Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
Katoliški
Ured	ništvo in uprava:	Cena: Posamezna štev.	L	25
1 Goric	3 a , Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina: Mesečno	L	110 !
I Poštno ček. račun: štev. 24/12410		Za inozemstvo : Mesečno	L	190 1!
m	
	m
Leto VI. - Štev. 20
Gorica - 20. maja 1954 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Bi NAM BOG HANI MIR
»iVi miru za hudobnežem, tako pravi sveto pismo. Današnji svet je v božjih očeh go* tovo zelo hudoben, ker miru ne more in ne more najti. Išče ga že celo to stoletje in ga še vedno ni našel. Od rusko-japonske vojne leta 1905-1906 ni bilo več miru. Za, to vojno so prišle balkanske vojne in libijska vojna. Tem je sledila prva svetovna, ki je zajela skoro cel svet.
Leta 1918 so mislili, da take vojne gotovo ne bo več nikoli. Pa so že začeli vstajati novi temni oblaki na obzorju. Na Daljnem Vzhodu, v Mandžuriji in na Kitajskem grmenje topov skoro ni potihnilo ves čaaj- Če prištejemo še upor Abd-el-Krima v severni Afriki zoper Francoze in Spance leta 1923-24 lahko rečemo, da pravega miru po prvi svetovni vojni svet ni mogel najti. Še hujše je prišlo, ko so japonski militarizem na Daljnem Vzhodu, italijanski in nemški v Evropi začeli resno pripravljati osvajalne vojne. Leta 1936 se je začela abesinska vojtfa, nato leta 1939 druga svetovna vojna, ki se dejanski ni še nehala, saj vojna na Koreji in sedaj v Indokini ni drugega kot nadaljevanje druge svetovne vojne.
V	zgodovini poznamo tridesetletno vojno in stoletno vojno. Toda to so bile vojne, ki so zajele le majhen del sveta, le del Evrope. Sedanje pa prej ali slej zagrnejo v svoj vrtinec vse narode in dežele. Nekdaj so bile vojne grozne, zato so se jih ljudje vedno bali. Prosili so: »Kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod/« Danes so vojne še strašnejše. Zato se jih ljudje še bolj boje. Vsaka nova vojna je okrutnejša, bolj brezobzirna, vsaka bolj totalitarna. In vendar svet ne more najti miru, čeprav se vojne boji in trepeče pred njo posebno sedaj, ko se mu napoveduje atomska in nuklearna vojna. Kakor začaran hrepeni današnji človek po miru, a sili vedno bolj v vojno. Odkod to prekletstvo? Od greha. »Ni miru za hudobneže.« Ta izrek st>. pisma se uresničuje danes bolj kot kdaj koli prej. Da je tako, razvidimo tudi iz fatim-skega poročila. Tam je Mati božja že leta 1917 napovedala, da bo na svetu mir, če se bodo ljudje spreobrnili. Ljudje se niso spreobrnili in zato tudi ni miru.
Bog pa pravi o sebi: vjaz mislim misli miru in ne kazniM Tega se sv. Cerkev zaveda. Bog noče vojne, temveč hoče na) ljudje žive v miru. Zato si je Cerkev vedno in vsak čas prizadevala za mir in spravo med narodi. To se kaže še posebno v tem stoletju. Znana so prizadevanja za mir papeža Benedikta XV. med prvo svetovno vojno, tako da so ga v Italiji začeli imenovati upapeža polomaa, ker je nagovarjal vojskujoče se stranke k miru. Posebno pa se je pokazalo poslanstvo miru sv. Cerkve v zadnji vojni pod papežem Pijem XII. Papež Pacelli ali tudi angelski pastir se je izkazal za resničnega pastirja človeškega rodu od svoje izvolitve do danes. Koliko si je prizadeval, da bi se druga vojna ne začela, kotiko se je trudil, da bi se kmalu končala ali da bi vsaj omilil njene grozote. Veliko ni mogel doseči, ker so ljudje v totalitarni vojni izgubili vsak čut za uspiiljenje in za dostojanstvo človeka. Kljub neuspehom iskrenega prizadevanja za mir sv. očeta in Cerkvi nihče ne more upravičeno odrekati. Papeževe božične poslanice, delo papeških komisij po vojni, govori sv. očeta dovolj zgovorno pričajo o tem. Tudi vsa leta po vojni je sv. oče vse storil, da bi se ljudje pomirili. Tudi komunisti, njegovi nespravljivi sovražniki so to priznali. Zadnji govor sv. očeta na velikonočni praznik, ko je obsodil uporabo atomskega orožja, je prineslo celo glasilo ital. komunistov vVnita« in slovensko »Delo«.
Toda vse to prizadevanje Cerkve in papeža se izgublja v svetu kot bežen odmev. Človeške strasti, sovraštvo, vojni trušč ga preglasujejo. Kje še iskati pomoči, da ne zdrknemo v novo še hujšo nesrečo? Sveti oče vitli le še eno izdatno pomoč: Molitev in češčenje Matere božje. Zato opažamo, kako sv. oče vedno češče poziva svet k molitvi in pokori in to poiebno letos t) Marijinem letu. »V tvojem imenu, o Brezmadežna, naj se zavedo ljudje, da to ti bratje,
in narodi-, da so elani ene di^izine, nad katero naj zasveti sonce splošnega in odkritosrčnega miru,« Tako nas uči sv. oče, naj molimo v tem letu. Tako se posebno sedaj v mesecu maju razlega molitev krščanskega ljudstva po vsem svetu.
In vendar ni še dovolj. Preveliki grešniki smo, da bi nas Bog uslišal. Zato se sv. oče obrača posebno na nedolžne otroke, naj molijo. Ko je pariški kardinal Feltin sprožil misel, naj bi v mesecu maju vsi otroci eno nedeljo molili in se žrtvovali za mir, je sv. oče osvojil to idejo in preko osrednjega odbora za Marijino leto v Rimu določil, naj bo ta nedelja ravno pri-
hodnja 4. nedelja v mesecu maju. Ta dan naj vsi naši otroci, zlasti še prvoobhajanei molijo, prejmejo sv. zakramente in se žrtvujejo, da bi Bog po priprošnji blažene Device Marije ohrani^ svetu mir. Bomo mi in naši otroci ta klic preslišali? Trdno smo prepričani, da se to ne bo zgodilo. Kakor smo prejšnje nedelje molili v razne druge namene, določene po osrednjem marijanskem odboru, tako hočemo prihodnjo nedeljo moliti za mir. K temu nas pozivajo tudi naši škofje. Zato, otroci, nedelja 23. maja naj vas najde vse okrog Marijinih oltarjev « molitvi, da Bog ohrani mir in da se ljudje poboljšajo.
Indokitajsko vprašanje v Ženevi
Uradne razprave o indokitajskem vprašanju so se pričele v Ženevi drugi dan po padcu Dien Bien Fu-ja, to je v soboto 8. majnika. Tem razpravam predsedujeta, kakor je bilo že prej domenjeno, izmenoma britanski in sovjetski zunanji minister.
Razprave so se pričele v težkem vzdušju francosko-vietnamskega poraza pri Dien Bien Fuju. Padec te utrjene posadke je treba namreč smatrati, kljub vsej njeni hrabrosti za precej težak vojaški poraz francoskih in vietnamskih sil. Ta padec je sprostil izdatne viet-minhovske čete, ki bodo stopile prej ali slej zopet v akcijo ter otežile že itak težki položaj francoskih in vietnamskih sil.
Poleg tega je padec Dien Bien Fuja napravil komuniste bolj nepo-
pustljive in samozavestne ter jih postavil v položaj zmagovalcev, ki se pogajajo s premaganim sovražnikom. Na vsak način je bilo komunistom in njihovim kitajskim in sovjetskim zaveznikom mnogo na tem, da hi padla trdnjava neposredno pred začetkom ali vsaj v začetku indokitajske 'konference. Mnogi vojaški izvedenci so celo mnenja, da bi bili komunisti zavzeli Dien Bien Fu, če bi bili hoteli, lahko že davno prej, a da so nalašč odlašali do zadnjega hipa, da bi bil učinek te njihove zmage tem holj svež in prepričevalen. Ali odgovarja la trditev resnici, je težko reči; pa četudi ne odgovarja, moramo reči, da je bilo vietmiijhovcem zelo na tem, da zavzamejo trdnjavo še pred začetkom indokitajskih razprav, da bi mogli svoje zahteve tudi z vojaško zmago podkrepiti.
Francoski predlog
Na prvi razpravi o indokitajskem vprašanju je nastopil kot prvi govornik francoski zunanji minister Bidault, ki je podal in razložil francoski načrt o rešitvi indokitaj-skega vprašanja. Bidaultov načrt predvideva samo pogoje za ukinitev sovražnosti v Jn^pkini. Po tem načrtu bi se morale redne čete obeh nasprotnikov zbrati v desetih dneh pp podpisu premirja na natančno določenih krajih, medtem pa bi bilo treba vse neredne čete razorožiti. Nadalje bi bilo treba izpustiti na svobodo vse vojne ujetnike in ujete civiliste. Nadzorstvo nad izvedbo vseh teh pogojev bi prevzela posebna mednarodna komisija. S
podpisom tega sporazuma bi se morale sovražnosti takoj ustaviti.
