju ušli »likvidaciji«, je bila namenjena najstrašnejša usoda, ki sploh more zadeti človeka v življenju: oropani niso bili samo vsega, kar so imeli, ampak so bili tudi ponižani v sužnje in odgnani na prisilno delo pod nagajko politkomisarjev In bolj-Aeviške policije. Nastane pa vprašanje: kdo Je po komuni-stiči^em pojmovanju meščan T Zdi se, da del slovenskega meščanstva tega še ni do koncf doumel in živi Se vedno v usodni zmoti. Po komunističnih pojmih je meščan vsak človek, ki si ne služi kruha dobesedno Ж delom svojih rok, t. j, s fizičnim delom, in samo s tem. Meščan je, kar je samo po sebi razumljivo, vsak tovarnar, trgovec in bančnik ter tudi obrtnik, ki жаро-sluje pomočnike In delavce. Meščan Je ^IJe vsak državni in zasebni uradnik, a potem sploh vsak nameščenec, ki nI aktiven borec komunizma In z nJim do temelja prekvašen. Meščan je prav tako vsak pripadnik svobodnih poklicev; zdravnik, odvetnik, inženir, lekarnar, živinfkidravnik, g«0(ta4 taau, ввчшац, шмШк. pWWg IM. Meščan pa je nazadnje tudi vsak trgovski nam meščenec in pomočnik, vsak obrtniški pomočnik, vsak prvi delavec in naposled tudi ročni delavec, te ga iz meščanstva ne izključuje direktna in priznana pripadnost h komunistični partiji. Pojem meščana, dasl Je za sociologa aelo Jesen, za komunista torej nI tako preprost, kajti tai,dovoljuje nekaterim kategorijam meščanstva prehod iz meščanstva v proletariat in v komunistično družbo. Tako neha na primer profesor, zdravnik, inženir, uradnik, nameščenec itd. biti meščan, če se sam priznava h komunizmu In mu komunizem to pripadnost prizna. Ni torej dovolj, da se kdo smatra sam za komunista ali cel6 samo za simpatiz^a • komunizmom! Imeti mora predvsem potrdilo, da ga je komunistična stranka kot takega sprejela In priznala. Te prehode pa priznava kMnunizem samo zato, da opraviči na zunaj dejstvo, da komunizma' dejansko nikjer ne vodijo pravi ročni delavci- in rojeni proletafd, ampak vedno le »bivša« gospoda, ki ni nlkoU «^tuslla ročnega dela In resničnega življenja delavca. Medtem pa ko pridejo tovarnarji, bančniki, trgovci, hišni posestniki, vsi najeamlki Itd. takoj pod udar »likvidacije«, osebne In premo-šenjske, t. J. d a se razlaste In pobijejo in že načeloma ne morejo biti prevedeni т novi komunistični družabni red, je ostalim meščanom kakor videli, dana pc^ojna možnost včlenitve T ta novi seetem. Ta^o morajo: l.)odrečl se svojemu premoženju; 2.) sprejeti delo in položaj, ki Jim ga komunizem dodeli; S.) odreči se vsem državljanskim pravicam, ns da 1» se s tem otresli tudi državljanskih dolžnosti; 4.) odreči se vsakemu pdskpsu meščanske miselnosti; 5.) biti pripravlje^ na to, da bodo morali čim hitreje iz^nitl s sveta, da Izgine na t a, način z njimi tudi še zadnji spomin na nekdanjo meščansko družbo. To velja seveda samo aa tiste pripadnike meščanskih kategorij, ki so se komuhism* brezpogojno uklonili in so v komunistični družbi dobili posebno milost, bodisi ker so si pridobili za komunizem