Zavračajoč vietminhovsko zahtevo, da bi se morala udeležiti razprav indokitajske konference tudi komunistična zastopnika Kambodže in Laosa, je Bidault poudaril, da je položaj v Laosu in Kambodži drugačen kot v Vietnamu, kjer razsaja državljanska vojna, medtem ko je v Laosu in Kambodži ni. O Laosu in Kambodži je Bidault rekel, da so tam le sovražne komunistične čete, ki so brez vsake vojne napovedi vdrle v ti dve deželi. Tudi te čete bi bilo treba umakniti oziroma razorožiti.
Vietminhov predlog
Par dni za Bidaultom so tudi vietminhovci predložili svoj načrt za ureditev indokitajskega vprašanja. Njihove zahteve se dajo posneti na kratko v sledečih točkah:
Iranci j a mora priznati komunistične vlade Vietminha, Laosa Jn Kambodže. Iz Indokine je treba umakniti vse tuje sile v roku, ki se mora sporazumno določiti. V vseh treh državah se morajo izvesti svobodne volitve (v komunističnem smislu seveda). Vietminh jo pripravljen dati izjavo, da bo preučil možnost o pridružitvi vseh treh držav k francoski uniji. Vlade treh držav bodo priznale gospodarske in kulturne pravice Francije v teh treh državah. Obe stranki se obvežeta, da se hočeta vzdržati represalij na-pram tistim, ki so se borili v nasprotnikovih vrstah. Vsi ti ukrepi bi se izvedli po popolni ukinitvi sovražnosti na vsem ozemlju in po sprejetju sporazuma, temelječega na sledečih točkah: Popolna ukinitev bojev, prepoved uvažanja v Indo-kino novih čet, orožja in municije ter nadzorstvo nad premirjem s strani mešanih komisij, sestoječih iz
vojna. Laoški zastopnik je izjavil, da gre v primeru njegove dežele za čisto navadno invazijo in da so napadalci tujci po plemenu in veri. Zunanji minister Kambodže pa je pripomnil, da je Kambodža v najboljših odnošajih s Francijo in da ne potrebuje s strani napadalcev, ki so v službi tuje sile, nobene osvoboditve.
Vietnamski predlog
Ker se nanaša francoski načrt samo na ukinitev sovražnosti, je podal tudi vietnamski zastopnik Pham Von Dong svoj načrt, ki predvideva tudi politično rešitev vietnamskega vprašanja. Ta načrt, ki je nekaka izpopolnitev francoskega načrta, zahteva sklenitev sporazuma, ki naj bi onemogočil vsak nov napad ter garantiral pravi, trajni mir. Ta načrt izključuje vsako delitev narodnega ozemlja. Vietnamski zastopnik je omenil, da se bodo odnosi med Vietnamom in Francijo uredili na podlagi skupne francoskovietnamske izjave z dne 28. aprila 1954, ki predvideva podpis dveh temeljnih pogodb. Prva pogodba bo priznala Vietnamu popolno neodvisnost, medtem ko se druga tiče pridružitve Vietnama k Francoski uniji in sicer na podlagi popolne enakopravnosti s Francijo.
Kar se tiče notranje politične n-reditve, je dejal vietnamski zastopnik, mora biti priznano dejstvo, da je le Bao Dajeva vlada postavni predstavnik Vietnama. Svobodne volitve bi se morale izvršiti pod nadzorstvom ZN, kakor hitro bi varnostni svet ZN ugotovil, da je državna oblast vzpostavljena na celotnem ozemlju Vietnama, Vietnamska država se obvezuje, da ne bo preganjala oseb, ki so sodelovale s komunisti.
To bi bili torej načrti o rešitvi indokitajskega vprašanja, ki so jih predložili zastopniki komunistov in svobodnih narodov v preteklem tednu v pretres. Francoskovietnam-ski načrt je v ostrem nasprotju z vietminhovim načrtom, posebno kar se tiče politične rešitve indokitajskega vprašanja. Možni so še drugi
načrti, kot na pr. ustvaritev posebne vmesne vietminhovske države med Kitajsko in Indokino, toda tega načrta, o katerem se je že veliko pisalo, ni do sedaj še nihče predložil.
V preteklem tednu so poleg indokitajskega vprašanja razpravljali tudi o korejskem vprašanju, seveda brez vsakega bistvenega uspeha. Južni Korejci so se toliko vdali, da bi se vršile volitve na celotnem korejskem ozemlju in ne samo v Severni Koreji, kot so prvotno zahtevali. S tem so ugodili svojim za-padnim zaveznikom, kar pa ne pomeni, da so se komunističnemu predlogu kaj približali. Glavna razlika med komunističnim stališčem in med stališčem svobodnih narodov je ravno v načinu, kako naj bi se te volitve vršile. Med tem ko zahtevajo zapadni zavezniki volitve pod nadzorstvom ZN, jih zahtevajo komunisti brez takega nadzorstva. In to je tista točka, o kateri se ne bodo najbrže nikoli sporazumeli.
Edini resnični uspeh, ki so ga dosegli pretekli teden v Ženevi, je sporazum o izpraznitvi ranjencev iz Dien Bien Fuja, toda še v tem delajo komunisti razne težave, ker nočejo popraviti letališča, da bi mogla velika transportna letala pristati v razbiti trdnjavi ter odpeljati težko ranjene ujetnike v hanojske bolnišnice. To je bil vzrok, da so prepeljali Francozi v preteklem tednu le 16 težko ranjenih vojakov s helikopterji v Hanoi in še te so morali zaradi predolge poti, ki je ta letala ne zmorejo, prepeljati najprej v Luang Prabang in od tam šele na končni cilj.
Medtem postajajo boji ob ustju Rdeče reke vedno ljutejši. Komunisti so zbrali okoli kraja Fuli, ki leži kakih 35 km južno od Hanoja, vojsko kakih 100.000 mož. Tja liiti tudi zmagovalec pri Dien Bien Fuju general Džap s svojo dobro opremljeno armado, da bi zadal francoskim in vietnamskim četam zadnji in odločilni udarec. To so seveda njegove želje, ki pa niso brez vsake podlage. Če ne pride v kratkem do miru, čakajo Francijo v Indokini še zelo težki dnevi.
Boj zoper brezposelnost v Italiji
zastopnikov obeh strank.
Medtem ko govori francoski načrt predvsem o ustavitvi sovražnosti, se vietminhov načrt nanaša na celotno rešitev indokitajskega vprašanja, a vsebuje za svobodne narode nesprejemljivo zahtevo o »svobodnih« volitvah brez vsakega mednarodnega nadzorstva in po umiku iz Indonezije vseh tujih, to je francoskih čet.
Bidault je vietminhov načrt v začetku popolnoma zavrnil, pozneje je pa to svojo zavrnitev po svojem glasniku nekoliko popravil, češ da bi se dalo o njem vendar razpravljati, akoravno vs0buje nekaj točk, ki jih Francija ne more sprejeti.
Ameriški zastopnik se je izjavil, da pomeni komunistični načrt brezpogojno kapitulacijo pred komunisti.
Britanski zunanji minister Eden je poudaril, da se strinja z namestnikom ameriškega zunanjega ministra Bedellom Smithom, naj služi francoski načrt kot podlaga za pogajanja.
Zastopnika Laosa in Kambodže sta odklonila komunistično trditev, da vlada v njunih državah državljanska
Italijanski ministrski svet se je bavil pretekli teden podrobno z brezposelnostjo v državi ter sprejel v tem oziru nekaj načelnih smernic, ki se jih bodo morala držati ministrstva in drugi državni uradi, da se brezposelnost kojikor mogoče omeji. Med temi smernicami so sledeče posebno važne.
Predvsem je treba dokončati vsa nedokončana dela. Pri izberi novih del je treba začeti najprej s tistimi, ki nudijo gotovo in večjo korist. Treba je nadalje dati prednost tistim delom, ki so v stanu vzbuditi in podpreti privatno iniciativo in privatni kapital. Prednost imajo tudi tista dela, ki so v stanu povečati stalno zaposlitev ter povečati narodno proizvodnjo in narodni dohodek, oziraje se pri tem na stanje plačilne bilance.
Pri izberi vrste dela je treba dati prednost delom, ki služijo kmetijstvu, kot so namakalna in izboljše-valna dela in dela za povečanje plodne zemlje in za ustvaritev novih malih kmetij.
Za temi pridejo javna dela, začenši z deli, ki jih lahko prevzamejo avtonomna društva in zasebniki, kot n. pr. avtomobilske ceste. Posebno skrb je treba posvetiti zidanju raznih šol, kar ne bo služilo samo zmanjšanju brezposelnosti,
ampak tudi odpravi in omejitvi nepismenosti.
Ministrski svet je sprejel tudi načelo o omejitvi nadurnega dela; ki je tudi eden izmed vzrokov sedanje brezposelnosti v Italiji. Na ministrstvu za delo so namreč izračunali, da bi z odpravo nadurnega dela zaposlili lahko kakih sto tisoč brezposelnih delavcev.
■Poleg tega je ministrski svet dvignil dobo za vstop v delo od 14. na 15. leto ter priporočil ministru za zaposlitev skrb za stanovsko izobrazbo mladine.
To so glavna navodila, ki jih je dala Scelbova vlada podrejenim u-radpm, da bi zmanjšala sedanj0 brezposelnost. In priznati je treba, da se vlada resno trudi, da bi prinesla tudi v tem oziru kako olajšavo. Čudežev seveda tudi Scelbova vlada ne mora delati, a tega ni kriva vlada, ampak v prvi vrsti pre-obljudenost države in pomanjkanje naravnega bogastva. Vsaka vlada se mora držati trdih gospodarskih zakonov, ki jih ne sme prekoračiti, če noče razmere še bolj poslabšati. Zahtevati od vlade, da mora odpraviti vsako brezposelnost, je otročje, m vendar se to zahteva in ne samo od strani komunistov, ampak tudi od strani ljudi, ki niso komunisti, a ki jim sedanja vlada ni po godu.
Peta povelik.
Tisti čas je rekel Jezus svojim u-čencem: »Resnično, resnično, povem vam: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Doslej niste nič prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno. To sem vam govoril v prilikah; pride pa ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, ampak vam bom očitno oznanjeval o Očetu. Tisti čas boste prosili v mojem imenu in vam ne pravim, da bom jaz prosil Očeta za vas; zakaj Oče sam vas ljubi, ker vi mene ljubite in verujete, da sem prišel od Boga. Izšel sem iz Očeta in prišel na svet; zopet zapuščam svet in grem k Očetu.« — »Glej,« mu reko njegovi učenci, -»zdaj očitno govoriš in ne pripoveduješ nobene prilike. Zdaj vemo, da vse veš in ne potrebuješ, da bi te kdo vpraševal. Zato verujemo, da si izšel od Boga.a (Jan, 16, 23-30).
* ’ *— NEPOZNANA VELEMOČ
Že v raju je Bog zaklical: »V potu svojega obraza boš jedel kruh!« To 'božjo postavo taji lenuh. Meni, da bo zemlja dajala kar sama od sebe. Meni, da bo trgal štruklje kar z grma, kot v bajni deveti deželi.
Hočejo pa, da se ta božja postava spolnjuje, — čeprav Boga nočejo — posebno tisti v našem času, ki se prizadevajo, svet preurediti. Čeprav so zastopniki razvoja, zavračajo ve9 dosedanji razvoj. Trudijo se s petletkami, prisilnim in udarniškim delom, s prisiljenimi zadrugami itd., da bi ustvarili boljšo bodočnost.
Pri vsem tem naporu se slabo dosega cilj: boš jedel kruh. Silno pa prihaja do izraza:	v potu svojega
obraza!
Zato sami početniki teh reform zdvajajo nad svojimi načrti. Ljudje pa tudi tožijo, da so bolj lačni in strgani, kot so bili poprej, ko vseh teh stvari ni bilo.
Na nekaj pozabljajo ti reformatorji: človek ne ustvarja, le pretvarja; le zaliva, ne daje pa rasti. Zastonj se trudijo zidarji, ako Gospod Bog ne zida. Ta pa ni kak domišljav diktator, ki gleda, koga bi požrl, ampak je dober Oče, ki vsakemu pomaga, kdor se k njemu zateka. Hoče, naj priznavamo resnico, da je on vsemogočen, mi slabotni. Hoče, naj mu damo čast, ki mu gre, namreč, da je on vladar. Če zahteva zemski vladar časti po raznih paradah, še bolj gre čast Vladarju vesoljstva!
Z drugo besedo: Bog hoče, da ga prosimo, da ga častimo. Tedaj je z nami. Tedaj smo močni.
Menijo pa tisti, ki jim tile reformatorji niso všeč, da molitev prav uporabljajo, če raztreseno in mlačno molijo. Čudijo se, če kljub taki molitvi ne dosežejo vsega, kar prosijo. Zeleno poleno, na katerem u-mira medel plamenček, ne da ognja in gorkote in moči. Raztresena molitev je molitev, toda slabotna, ne prikliče bogatega blagoslova iz nebes. Goreča molitev te preobrazi, pobožanstvi; približa te Bogu, Bog ti pa da pomoč v tvojem delovanju. Pot obraza je blagoslovljen; ješ, da rečem v podobi, kruh v obilici. Za tako molitev predvsem velja Jezusova obljuba:. »Prosite in boste prejeli... kdor išče, najde,, kdor trka, se mu odpre.«
Molitev je nepoznana velemoč. Se bolj nepoznana velemoč je zbrana molitev. Posluži se te velejnoči!
Čudežno ozdravljenje v Gorici
Iz življenja Cerkve
Čemu Marijine družbe
Pred petimi leti bi na to vprašanje odgovoril brez oklevanja: pri nas so sedaj Marijine družbe brez pomena. Pustimo, naj še delujejo, dokler morejo. Dolgega življenja tako nimajo več pred seboj.
Istega mnenja je danes še marsikateri. Takemu bi jaz rekel: Zelo se motiš! Tako govoriš, ker ne poznaš zgodovine Marijinih družb na Primorskem. Še imajo družbe življenje pred seboj, če bodo znale izrabiti priliko, ki jim jo prinašajo moderni čas in potrebe modernega apostolata.
Do tega prepričanja sem prišel po delovanju v Marijini družbi. Pri tem delu sem spoznal, kako moč ima taka organizacija, ki si je pridobila v cerkveni zgodovini že večstoletno, v trpljenju in odpovedi preizkušeno živi jen je.
Evangeljske besede: »Po sadovih jih boste spoznali,k veljajo tudi za Marijine družbe na Primorskem. O nekaterih res ni več duha in ne sluha, a druge hranijo krasne spomine na uspešno delovanje posebno v času fašizma, ko je bil vsak njihov nastop navezan na težko preizkušnjo. Te svoje preizkušnje so pa z vztrajnostjo prestale, ker so dobivale moč od Boga in otl Marije. Vse druge organizacije, ki te moči niso imele ali ki si jo niso znale pridobiti, so ostale strte pod hudim pritiskom.
Do te ugotovitve sem prišel pri svojem delu za Marijino družbo. Ne vem, če so drugi na to pomislili. Zlasti ne vem, če so pomislili, da nam Marijine družbe dajejo jasen in neizpodbiten dokaz, da se je narodna zavest ohranila tam, kjer je našla trdno podlago v verskem prepričanju; ne pa narobe. Ne samo to. V zmedi, v času osvobodilne borbe in po drugi svetovni vojni so se znašle le tiste družbenke, ki so bile trdno zgrajene na katoliških načelih in ne samo na narodni podlagi.
To nam je resen opomin za bodočnost. Edino tiste slovenske organizacije bodo ostale pri življenju, ki bodo odločno pokazale svoj katoliški program. (Ali se ne tega zavedajo bolj naši nasprotniki raznih vrst kakor mi sami?) Organizacije, zgrajene samo na narodni podlagi, posebno še brez jasnega katoliškega socialnega programa, ne bodo živele. Take organizacije bodo v bodočnosti pomagale pokopavati narodno zavest, da ne govorimo o verskem prepričanju, kar je za nas najvažnejše.
Nisem prerok in nočem biti. Vesel bi bil, če bi s prepričanjem mogel napisati drugače. Kdo mi bo rekel, da ne poznam naših razmer, če tako pišem. Razmere pred dvajsetimi leti so bile težke. Še težje so danes, ko se bije ne. samo hud boj proti slovenskemu življenju, ampak še hujši proti krščanskemu življenju t) slovenskem narodu. Kdor gleda samo na prvo in ne na. drugo, ne pozna tukajšnjih razmer. Kdor skuša rešiti samo prvo, bo s prvim zapravil tudi drugo.
Vse to je pa resen opomin tudi za Marijine družbe. Ostale bodo pri življenju, če bodo spoznale, kaj zahteva od njih sedanji čas.
Sv. oče Pij X. jim je odkazal čast, da jim je dal uradno pooblastilo za apostolat, za apostolsko delo. V imenu Cerkve in ne samo r svojem imenu morejo pomagati pri širjenju božjega kraljestva na zemlji. V tem delu, ki ga je odkazal sv. oče v svoji uvidevnosti, je njihova moč za nadaljnje delo, pogoj njihovega obstoja.
Žene, matere in dekleta, ki ste. na Primorskem članice Marijinih družb, pogumno na delo! Strnite svoje organizacije! V ljubezni do Marije, v molitvi, pri svetih zakramentih in v vaji krščanskega življenja utrdite same sebe. Potem pa stopite iz svojega zaprtega okolja, ki mora ostati vaš dom, v prostrano božje kraljestvo na zemlji in pomagajte delavcem v vinogradu Gospodovem. Ta pomoč naj bo v molitvi, darovanju svojih žrtev in trpljenja, v lepih zgledih krščanskega in narodnega življenja in, kjer je to mogoče, tudi v besedi in delu.
To je ideal, ki vam ga kaže sveta Cerkev. Vsak lep in vzvišen ideal je pa privlačna sila za mlade, moči, ki se včasih bojijo ne samo Marijinih družb, ampak vsake katoliške organizacije.