zaslt^e, bodisi ker so komunistični družbi s svojim znanjem (zlasti zdravniki inženir* Itd.) negibno potrebni, dokler al sama ne vzgoji svojih rrst naraščaja, ki jih more zamenjati, čbn #e to zgodi, pridejo tudi oni na vrsto kot nepotreben material in nevaren preostanek bivše meščanske dr »ž be In pod Udar »likvidacije«. Ta likvidacija ee Izvrši potem navadno na tele načine« 1.) naprti se mu proces zaradi te «11 one krivde, najčešče zaradi »delovanja v škodo komu. nističnega reda«, in se obsodi ter ustreli; 2.) deportlra se In vtakne v taborišče Za prisilno delo, kjer kmalu shira; 3.) izloči se iz delovne skupnosti in a tem izroči smrti zaradi lakote. bill že pred zmago komimizma včlanjeni v komunistični stranki (če niso sami med vodilnimi revolucionarji), padejo prej ali slej v nemilost in izginejo, kajti komunizem stremi po tem, da prenese čimprej vse na tiste komuniste, ki so zrasli in bili vzgojeni že v komunistični družbi tn torej niso obremenjeni g spomini na kakršno koli prejšnje meščansko ureditev. V komunistični družbi ni zasebnega tovarnarja, trgovca ali obrtnika (v kolikor ne dela sam s svojimi lastnimi rokami), ni hišnega posestnika, ki bi oddajal stanovanja (le komunist sme imeti enodružinsko hišo, katec^ pa njegovi otroci ne smejo podedovati!), nI advokata (ta stan je sploh odpravljen), nI sploh nobenega svobodnega poklica niti ne pisatelja In slikarja In naposled nI sploh nobenega človeka, ki bi mogel zaposlovati druge, ker je edini delodajalec izključno samo država. Vsakdo mora delati tisto, kar mu določijo in kjer mu delo določijo. V SSSR je bilo meščanstvo (v kolikor nI pobegfnilo v emigracijo) po omenjenih načelih In postopkih do konca likvidirano, in do pike enako b"! bilo tudi pri nas, če bi zmagal komunizem OF. Kar bi ne bilo meščanov takoj pobitih, bi bili obsojeni na počasno »likvidacijo«. Samo idiot se more slepiti z upanjem, da bo zato, ker je daroval nekaj tisočakov za O.F., ali ker odo« brava njeno početje, ali ker жe na upa ganiti s prstom proti komur nlzmu, v primeru uvedbe komuni« stičnega reda mogel ohraniti tudi samo del svojega premoženja, svojih podjetij, stanovanjskih hiš, delavnic 1. t. d., ali bo mogel kakor koli nadaljevati svoje dosedanje življenje. Meščanstvo je prvi sloj, ki ga mora in hoč# komunizem uničiti do temeljev, če hoče ostati dosleden svoji ideologiji. Med kdmunlz« mom In meščanstvom nI kompromisa, ga ni bilo v SSSR In ga ne bi bilo pri nas ne kjer koli. Zato Je skraj* Bi čas, da se neha tudi še zadnji idiotizem drugačnih upov. Stvarno obstoji samo ena parola boja: ali pade komunizem, ali pade meščanstvo! Slovenski kmet, ki Je bil postavljen pred enako odločitev, se Je odločil v strnjenih vrstah. Med kmeti ni več pristašev OF. All se bodo med meščani še vedno dobili ljudje, ki so manj razumni in bolj kratkovidni? Socialnopolitični ohiorntk Novo socialno delo na Norveškem »Sonce na delu« se imenuje socialna organi« xaclja za Norveško tvorno prebivalstvo. Vzdr« faije