Pokažite, kako lepa je služba za Boga in za Marijo, in kako lepa je služba za sveto Cerkev in za bližnjega.
Dr. L. Šk.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Prihodnji teden izide list v sredo 25. maja, ker bo v četrtek praznik.
Botri in botre!
Svojim birmancem darujte predvsem lep in praktičen molitvenik. Najbolj jim boste ustregli z dr. Pečjakovim »Večnim življe-njem«, ki je izšlo že v 14. izdaji in ga dobite v Katoliški knjigarni v Gorici ter pri Fortunatu v Trstu.
OTROCI PRI SV. OČETU
V	nedeljo drugega maja je bila v cerkvi sv. Petra v Rimu spet po dolgem presledku papeška avdienca. Sprejem je sv. oče namenil otrokom italijanskih ljudskih šol. Nad 20.000 se jih je zbralo. Otrokom so se pridružile močne skupine drugih romarjev. Ko so na nosilnici prinesli v cerkev sv. očeta, so ga vsi zbrani in zlasti otroci navdušeno pozdravljali. Otroci so ga naravnost zagrnili z nageljni.
Za otroke je imel sv. oče poseben govor. Zahvalil se jim je za pozdrav, nato pa jih je opozoril na razne nevarnosti, ki jim pretijo. Ob pogledu na njih nedolžne oči vstaja papežu vprašanje, ali bodo njihova srca ostala čista, ali pa jih bo zasenčil črni oblak greha in neprijateljstva s Kristusom, kakor se je to žal zgodilo z mnogimi njihovimi vrstniki. Spomnil jih je na nevarno kačo, ki se skriva pri igri, v kinopredstavah in za neprimernimi razgovori. »Otroci, pozor!« je dejal sveti oče, »kadar prihaja kdo, ki bi vas hotel odtrgati od duhovnika, od cerkve!« V kači skriti sovražnik se skriva, zato morajo biti otroci previdni in naj se zatekajo k nebeški Materi, ki jih bo sprejela pod svoj plašč. Na troje vprašanj, ali hočejo biti dobri, pridni in poslušni, je iz 20.000 grl zadonel glas: Da, hočemo!
Na koncu svojega govora je papež po. zval otroke, naj molijo in naj radi prihajajo k Jezusu, ki je prijatelj otrok. — Sprejem je bil izredno prisrčen.
SVETOVNI DAN MARIJINIH DRUŽB
Za voditelja svetovne zveze Marijinih kongregacij je sv. oče imenoval naslovnega nadškofa Jožefa Gawiina. Svetovni dan Marijinih kongregacij se bo praznoval vsako leto na drago nedeljo v maju. Prvi tak svetovni dan je bil preteklo nedeljo, zato je imel novi voditelj poseben nagovor po vatikanskem radiu. Nagovor so potem pre-našali v 24 različnih jezikih za vse Marijine kongregacije na svetu.
NOVI SVETNIKI
Po naročilu sv. očeta sklicuje konzisto-rialna kongregacija na posvet vse v Rimu in bližnji okolici bivajoče patriarhe, nadškofe, škofe in opate. Posvet se bo vršil dne 20. maja. Na posvetu bodo povedali svoje mnenje ali naj se proglasijo za svete naslednji blaženi:	Pij X., Peter Alojzij
Chanel — mučenec, Gašper Del Bufalo, Jožef Pignatelli, Dominik Savio in Maria Di Rosa.
KATOLIŠKA ENCIKLOPEDIJA
V	teh dneh je izšel zadnji zvezek Katoliške enciklopedije v italijanskem jeziku. Enciklopedija ima 12 obsežnih knjig. Prvi zvezek je izšel v decembru leta 1948. Iz tega se vidi, da je bilo to veliko delo dovršeno v zelo kratkem času. V enciklopediji je razloženih nad 22.000 izrazov. Bogato je ilustrirana, saj ima nad 10.000 slik. tabel in zemljepisnih kart.
ČEŠKOSLOVAŠKA PRODAJA ZAPLENJENE KNJIGE
Okrog 300.000 knjig, ki so jih češkoslovaške komunistične oblasti zaplenile po knjižnicah raznih samostanov, bo praška vlada te dni prodala kupcem in trgovskim delegacijam iz zapadnih držav. Tako si bo vlada preskrbela tuje devize. Uradno utemeljujejo svoj ukrep s tem, da omenjene knjige nimajo za Češkoslovaško nobenega interesa in nobene vrednosti.
ZAKASNELI POKLICI
Številni bogoslovci kolegija Beda v Rimu, to je zavoda za zakasnele poklice, so bili nedavno posvečeni v duhovnike. Med novomašniki je Frank Kavanagb, star 42 let, bivši trgovec; Glyn Jones, lekarnar, ki je prestopil iz protestantizma; Owen Hard-Mrike, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu; Francis Cave, bivši polkovnik britanske vojske.
PAMETEN SKLEP
Porenjska športna zveza v Nemčiji zadnje tri dni velikega tedna ni prirejala športnih prireditev. Prav tako je odločila, da bodo nedeljski in praznični dopoldnevi prosti, da bodo mogli športniki izpolniti svojo nedeljsko dolžnost. — V Italiji bi to bilo še bolj potrebno.
PROGLASITEV SVETNIKOM PIJA X.
Spored slavnosti ob priliki proglasitve svetnikom blaženega Pija X. je delno že izdelan. Začel se bo malo pred peto uro v soboto 29. majnika. Ob pol sedmih bo prišel sv. oče obdan od škofov in kardinalov na trg sv. Petra. Po mnenju nekaterih pričakujejo v Rim za tiste dni mnogo škofov in kardinalov, španski kardinali so že na poti v Rim. Naslednjo nedeljo bo slovesna pontifikalna sv. maša dekana kardinalskega zbora Tisseranta ob navzočnosti papeža. Popoldne pa bodo slovesno prepeljali telesne ostanke velikega papeža v baziliko sr. Marije Snežne, kjer bodo ostali teden dni.
KARDINAL SPELLMAN BO VODIL AME-RIŠKO ROMANJE V RIM
Na kanonizacijo papeža Pija X., ki bo letos v Rimu 29. do 30. maja, bo pripeljal ameriški kardinal Francis Spellman več kot 200 ameriških romarjev iz kakih 20 ameriških zveznih držav. Tako bo bral slovesno sv. mašo v zgodovinski notredamski katedrali v Parizu.
Med dragimi večjimi skupinskimi romanji, ki so letos napovedana v Združenih državah, sta še dve drugi, eno v Montreal v Kanadi, drugo k sloviti Marijini božji poti v Guadalupe v Mehiki.
IZREDEN PRIMER NA KOREJI
Agencija Notizias Cattolicas poroča o izrednem primeru, ki se je dogodil na Koreji. Pater Thien iz Misijona Phong My je bil od rdečih nenadno aretiran in mu niso dovolili niti da bi shranil 100 hostij, ki jih je skril v gozdu. V ječi ni dobil nikoli dovoljenja, da bi smel po hostije. Pater je nato v ječi umrl. Leto kasneje se je napotil v tisti gozd pater Huy, ki je našel vse hostije nedotaknjene navzlic vročini in tropski vlagi. S hostijami je obhajal vernike, eno pa je shranil za spomin na ta izredni dogodek.
KAKO SODIJO AMERIŠKI DELAVSKI VODITELJI O SOCIALNI OKROŽNICI PIJA XI.
George Meany, predsednik Ameriške delavske zveze, je za 15. maj, to je za 23-letnico izida socialne okrožnice papeža Pija XI. o »obnovitvi družbenega reda« napisal za majsko številko revije »The Chatliolie Men«, ki je glasilo »Ameriške zveze katoliških mož«, članek, v katerem navaja posamezne odstavke iz omenjene o-krožniee, nato jih pa takole ocenjuje:
Dne 1. maja 1930 je umrl v Milanu v starosti komaj 33 let zdravnik dr. Rihard Pampuri, iz reda usmiljenih bratov. Potem ko je diplomiral iz zdravilstva in kirurgije na univerzi v Paviji, je postal okrožni zdravnik v Morimondo blizu Milana. V želji, da bi se popolnoma daroval Bogu in trpečim bratom, bolnikom, je leta 1927 stopil v red usmiljenih bratov. Bil je nehaj časa tudi v zdravilišču sv. Justa v Gorici. Po samih treh letih vzornega redovnega življenja, ki je bilo ena sama žrtev za bolnike, je umrl v sluhu svetosti. Njegovo truplo počiva v župnijski cerkvi rodne vasi Trivolzio pri Paviji.
Preteklo je šele 24 let od smrti brata Riharda dr. Pampurija in že se pripravlja uveditev postopka za njegovo razglasitev za blaženega.
Preden apostolska stolica dovoli, da se začne s postopkom pri razglasitvi božjega služabnika za blaženega, se mora po pravu ugotoviti, da je nauk n njegovih spisih čist, da obstoji sloves o njegovi svetosti, čednostih in čudežih ter da se mu še ni izkazovalo javno češčenje.
Pretekli teden se je na goriškem ordinariatu vršil informativni postopek o slovesu čudeža, ki naj bi se bil izvršil na priprošnjo brata Riharda Pampurija pred dvemi leti n zdravilišču sv. Justa v Gorici. Ves teden so se vršile pod predsedstvom samega g. nadškofa seje sodišča, ki je zaslišalo ozdravijenca samega, njegove ožje sorodnike, zdravnike, bolničarje, zdravniške izvedence itd. Sodni spisi so bili nato uradno zapečateni in odposlani na sv. stolico. In ker je z objavo postopka prenehala obveznost tajnosti, prinašamo kratko poročilo o čudežnem ozdravljenju.
Kmet Bogdan Comand iz Ločnika je že od leta 1938 dalje čutil želodčne motnje. Dne 10. maja 1952 so se te motnje zelo poostrile in dne 16. maja so ga iznenada popadle skeleče notranje bolečine, kot bi se mu bilo nekaj pretrgalo v črevesju. Zdravr nik dr. Adalbert De Gressi je ugotovil težke znake odprtja čira na želodcu in odredil takojšnji prenos v bolnišnico.
Dne 17. maja zvečer so pripeljali bolnika v zdravilišče sv. Justa v Gorici. Službujoča zdravnika dr. Julij Zottar in d~ Verucij Voltini sta ugotovila akutno vnetje trebušne mrene vsled odprtja čira na dvanajsterniku (peritonite da ulcera duodcna-le perforata). Kirurg dr. Tuli j Barnaba je potrdil diagnozo in izjavil, da je stanje bolnikovo brezupno in da je zaman vsak kirurgični poseg. Pristal je na operacijo samo radi prošenj bolničarja g. Jurija Bertazzija, bolnikovega zeta.
Ko je dr. Barnaba v pričujočnosti asi-stentov dr. Zottarja in dr. Voltinija odprl bolnikovo telo, so videli, da je bilo vse drobovje preplavljeno z belkasto tekočino, z žolčnim izcedkom in drobci hrane. Kirurg je vzkliknil: »Ni več pomoči! Samo Bog ga more rešiti /« S sesalko so izčrpali nesnago, vnesli nekaj penicilina in slrepto-micina, postavili odvajala in trebuh spet zašili, ne da bi se bili dotaknili čirove
»Če vse to drugo za drugim preučimo in pretehtamo z ozirom na socialistično in komunistično ravnanje, pa tudi z ozirom na zlorabe neodgovornega kapitalizma, mora vsak poštenomisleči človek priznati, da je v tem nauku res nekakšen radikalizem, toda radikalizem v svojem pravem pomenu, osnoven, temeljen in —- pravi.«
Cerkev ima vso pravico, da v sodobnem svetu izpregovori tudi o socialnih in gospodarskih vprašanjih. Tega se zavedajo tudi ameriški škofje in že v letu 1919 so podprli zakonodajo, ki naj da pravico delavcem do združevanja, podprli pa tudi gibanje za povišanje plač, za zidanje delavskih stanovanj, za socialno zavarovanje, za določitev najnižjih plač in za preprečevanje pretiranih dobičkov pri javnoko-ristnih uslugah.
»Vsakdo, katoličan ali nekatoličan, — zaključuje svojo razpravo Meany — bi mogel in bi moral sprejeti načela, ki jih prinašajo papeške socialne okrožnice. Ta načela so namreč načela zdrave in osnovne družbene moralnosti.«
OBISK SV. MAŠE NA SVETU
Irski katoličani se med vsemi katoličani na svetu v največjem odstotku udeležujejo nedeljske sv. maše. To je trdil znani an-gleški pridigar po radiu pater Agnello Andrevv. Na drugem mestu, to bo vsekakor vzbudilo začudenje, naj bi bili katoličani Združenih držav Severne Amerike. Katoličani Velike Britanije naj bi bili na tretjem mestu s 30% katoličanov, ki obiskujejo nedeljsko mašo. Francija predstavlja 25% katoličanov, ki hodijo k nedeljski maši. Za Španijo je Andrew dejal, da ni mogel ugotoviti odstotka. V Braziliji gre 5% katoličanov k nedeljski sv. maši. V Čile pa, kakor je trdil pater Andrew, je zelo težko videti kakega človeka pri nedeljski maši.
odprtine, ker se jim je zdel zaman vsak nadaljnji poseg in ker tudi bolnikovo srce ni moglo prenašati nadaljnje narkoze. Ker je kirurg smatral, da bo smrt nastopila v najkrajšem času, je o tem obvestil sorodnike in ni dal nikakega zdravniškega predpisa.
Usmiljeni brat Pavel Breda, bolničar o-peracijske sobe, je tedaj stopil na hodnik
ter rehel holnihovi hčeri Zjtrvri in vlmvlrn
sorodnikom: »Ni pomoči! Vdajte se v voljo božjo!« Tedaj pa mu je padel pogled na sliko služabnika božjega br. Riharda Pampurija, ki je visela na steni. Pokazal je z roko na sliko in rekel: »Postavimo bolnika pod njegovo zaščito!« Brat Pavel in Comand Lavra sta skupno pomolila k br. Pampurija in položila njegovo podobico pod bolnikovo vzglavje.
Zjutraj ob 7h se je bolnik vzbudil iz narkotične omame in izjavil, da se počuti dobro. Zahteval je hrane, vina, cigaret. Poljubil je podobico br. Riharda Pampurija in se izročil njegovi priprošnji. Okrog 8. ure je kirurg dr. Barnaba telefonično vprašal, kdaj je bolnik umrl. Ko so mu odgovorili, da izgleda kar dobro, je ves začuden prihitel v bolnišnico, preiskal bolnika in vzkliknil: »Tu je neki svetnik, ki dela čudeže!«
Bogdan Comand ni od onega trenutka dalje občutil nikoli več najmanjše notranje motnje in na radiografiji ni najmanjšega znamenja o kakem čiru. Pa tudi zunanja kirurgična rana se je izredno hitro zdravila, tako da je g. Comand čez tri dni že korakal s cigaro n ustih po hodnikih zdravilišča in da je peti dan po operaciji peš prihodil na Travnik, si kupil četrt kilograma črešenj in jih pridno pozobal. Dne 31. maja 1952 je že bil doma v Ločniku, jahal na konju brez sedla, nesel vrečo težko 105 kg. In še danes je popolnoma zdrav. To trde ne samo g. Comand sam in vsi njegovi znanci, ampak tudi sveža radiografija, pismena poročila o izvedniš-kem pregledu dveh zdravnikov, kakor tudi ustna pričevanja radiologa dr. Roka Rocco in zdravnikov izvedencev dr. Adolfa Ugo-marija in dr. Marija Fornasina.
Ozdravljenec sam, vsi njegovi in številne priče trdijo, da je ozdravel na čudežen način, na priprošnjo služabnika božjega br, Jiiharda Pampurija. Končna sodba pa pri* tiče apostolski stolici, hi se bo ob svojem času izrekla, če je bilo ozdravljenje g. liog-dana Comanda iz Ločnika res čudežno.
DAROVI
Za SLOVENSKO SIROTISCE
N. N. 500; N. N. 3000; N. N., Gorica 1000; P. dr. - Gorica - v počastitev sporni-na t Jožefa Cigoja 5000 lir.
Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE
Iz Gorice: N. N. 3000; N. N. 1000; N. N. iz Jamelj 1000; N. N. iz Podgorc 2000 lir.
Dobrotnikom se prisrčno zahvaljujemo. Naj Bog povrne!
SODBE SE BOJE
CERKVENI GLASBENIK
V	Slov. krščanski socialni zvezi v Trstu je že dalj časa kriza. Zvezo so pred leti ustanovili katoliški Slovenci, ki so potre-ibovali poseben političen forum v borbi za narodne pravice in proti komunizmu. SKSZ se je častno udeleževala političnega življenja. Načelno je 'bila jasna: krščanska, slovenska in protikomunistična. Pred dvemi leti pa je zašla s prave linije polagoma na levo. Načelna jasnost je .ginila; kazno je bilo, kot da organizacija leze v neko čudno odvisnost.
Članstvo je hotelo stvar razčistiti* Sklican je bil letos občni zbor, toda nekaj opričnikov znanega političnega generala je s kričanjem preprečilo redno delo občnega zbora. Določeno je 'bilo nato, da se bo vršil občni zbor mesec dni pozneje. Tedaj so premotili predsednika inž. Sosiča, da je nekaj dni pred občnim zborom brez pravega vzroka odstopil in popustil vsako delo. Istočasno je odstopil dr. Besednjak, a ta dela ni popustil. Odbora praktično ni bilo več, kajti dva člana sta izstopila, podpredsednik in blagajnik se pa dela nista udeleževala. Ostal je samo še tajnik dr. Mitja Bitežnik, ki pa ni bil izvoljen za itajnika na nobenem občnem zboru.
Zaradi tega je bilo članstvo primorano vzeti iniciativo v svoje roke. Če odbor ne more delati, ker ga ni, je pač treba sklicati izredni občni zbor in izvoliti nov odbor. Brez politične organizacije katoliških Slovencev na Tržaškem vendar ne moremo biti.