oddelke za oblikovanje prostega časa^ ljudsko proeveto, razdelitev dela, socialno Wtrbetvo šport, umetnost in zabavo. Umetniških in kulturnih prireditev se je udeležilo te več kot 4(0.000 delavcev Čvrsta mlada delavca V neki oboroževalni tvomici v Južni Nema&jl >0 na podlagi dobrih, uspehov predčasno priznali izučenost nekemu 17 letnemu mlademu delavcu, ki je bil zaposlen kot ključavničar v delavnici vajencev, in ga postavili aa pomožnega Izobraževalca. Nekega drugega delovnega tovariša v Isti starosti so pripustili k Izpitu za strokovnega delavca, ki jo je napravil z odliko. Dodeljen Je sedaj ustanovi Begataten-fOrderungswerk (pošpeševalnici nadarjenih) in predlagan za nek Reichsauelaselager (držav* no izbirno taborišče). Aportni porožepglec Nemška smučarska prvenstva med volno Lepi uspehi karntnerskih smučarjev Hlagenfurt, 18. februarja. Pri smučarskih prvenstvih t. 1. so bile nordijske tekme v Al-tenbergu zaključene s trajnim tekom na 40 km. Ta trajni tek je pač najtežja izmed vseh smučarskih nalog. Mojstru v dolgem teku Vln-cencu Demetzu se Je posrečilo, da je s prebitkom samo nekaj nad eno minuto po strašnem dvoboju premagal ABlingerja Josefa Kni-flca s časom 3:16:35. Demetz Je torej prvi, ki Je dobil oba naslova, ko ata bila oba vse polje pustila za seboj za več kot deset minut. Je zmanjšal КпШс da zadnjem ovinku raa« daljo od dvdi minut na skoraj eno minuto. IPodatkl kamtnerskih smučarjev, katerih mnagalci so člani Tu SFG Afiling, so sledeči: 1. Dolgi tek. Med 130 udeleženci, ki so startali, so izvojevall naši kamtnerski udeleženci dolgega t^a sledeče zmage: 4. zmagale« Josef Kniflc, 11. zmagalec Franz Smoley, 13. zmagalec Leo Pogatschnig. 2. dtafetni tek. Med 01 štafetami Je po-etala štafeta K&mten s samo 3* sekundami časovne razlike 2. zmagalec. 3. Trajni tek nad 40 km: 2. zmagalec Josef Kniflc (z razliko 1 minute 10 sekund). бспше tt RN SOOtOOO leEMMcufln300.000 J6DMWC 2« HH WS.W. ZUSAMMEN fAST IDSPRBS RN J£ HLASSE %6'- J(24- «VIEN VI №RIAHIIFERSTR.29 etran б. — it?v. li. KAKAWAKKXX BOTE Sobota, 19. februarja 1944f. Mdktspieie Al]g«nielnc Himtreuhand G. m. b. H. Zuplj^etelle Veldee ASSLING 22., 23. 24. П. Die gute Sieben FUr Jugendliche nlcht zugelaeeen! 26.. 26.. 27., 28. П. Dr. Crippen an Bord FUr Jugeodlictie nicbt zugeluaen! DOMSCHALE 23. II. Dir gehort mein Herz FUr Jugendliche zugelawen 36.. 27. П. Kohlhiesels Tiichter FUr JugendUcbe mgelassen! KRAINBURG 32.. 23., 24. П. PrinzeMin Sissy FUr Jugendllche zugeluten! 35., 36.. 27.. 28. П. Geliebter Schatz FQr JugendUche nlcht sugelassen! LAAK 20.. 23., 34. П. Brand im Ozean Jufendllche uster 14Jahren nicht zugelauea! 26.. 26.. 37. П. Ich vertraue Dir meine Fran an FUr Jugendliche nicht zugelawen! LITTAI 38., 34. П. Der Himmel auf Erden FUr Jugendllebe tugelaasen! 36., 27. П. Vision am See FUr Jugendiiche nlcht zugelassen! MIESS 26.. 27. П. Meine Freimdin Joeefbie FUr .lugcnrtlicbp nlcht zug*la$#fn' NEUMARKTL 23.. 