Toda ne! Dr. Besednjak, čigar senca pada že dolgo časa na vse delo slovenskih katoličanov, ima krute gospodarje, ki mu ne dovolijo, da bi zapustil stolček SKSZ, čeprav je nizek, preozek in sploh premajhen za človeka takega formata. Zato je moral za vsako ceno preprečiti občni zbor, na katerem bi verjetno zletel iz zveze. Samo kako! Sam v takih nevšečnih zadevah ne nastopa rad v javnosti osebno. Rajši gleda pri priprtih vratih. Če le more, poišče kakega vročekrvneža, ki gre zanj po kostanj v žerjavico. To pot ga je hitro našel. Dovolite, da ga predstavimo:	dr.
Mitja Bitežnik, neizvoljeni tajnik SKSZ. Ta je skočil na junaški mejdan, kjer kriči in vihti svoj papirnati cepec.
Naloga ni bila lahka.. Odbor ves polomljen, članstvo nasprotno in nezadovoljno. Na občnem zboru bi odpihnilo še tisto podrtijo, ti je ostala od odbora. Zato je dr. Mitja odločil, da se občni zbor ne sme vršiti. Tekel j.e na sodnijo najbrž v podobnem razpoloženju kot takrat, ko se je vračal z nekakšnega kulturnega večera pri Sv. Križu, in dal zagroziti g. župniku pri Sv. Ivanu Salvatoreju Degrassiju in g. kaplanu istotam Petru Šorliju s civilno in krvavo rihto, če se ne bosta pokorila in odpovedala občnega zbora. Kako pride č. g. Degrassi v to zadevščino, še ni dognano. Za g. Šorlija še ni taiko čudno, ker je bil med ustanovitelji SKSZ. Tako! Sedaj pa le pazita, gospoda, aiko nočeta, da Vaju da dr. Mitja zapreti v luknjo.
Pazi se pa tudi ti, slovenski delavec in delavka, ki hočeš javno in svobodno govoriti! Premisli dobro, preden odpreš usta, kajti za voglom 9toji birič, ki te lahko izroči sodniji.
In ti slovenski učitelj, ki si SKSZ pomagal ustanoviti, ki si delal pri njej in glasoval za njene kandidate, ko se je dr. Besednjak še sončil preko meje, zapri usta in zakleni pamet, kajti sicer utegneš imeti ohodke okoli sodnije.
Pa ti, slovenski duhovnik, ki si stoletja in stoletja branil resnico in pravico, ki se nisi ustrašil ne fašizma ne komunizma, umolkni in podredi se ukazom dr. Mitja!
Če bi ne bilo žalostno, bi se človek smejal. Ti ljudje ne vedo, kako globoko so padli. S sodnijo grozijo, ko jtre za idejno razčiščenje, kot da se ideje dado zapreti v ječo. Italijanski sodni uradnik najbrž še nikoli ni slišal, da obstoji na Tržaškem kaka Slovenska krščanska socialna zveza, niti da škriplje tod-le kak dr. Mitja v sve-tokriškem razpoloženju. Izvršil je svoje u-radno opravilo, ostalo naj opravijo Slovenci med sabo. Da bomo opravili, o tem je neizrekljivi dr. Mitja lahko prepričan.
M. FILEJ:
Naši zbori in Radio Trst II
Mnogokrat nastopajo tržaški in goriški zbori na radio postaji Trst II. Pevski zbori so veseli in ponosni, da smejo priti v poštev celo na slovenski radijski postaji Trst II. Zato izrekamo dolžno zahvalo vodstvu slov. radijske postaje, da je sprejela v svoje programe naše podeželsko zborovsko petje.
Tržaško in goriško ljudstvo posluša z velikim zanimanjem naše pevce. Še v večji meri jih posluša ter ocenjuje njihovo izvajanje vsa pevska »žlahta«, ki je precej številna in raznolična.
Za nas Goričane seveda pridejo v poštev večinoma le tiste radijske oddaje, ki jih lahko nemoteno poslušamo med dnem. V večernih urah smo mi Goričani, na žalost in ogorčeno jezo, prikrajšani skoro brez izjeme za vse oddaje naše radijske postaje, ker jo druge bližnje močnejše postaje pre-vpijejo, tako da, če poslušaš, si ugonobiš živce, ali, kar navadno storiš: zapres a-parat in jo jezne odkuriš.
Kdo bo rešil to nevšečno in mučno za« devo? Zvedeli smo, da se je vodstvo slov. radijske postaje živo zanimalo, da bi u-spešno odstranilo to pomanjkljivost. Ali končna rešitev pripada, kot se nam zdi, le višjim oblastem. Naj bi torej one u-stregle naši obči želji.
Pa vrnimo se k zborskemu petju. Upam, da ne bo nihče užaljen, če ga bo morda zadela kakšna beseda. Hočem 'biti objektiven, ker le z zdravo kritiko bomo zboljšali zborovsko petje na našem priljubljenem slov. Radiu Trst II.
Da pridemo do lepega zborovskega petja, moramo imeti:
1. KVALITETNO DOBRO ZASEDEN ANSAMBEL. Vsak pevovodja bo najprej zbral dobre glasove in jih razvrstil po višini in obsegu. Vsi izkušeni pevovodje priporočajo, naj bi bili nižji glasovi (alt in bas pri mešanem zboru in drugi tenor in drugi bas pri moškem zboru) številčno bolj zasedeni kot višji. Tako si boš zagotovi! uravnovešenost glasov, kar je prvi pogoj lepega harmoničnega petja. Ni bolj mučno kot to, da poslušaš mešani zbor, ki sestoji iz preveč cvilečega soprana, iz krhlega, bojazljivega in siromašnega alta; iz piskajočega tenorja ter iz hrapavega basa, da le tu pa tam zaslišiš, posebno v visokih položajih, kakšno osamelo basovsko noto. Da se torej izogneš tej neodpustljivi pomanjkljivosti, zagotovi si pravilno izbero glasov. Dokler tega nimaš, ne hodi s svojim zborom pred občinstvo, še manj pa na radijsko postajo, ker ta »prešinentani« radijski mikrofon ti razgali vso pomanjkljivost zasedbe glasov tvojega zbora. In potem občinstvo obsodi tebe, dragi moj pevovodja! Zato je prvi pogoj lepega pevskega nastopa pravilna in uravnovešena zasedba glasov!
2. PRIMEREN PROGRAM PESMI
Od zbora, ki si ga komaj ustanovil ali ga vodiš šele malo časa, ne moreš zahte-
Še do včeraj smo Slovenci radi 9 ponosom poudarjali, da smo veren Marijin na. rod. Ali pa lahko to tudi* še danes izpričamo, tako zgovorno, kot smo izpovedovali morda še pred desetimi leti in kot v Marijinem letu dokazujejo drugi narodi? Gotovo je prvi namen razglašenega Marijinega leta pokazati svetu pot 'k Mariji in poglobiti njeno češčenje. Sijajno pa se s tem dopolnjuje tudi pravkar omenjena misel — poiskati silnice slovenskega življenja v preteklosti, ki vodijo do Marije, oživiti jih in z njimi pred svetom izpričati bistvo slovenskega človeka.
Romarske cerkvice, številni blesteči oltarji nebeške Gospe na gorah, znamenja sredi slovenskih vasi, marijanska pripoved in pesem so najstarejše priče predanosti slovenskega človeka Materi božji. Prikazati ves ta intimno slovenski svet v luči Marijine slave bi ‘bila sila hvalevredna naloga, dasi bi segla tako na široko, da bi jo komaj zmogel en sam človek.
Svojevrstna in vsega priznanja vredna pa je bila zamisel Slovenskega odbora za proslavo Marijinega leta v Trstu, ki jo uresničuje s tem, ko prav te dni pošilja na naš knjižni trg SLOVENSKO MARIJANSKO LIRIKO, knjigo slovenskih, Mariji posvečenih pesmi. Le ozko torišče je obdelano
vati, da bo takoj zletel za tabo v umetniške glasbene višine. Ti bi imel mnogo brezplodnega truda, zbor pa malo uspeha. Ti se boš čutil žalostnega in razočaranega, pevci pa ponižane in ranjene r svojem samoljubju. Tedaj bi bilo vsega konec.
Dejstvo je, da si zbori, ki nastopajo na Radiu, stavijo prezahtevne programe. Hočejo se »pokazati«, da zmorejo tudi najbolj umetniške pesmi in dodajo le tu pa tam kot dopolnilo programa kakšno narodno pesemj. Taka izbira programa za prve nastope gotovo ni posrečena. Bolj hvaležen program bo, ako bo sestavljen iz narodnih pesmi. Pevci jih bodo lepo zapeli, občinstvo z veseljem poslušalo in pevovodja ter pevski zbor bodo z občudovanjem pohvaljeni.
Zato izbiraj najprej v program preproste narodne pesmi. Izbira odvisi seveda od okusa. Toda vsaka narodna pesem je gotovo lepa. Ako zna pevovodja pevcem pravilno prikazati pesem, se je bodo gotovo lotili z veseljem, tudi če je pesem preprosta. Verjemi, da v narodni pesmi je toliko sončne lepote, pristne ljubezni, žarkega veselja, melike sanjavosti, da bo ena ali druga teli vrlin gotovo zajela srce pravega pevca.
(Sledi nadaljevanje)
IZ SLOVENIJE
POPRAVLJAMO
Iz »Slov. poroč.« zvemo, da msgr. Kimovec ni bil obsojen na 10 mesecev zapora, kot smo svoj čas poročali, temveč da je doma. Vest, ki smo jo prinesli na podla, gi zasebnih poro,čil, s tem popravljamo. Toda to ne pomeni, da vera v Sloveniji ni preganjana in da msgr. Kimovec ni bil prej že večkrat obsojen. — Glede naše in njihove resnicoljubnosti pa čakamo, kdaj bo »Slov. poroč.« popravil potvorjeno poročilo o papeževem blagoslovu inž. Bartoliju, o Mar. letu in Vatikanu itd.
NOVA MAŠA V ČRNEM VRHU
V nedeljo 9. maja so imeli v Črnem vrhu nad Idrijo novo mašo. Pel jo je č. g. novomašnik Gašper Rudolf iz Lomov pri Črnem vrhu iz znane Rudolfove družine, ki ima sorodnike tudi v Gorici. Črnovrški novomašnik je edini novomašnik goriške nadškofije v letošnjem letu. Toda tudi v tukajšnjem delu nadškofije vlada letos velika suša, saj bosta le dva novomašnika.
JUGOSLAVIJA ZMAGALA
V nedeljo 16. maja je bila v Beogradu mednarodna nogometna tekma med reprezentanco A iz Velike Britanije in Jugoslavije. Jugoslovani so se tega srečanja zelo bali, ker so prejšnjo nedeljo tako nesrečno igrali zoper Belgijo. Toda proti pričakovanju so odločno zmagali z 1-0 (0-0).
S	to zmago je ugled jugoslovanske reprezentance zopet močno zrastel in njeni iz-gledi za zmago na svetovnem srečanju v Švici prihodnji mesec dajejo precej upanja.
v tej zbirki — slovenska narodna in umetna pesem — a iz drobcev, ki sestavljajo nad vse zaključen venec marijanske pesmi od Prešerna do pesnikov našega časa, se najbolj zgovorno odraža, kako močno je prešla marijanska misel celo v najvišjo slovensko besedno umetnost.
Riko Lavrin, ki je pripravil izbor »Slovenske marijanske lirike«, je pesmi izbral iz naše narodne pesmi in od Prešerna dalje do Janežiča in Vodeba. Pesmi so izbrane, najboljše med najboljšimi, saj je od 35 pesnikov zastopana večina le z eno samo pesmijo. V zbirki srečamo poleg omenjenih še prispevke Antona Vodnika, Jožeta Pogačnika, Cankarja, Murna, Ketteja, Zupančiča, Lovrenčiča, Gradnika, Bevka, Preglja, Cevca, naša Piščanca in Bekarja in še mnoge druge.
Ob napovedi knjige bi bilo treba poudariti predvsem dvoje: Zbirka je predvsem duhovna knjiga, namenjena vsem, ki si sredi zmaterializiranega sveta in časa želijo duhovne oaze. S tega stališča je knjiga dragocen dar, ki ga daje slovenskemu vernemu človeku in zlasti še Marijinemu častilcu odbor, ki delo izdaja. Poleg tega pa je »Slovenska marijanska lirika« tudi nekaj več — pred svetom bo pokazala, kako močna je še vse do danes marijanska mi-
sel med nami. In obe ti dve poslanstvi sta vzvišeni, vredni Marijinega leta, v katerem sta bili porojeni in uresničeni.
Kaj več o knjigi bo povedala kritika. Prvi radovednosti ljubiteljev Marije, slovenske kulture in lepe knjige bo pač zadoščeno, če povemo samo to-le:
SLOVENSKA MARIJANSKA LIRIKA prinaša na 66 straneh izbrano liriko, na
6	straneh pa sledi esej o slovenski Marijini pesmi izpod peresa urednika Rika Lavrina.
Knjiga je tiskana na najboljšem papirju. Njena oprema je izredno lepa, delo našega znanega ilustratorja Vilka Čekute. V knjigi so tudi štiri sijajne reprodukcije najlepših slovenskih Marij.
»Slovenska marijanska lirika« je v Trstu in Gorici naprodaj v vseh slovenskih knjigarnah in pri č. gosp. poverjenikih. Njena cena je za to, kar prinaša, in za razkošno opremo izredno nizka — 250 lir.
Odhod v Avstralijo
V	četrtek 13. maja je z ladjo »Castel Verde« odšlo zopet 700 Tržačanov v Avstralijo. Med njimi so bili večinoma brezposelni, vendar je bilo tudi preoejšnje število članov civilne policije, ki jim njihova sedanja zaposlitev ne nudi dovolj garancije za bodočnost. Kakor vedno, je bil tudi v tem transportu lep odstotek Slovencev. Še celo iz Gorice so nekateri odšli. Po Trstu krožijo govorice, da pripravlja izseljeniška družba CIME nov kontingent za Avstralijo. Družba sama je te novice zanikala. Ni pa izključeno, da bi do tega v doglednem času ponovno ne prišlo. Zato opozarjamo vse naše ljudi, ki so nasedli tej propagandi, naj dobro premislijo, predno se odločijo za ta stokrat tvegan korak. Naj premislijo predvsem žene in matere, kako jim bo težko v tujini, ko ne bodo mogle opravljati več svojih verskih dolžnosti tako kot doma. Premnoge so le tu našle vso svojo tolažbo in moč, sedaj pa jim bo -e ta zadnja tolažba odvzeta. Za bodočnost otrok jim gre. Dale jim bodo mogoče kos grenkega tujega kruha, krščanske vzgoje pa jim ne bodo mogle dati, ker bodo same postale mlačne. Za Boga in za narod bo marsikak njihov otrok izgubljen. Naša pravica in dolžnost je, da si izvojujemo dostojni obstoj na naši zemlji. To naj bo naš cilj.
Sv. Peter ob Nediži
V oblačnem jutru dne 5. maja nam je veliki zvon farne cerkve oznanil nepričakovano smrt našega župnika, preč. Antona Bertoni-ja, častnega kanonika čedadskega kapitlja.
Ker ni bil vstal ob navadni uri, je domači kaplan vstopil v spalno sobo in ga našel mrtvega. Pokojni monsignor je že dalj časa bolehal na srcu, saj je lansko leto več mesecev prestal v bolnici, ampak v zadnjih tednih se je bil toliko pozdravil, da je mogel že sam vršiti svoje duhovne dolžnosti. Na predvečer svoje smrti je sam vodil šmarniško pobožnost in je dolgo pridigal. Nepričakovana smrt g. župnika je napravila globok vtis med verniki. Bil ie prvi furlanski župnik v slovenskem Šempetru. Rodil se je v Remanzaku v Furlaniji, študiral je v Vidmu, postal duhovnik leta 1913, bil za kaplana na Stari gori. v Corno di Rosazzo in nato župnik v Gijanu pri Čedadu, dokler ga leta 1935 niso poslali v Šempeter kot naslednika k-inonika Petričiča.
Pokojni monsignor ni znal niti besedice jezika svojih domačih cv;ic, jc pa \žival največje zaupanje in najve:jo podporo cerkvenih in vseh drug'h oblast1., tako da je r 18 letih mogel preobraziti! tisočletne karakteristike nediških dolin, četudi je njih duša ostala vedao ista, ker vstisnjena od samega Boga.
V spoznanje za tako velike zasluge mu je bil napravljen veličasten pogreb, ki se je vršil dne 7. tekočega. Vodil ga je, kot zastopnik videmskega nadškofa, preč. g. dekan čedadskeiga kapitlja, ob navzočnosti 6 kanonikov in čez 80 drugih duhovnikov. Sprevod* .80 se udeležili zastopniki domačih in deželnih oblasti, vse ljudske, srednje in strokovne šole in zelo dolga vrsta pogrebnikov, ki so prišli tudi iz Gijana in iz Čedada.
Po maši je preč. dekan prečital dolgo pismo starega videmskega nadškofa, v katerem je nadškof orisal zasluge pokojnega župnika na »tako važnem in delikatnem položaju«, kakor je Šempeter, in poudaril, da »bo zelo težko mu najti vrednega naslednika.«
Njegovo truplo so popoldne prepeljali v rojstno vas Remanzako in ga pokopali v domačo zemljo. Tudi nediški duhovniki so se udeležili spremstva in v njegovi rojstni vasi pogrebnih molitev na domačem pokopališču za dušo svojega prečastitega dekana. Naj v miru počiva ▼ domači zemlji!.
Četrtkove novice »Primorskega dnevnika"
Kdo ni šc opazil, da »Prim. dnevnik« rad prinaša kako versko ali cerkveno novico ob četrtkih? Jeli to slučajno?
V	četrtek 13. maja smo zvedeli iz tega lista, da so slovenski duhovniki v Sloveniji (člani CMD) demantirali »papeževo glasilo«, (to glasilo se imenuje »L’Osservatore Romano«), ki je pred nedavnim objavilo daljše in dobro dokumentirane članke o preganjanju vere v jugoslovanskih republikah. Te članke je »L’Osservatore Romano« povzel po reviji »La eivilta cattolica«.