24. П. Lauter Liebe FUr Jugeoctlicne nicht sugelaiiui! 26., 26., 27., 38. П. Damals FUr JugendUche nlcht 8ugelass«n! RADMANNSDORF 32.. 23.. 24. П. Mutterliebe JugendUche unter 14 Jahren nicht rugel&uen.' 36., 26., 27. П. Damals FUr JugendUche nlcht sugelaiien! STEIN 22.. 38.. 34. П. Frau nach MaB FUr JugendlicQe nlcht sugeiaeseni 36.. 26.. 27., 28. П. Altes Herz wird wieder jung JugendUche unter 14 Jahren nicht zugelasaen! ST. VEIT 26.. 27. П. Karneval der Liebe Fur JugendUche aicht sugelaaieni SCHWARZENBACH 26.. 27. П. Heimatland JugendUche unter 14 JaHren nicht sugelanen! VELDES 23., 24. П. Bine Fran kommt in die Tropen FUr Jugendllebe nlcht zugeiassen! 36.. 26.. 27. П. Das Ferienkind FUr Jugendliche sugelaaten! WART 19. П. um 14 Uhr Mftrchenvorstellung FUr JugendUche zugelasaen! ° 19., 20. П. Ein Zug f&hrt ab FUr Jugendliche nicht sugelassen! WOCHEINERTAL 19., 30. П. Du gehorst zu mir KUr .lugendliche mcht sugelassen! 36.. 27. П. Die kltige Marianne FUr Jugendliche nicht mgelassen! Zu jtMlem Him dir OpiitHohp WnchPnxfh.^u! arztlidier SDnmii9sd>ensT Kruiiiliui'K • Am 20. Februar 1944: Dr. Vin геах Werbiwk, Krainburg. Reiterdurchlali 2, Tel. 130. lede gebrauchte Embal-lage lat venvendbar. Wir eammeln Fasser alter Art. Laut Verordnung nUssen solche nach Ent-leerung an eine FaS-lammelstelle abgegeben werden. FaBsainmelstel-le Manas, Wien XX'20, Telefon A 46-2-48 und A 48-0-68. Fur oil* groben Rcinigungs-orbelten, beim Herd« w.Ofen* pwtien.Fleek-w.Rbtteivtfernen itt Salmiok-ATA do* Redtte. ^ц||#е1а%хрпе Fabrikcn Brauchbare Maschineo kauft KURT FRICK klaKenfnrl Salmstralie Fernrut I486 АМТИСНЕ ВККАШПМАЈНиЛЈЦЕЛ! Kaufm. BnrufaiH'hiiile eteln (OberkraJbn) lundmachong. Mit Bewllllgung des Chefe der ZivlLverwaltunr in Kla-gwtfurt wurde die Errichtung einer kaufnULnnigchen Benrfa-acbule in Stein genehmigt. Auf Grund des Reichspflichtichulgeeetzee yom 6. Juli 1936 mind zum Beeuch der kaufm&nniachen Bemfaschule verpflich-tet: Alle Lehrlinge und L^rm&dchen des EMnzelhandels, dee GroBhandele, der Xmter und Reich«betriebe, der Betriebekon-tore, des Bankgewerbes, dee Versicherungsgewerbee, des Ver-kehrsgewerbes, die Anlemlinge fUr die BUrogehilfin und Ver-kHuferin. Ea haben sicb alle Lehrlinge und Lehrm&dchen der ge-nannten Gewerbezwetge des Kreisee Stein, mit Ausnahme der Lehrlinge aue den Orten des Sawetales, Mlttwoch den 28. Februar 1944 um 13 Uhr in den R&umen der kaufnt&nnischen Berufsschule in Stein einzufinden. Die Schule befindet sich im I. Stock der Kreissparkassa In Stein. Zur Aufnahme eind folgende Dokumente mitzubringen: Der Geburteschein das letzte Schulzeugnls, ein allf&lliger L*hr. und Anlernvertrag oder eine vom Lehrmeister ausge-stellte Eraatsbeecheinigung Uber Berufs- und Lehraeitangabe. Eine Umgehung der Beruf^chulpflicht wlrd nach I 14 dea ReichsschulpfUchtgesetzes vom 6 Jull 1938 bestraft. Au-Berdem ist die Zulassung zur kaufm. Gehilfenpriifung vom Beeuch der kaufm. Berufsschule abh&nglg. Mit der Errichtung der kaufmUnnischen Berufsechule wlrd den kaufm. LehrUngen eine entsprechende fachliche Schulung geboten. Stein, 31. J&nner 1944. auch eebraueht ist eie nuch wertvoll 1111(1 liiBt eich meist welter verwemlpii. Wer lee re Formamint - Flaechen mit SchrHiihcleokel an Apotheken mifi DrOKerien Buriickjribt. hilft Material und Eneririen sparen und iinteretUtEt iinmere Arbeit im Dipiiwt der Volk.seenundheit. BAUER & CIE.. BERLIN. Der Landrat dee KreUee St«in Fttr die KreUMelb*tverw»Itu0f! Doktor Doujak Eliltthrung ies U'ahl- and Selbstwakllerndieistes in OberkraiR Am 19. Februex 1944 um 14 Uhr wird in und ewlechen den Ortenetzen Krainburg, Laak a. d. Zaier und St. Velt (Ober-krain) der WSlil- bew. Selbetwtlhlferadlenet eingefUhrt. Bla zum Erschelnen dea neuen amtllchen Femsprech-buchea (Aufang April) sind die gellnderten Rufnummem In den genannten Ortenetzen durch die Auakunft dee Amtes Krainburg (Ruf 018) zu e.rfragen. Aa^gabe ion Zodceruaren Dm Landesern&hrungeajnt K&rnten glbt fUr den Relchfl-grau Kikinten, und al« Referat Bm&hrung und lAndwirtschaft fUr die beeetzten Gebiete Kfirnlens und Krains bekannt: Anl&filich dem Tagea Mutter und Kind ((22. Februar 1944) werden an die Kinder und Jugendlichen von O bls 18 Jahren je 125 Gramm Zuckerwaren ausgegeben. Gefangene aller Art aowle Juden und Polen elnd von dleeer Zuckerwarenzutellung auageechloasen. . Die Zuckerwaren werden auf einen Abechnitt der Niihr-mlttelkarte fUr die 59. Zutellungsperiode ausgegeben, und zwar verwenden die Inhaber der rosa Nfthnnittelkarten der Altersgruppen von 0 bis 18 Jahren hierzu den Abechnitt N 35 der 59. Zuteilungsperiode. Die Inhaber der blauen NShrmlttel-karten von 3 bis 18 Jahren verwenden hierzu die Abechnltte N 34 SVG und N 35 SVG der blauen Nahrmlttelkarte zu-sammen. Da die blaue Nfihrmittelkarte keine Unterscheldung der Altersgruppen bis 18 Jahren aufwelst, mUssen die im Alter von 3 bis 18 Jahren stehenden Inhaber derselben die genannten Abechnltte bel ihrer zust&ndigen Kartenausgabestelle ab-stempeln lassen, wodurch sie erst fUr den Bezug der Zuckerwaren GUltigkelt erlaingen. Die in Gemelnschaftsverpflegung stehenden Kinder und Jugendllchen von 0 bis 18 Jahren, welche keine Ntlhrmittelkarten haben, erhalten vom zusttindigen Er-ntlhnmgsamt Bezugschelne B, womit sie die Zuckerwaren be-zlehen.kSnnen. Die Ausgabe der Zuckerwaren seitens der Klelnverteiler an die bezugsberechtigten Personen muB bis 5. 3. 1944 (Ende der 50. Zuteilungsperiode) beendet seln. Die Lebensmlttelkleinverteiler mUssen die von Ihnen be-lieferten Abechnltte der Ntihrmlttelkarte zu 100 StUck auf-kleben (die Abschnltte N 34 und N 35 der blauen Nfthrmlttel-karten gelten zusammen a Is ein Ahschnltt) und glelchzeitig mit den mlt Zuckerwaren belleferten Bezugscheinen B bis sp&teeten# 12. 3. 1944 Ihrem zustkndlgen Emahrungsamt, Abt. B einrelchen. Klagenfurt, den 11. X. 1M4. Ijuideeemilhrunireamt Kiirnten KAUFHAUS HERBST KLAGENFURT HILFT PUNKTE SPAREN dtmli Reparatw **m SMhnplen uixiTrlliolwiBch* I Biatainc /ame preo ognlem In vio mom Omare ta jplte In knjige flANSWERNie. Klagenturt HeydrldijfraRe 3> fMio^ai Službo dobi Kovaškega vajenca sprejmem, kateri ima veselje do kovaške in podkovske obrti. Hrana in stanovanje v hiši. Alois Schebalz, kovač, Butsdi i, bei Stein. 5090-1 Predice za laneno prejo event, tudi dve, se sprejme na dom Ponudbe poslati nemudoma na K. B Krainburg pod 2489-1 Sprejme se za službo na kmetijo 14 do 16 leten fant! Ponudbe na K. B. Krainburg pod k. 2491-1_ Hlapca in deklo za 'delo na polju in v hUvu »e sprejme takoj. Draksler Michael, gostilna Lahore, Wart-Krainburg. 2500-1 Fanta, 14 do 16 let, ki bi imel veselje za pomoč pri oskrbi živine in kmetskega dela sprejmem. Ponudbe na K. B. Krainburg pod žt. 2518-1 j Kupim bencinski motor m, kmečko uporabo v dobrem stanju. Spruk Franz, Sv. Leon- hard 5, P. Zirklach, Oberkrain. _ Kupim športni voziček ali dam zanj kako drugo protivrednost, razliko doplačam. Naslov na K. B. Krainburg, pod št. 253Ј-7 Službe išče Službe išče i (-letna deklica, ki bi se rada izučila v trgovini z mešanim blagom. Zna nekoliko nemščine. Najrajši Kreis Stein ali Krainburg. Ponudbe na K. B. Krainburg pod št. 2496-2 Odda v najem Kovačijo dam v najem! Johann Pretnar, Doslovitsch 2, P. Sdie-rawnitz. 2502-) P r Q d a m Dynamo 220 volt, 4 amper, prodam. Naslov se dobi pri upravi K. B. Krainburg pod k. 2505-6 Prodam brejo kravo. Gorjanz Johann, Seelandstrafie 90, Krainburg. 2506-6 Prodam nemškega kratkodlakega ptičarja z rodovnikom. Naslov v upravi K. B. Krainburg pod „Ptičar".__2493-6 Prodam kravo, dobro mlekarico, ki bo v kratkem teletila. Redi-bcrger Johann, Seelandstrafie 70, Krainburg._'_2488-6 Gramofon — kovžeg z ploščami prodam za 250 RM. Naslov na Kupim kompletno spalnico, nove ali dobro ohranjeno Dopise na K. B. Krainburg pod št. 2532-7 Kupim „Chevrolet" 4 cil. tovorni ali osebni, event, samo motor s prestavami. Rabim rezervne dele, zato je lahko v nerabnem stanju. Greiser Cyrill, Krainburg, VeldeserstraCe i. 2512-7 Menjam Menjam veliko mlatilnico D«-dientreiter za malo Lancovo „Hoffherscheniz" ali „Dresdi-hexe". Ponudbe na K. B. Krain-burg pod St. 2517-15_ Kupim Kupim rabljeno krcc^nco — srednje velikosti. Mlaker Maria, Swilie 38. Zwisdienw'issern. 2484-7 Išče t« za nakup nekaj vagonov smrekjvega. jelkovega, borovega lesa, 19, >4 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno alt konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih Visoka stopnja nujnosti Ponudbe na Hans Tranin-ger, Holzgrofihandel. Klagenfurt, Valkermarkter StraGe. Bahnuber- seizung__1083-7 kupila bi nekaj A.-2nidarSiče-vih panjev čebel ali tudi prazne. Zaplotnik Maria, Veldes, See- bach 3$.____iS4j7 Kupim 10 stolov in eno mizo event, tudi v zameno. Naslov pri upravi K. B. Krainburg pod h. 2519-7 Zamenjam malenkostno rabljen elektromotor 5 ks. z vso napeljavo za nad 2 leti staro kobilo ali konja. Tudi doplačam. Naslov pri K. B. Krainburg pod h. 2508-15______ Svinja za zakol se zamenja z* večjo plemensko svinjo v visoki bnejosti! Naslov pri K. B. Krainburg pod St. 2491-15_ Dobro možko kolo zamenjam z« dobro žensko kolo. Naslov pri K. B. Krainburg pod St. 2495-15 Menjam malega konjička, bosan-ca, za težjega konja. Naslov pri K. B. Krainburg pod St. 2498-15 Zamenjam 9 mesecev brejo te-lico za brejo svinjo. Naglitsch Joh., Unterfernig Nr. 60. 2504-15 Dobro ohranjen gepelj zamenjal* za kosilni stroj. Naslov pri K, B. Krainbutg pod St. 2509-15 Menjam plemensko svinjo « sedmimi mladiči za od pol leta do 2 let starega konja. Franz Jenko, Pevno, P. Laak a. d. Zaicr. ____ Dobro ohranjeno klavirsko harmoniko in žensko kolo, zamenjam za dobro ohranjen šivalni stroj. Razliko doplačam. Naslov pri K. B. Krainburg pod St. 2513-15 Izgubljeno Dne 29. I. je bila pozabljena zvečer v čakalnici Kronau torbica Z vsebino: »reSrna ure*,., živigk#/^ karte in karta za petrolej? Sem revna žena in dotične stvari težko pogreSam, zato prosim os«» bo, ki je to naSla, da mi v m* proti nagradi na naslov, ki je na kartah ali pa na K. B. Krainburg. 2507-2Z Izjjubil se je zlati fazan. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči proti nagradi na ime B. Rangus Jahn-gasse 5, Krainburg. 2490-2% Dne 9. II. iz postaje Radmanns-' ■ dorf ali pa v vagonu v Rad-mannsdorfu ob 10. uri 20 min. izgubljeno listnico z 3: RM, Kennkarto, kruSno karto, mesno karto, tobačno karto, slike, vo-jaSko karto naj po.Steni naiditelj na moj naslov proti nagradi vrne ali pa na K. B. KrainbiifR* 2526-1* v neizmerni žalosti naznanlamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni sin in brat, Cvcllio Prrko, Obergrtnađler, padel 9. I. 1944. v cvetju mladosti 21 let na vzhodni fronti. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Žalujoči oče Michael, mati Marla, brat loldat Tonček in Mari|an. ZAHVALA Ob smrti našega ljubljenega soproga in očeta, Johanna Hodnik sa za prejete izraze soialja In za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku, številnim darovalcem vencev in pevskemu zboru ter vsem, ki so nam v najtežjih urah stali ob strani. Wocheiner Mitterdorf, 9. II. %944. Žalujoča soproga Johana in hčerki Slavlca in Julkm. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas )• vedno zapustil naš d(^ri atek in soprog ЈапежАНж Frani v starosti 46 let. Pogreb predragega atka se je vršil v nedeljo 13. t. m. na farno pokopališče na Zale. Stein, S c h w e r i n, Komenda, 12. II. 44. Žalujoča soproga Margaretha, Alois, Franc, Zmiliana, otroci, ter ostali. 'AHVAL* Ob smrti dobrega moža ter skrbnega oče ta, gospoda ANDREJA VIDICA se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sploh vsem, zlasti pa zastopniku Kreis-lelterja, zastopniku Landrata, Kreisa Krain-Durg, Ortsgruppenleiterju In županu občine Naklas, orožniStvu In uredništvu občine Naklas, Iskreno zahvaljujem za sočustvovanje, spremstvo na zadnji poti, lepe vence ter nagovore na grobu nepozabnega nam umrlega. Rodbina Vidic, Naklas.