Dokaz, s katerim »Pr. dnevnika pobija omenjena dokumentirana poročila o preganjanju vere v Jugoslaviji, je pričevanje omenjenih duhovnikov CMD, da država plačuje duhovnike in dajo denar za popravo cerkva. To vemo in tega ni nihče nikoli zanikal. Iz tega pa ne sledi, da so trditve »papeževega glasila« neresnične. Ko bo »Pr. dnevnik« izpričal, da se niso dogodila dejstva, ki jih >xL’Osserv. Romano« navaja kot dokaze, da se v FLRJ vera preganja, 'bomo tudi mi verjeli »Pr. dnevniku« in bomo drugače pisali. Bodite odkritosrčni in ne zakrivajte resnice z duhovniškimi! plačami, penzijami in podporami. Sami dobro veste, da ni mogoče graditi socia-
KAJ JE POLITIKA ?
Kdo ve, kaj je politika? Bodite brez skrbi, da je prav malo ljudi, ki vedo, kaj je politika. Zlasti ne vedo tisti, ki očitajo duhovnikom, da »delajo politiko« v cerkvi.
Poslušajte par primerov.
1. Gospod kaplan iz Rojana je razposlal raznim družinam v župniji vabilo in opozorilo za marijanski teden. Mnogo takih vabil so odposlali po pošti v odprtih o-vojnieah. Par dni pred začetkom tedna jo g. kaplan prejel po pošti vrnjeno eno takih vabil. Vzrok ni znan. Niti ni znano, kdo je napisal na ovojnico naslov, na katerega naj bi se vabilo vrnilo. Novi naslov, napisan v italijanskem jeziku, je naslednji: Rojanska cerkev: politični oddelek.
2. Na božični večer sem šel v cerkev sv. Jakoba k slovenski sv. maši in pridigi. Med pridigo sta prišla v cerkev in se ustavila blizu mene mož in žena. Pridigar je marsikaj lepega povedal in oba sta zvesto poslušala. Ko jo pa pridigar omenil v kratkih 'besedah, da so sedanji časi težki, je žena rekla svojemu možu: »Poslušaj, že
lizma, kakršnekoli barve ali vrste, na verski podlagi in še najmanj na marksizmu. Vaš socializem ne bo cvetel, kjer sta živa versko prepričanje in življenje. Imejte toliko spoštovanja do svojega naroda in povejte mu resnico !
Zadnji čas objavlja Alighiero Tonili (nekdanji jezuit) v italijanskem glasilu komunistične partije daljše članke, v katerih hoče dokazali, da je na Poljskem, Madžarskem in Češkoslovaškem vera popolnoma svobodna, da uživa celo razne prednosti. Da je mogel take stvari napisati, je šel celo pogledat po omenjenih državah. Videl je pa precej slabo. Zato mu »L Osservatore Romano« posveča kar po vrsti razne članke, da bi mu to dopovedal.
Njemu pravi list takole: V državah, kjer je na vladi komunizem, bi lahko kar z administrativnim odlokom »uničili« vero; ampak tako ne bi uničili verskega prepričanja, ki je vkoreninjeno v milijonih vernikov. Zato pa plačujejo duhovnike ,in zahtevajo od njih določene obveznosti (protiusluge). Ta plača naj bi bila nadomestilo za popolno vdanost na račun duhovniških obveznosti, cerkvene discipline in colo katoliškega nauka.
govori o politiki!« Mož je prikimal.
3.	Jugoslovanske oblasti so klicale žup-nika na zagovor radi nekaterih zadev. Funkcionar, ki je spraševal župnika, pravi: »Vi se vtikate v politiko!« »Oprostite,« pravi duhovnik, »kaj pa je politika?« »Politika je vse!« odvrne funkcionar.
Sedaj si pa pomagaj, če moreš. Mogoče nam bo znal kdo izmed naših čitateljev povedati, kaj je politika in kaj sme delati tisti, ki se ne mara vtikati v politiko.
Lojze
Emigracija v Kanado
V	kratkem bo prispela v Trst kanadska komisija, ki bo izbrala med begunci tiste, ki imajo potrebne pogoje za emigracijo.
V	poštev pridejo begunci iz vzhodne Evrope, ki živijo v begunskih taboriščih že izpred 31. decembra 1951.
KULTURA
Izšla je knjiga slovenskih Marijinih pesmi
S TRŽAŠKEGA
Slovenska prosveta v Trstu
VLJUDNO VABI TRŽAŠKE SLOVENCE NA MAJSKI VEČER RELIGIOZNE LIRIKE
SPORED:
V	uvod: Vinko Beličič
D. Fadgelj: »Kar leze iuo gre«, star napev, poje moški zbor D. Faigelj: »Naj pride kdor bolj zna...«, star napev, poje moški zbor Narodna: »Božje rojstvo«, melodram, recitira Drago Petkovšek F. Prešeren: Iz »Krsta«, S. Gregorčič: »De. kletova molitev«, melodram, recitira Kra-sulja Suhadolčeva Schubert: »Ave Marija«, poje baritonist Marijan Kos Stritar: »Turki na Slevici«, O. Župančič: »Na Bledu«, melodram, recitira Drago Petkovšek
G. Rihar:	»Marija ljuba Mati«, poje
moški zbor N. Hladnik:	»Marija pomočnica«, poje
moški zbor
A. Vodnik: »Ave Marija«, melodram, recitira Krasulja Suhadolčeva
I. Cankar: »Četrta postaja«, melodram, recitira Jože Peterlin Massenet: »Spomni se me...« poje baritonist Marijan Kos J. Lovrenčič: »Marija s Stare gore«, P. Go-lia: »Procesija«, A. Gradnik: »Madona«, melodram, recitira Jože Peterlin
B. Šček: »V Marijinem vrtu cveto«, poje mešani zbor in bariton solo
A. Schwaib: »Zdrava Marija«, poje mešani zbor, sopran in bariton solo S. Janežič: »Mater sem srečal«, L. Piščanci »Adventne noči«, R. Vodeb:	»Nikogar
več ne čaka«, Bršljanski: »Devici Mariji Bršljanski«, melodram, recitira Stanko Janežič
A. Mav: »Kako si nam draga«, poje mešani zbor
M. Filej: »Slavi Te, Marija«, poje mešani zbor, moški zbor, sopran in bariton solo *
Na akademiji sodelujejo člani Slovenskega odra iz Trsta, pevski zbor Slovenskega kat. prosv. društva iz Gorice pod vodstvom prof. Mirka Fileja, baritonist prof. Marijan Kos, pri klavirju pianist Marij Sancin.
*
Prireditev 'bo v soboto dne 22. maja ob 20.30 v Avditoriju Zavezniške vojaške u-prave v Trstu. Vstopnice lahko dobite pri slovenskih duhovnikih in v trgovini Lupša, ulica Coroneo (nasproti sodnije). Zamudniki jih boste dobili še tik pred pričetkom prireditve v bližini Avditorija.
Vabljeni tudi goriški Slovenci!
Slovenski otroci v Trstu pojdejo tudi letos na počitnice
»Slokad« ima namen organizirati počitniško kolonijo v Karniji ali pa v Cadore. Letos ho uživalo počitniške kolonije nekaj nad tisoč slovenskih otrok iz Trsta. Od teh pojde verjetno okrog šest sto otrok v Jugoslavijo, ostali se bodo porazdelili v tri kolonije, dvoje kolonij na STO-ju, kolonija »Slokada« pa poj.de tudi letos v hribe. Saj drugačna rešitev bi ne bila priporočljiva. Zakaj v 'bližnjo tržaško okolico imajo možnost iti otroci pogosto v spremstvu s svojimi starši. Otroci italijanskih šol
gredo vsako leto na gorski zrak ali pa k morju v Gradež. Slovenski otroci čutijo iste potrebe, ker so italijanskim enaki z ozirom na tesna stanovanja v dušečem poletnem ozračju. »Slokad« bo mogla organizirati kolonijo le z velikodušno pomočjo zaveznikov, ki bodo prevzeli skoro vse finančno breme. Kakor vedno, je tudi letos obljubila svojo pomoč Postbellica. Kolonija se bo tudi letos izvedla v okviru posebnega urada conskega predsedstva, ki kordinira priprave vseh v poštev prihajajočih ustanov ter ima nad kolonijami svojo kontrolo. Priznati je treba ZVU, da je pokazala razumevanje za potrebe slovenskih otrok, ker je omogočila otrokom, ki jih starši žele poslati na gorski zrak, da niso vsi prisiljeni iti na letovanje v kolonije, ki ne odgovarjajo potrebam svobodnih ljudi. Conski urad za kolonije gre »Slokadu« že v začetnih pripravah na roko, za kar mu gre vsa zahvala. Edino, kar bi si želeli, bi bilo, da bi bilo mogoče društvu zvišati število razpoložljivih mest, ker je zelo veliko prosilcev.
Birma za slovenske otroke v Trstu
Kakor že več let bo tudi letos na praznik sv. Petra in Pavla v župni cerkvi Novega Svetega Antona v Trstu birma za slovenske otroke. Čeprav je malo pozno, ker se šole končajo že z junijem, naj vendar slovenski starši poskrbijo, da bodo šli njihovi otroci ta dan k sveti birmi.
Otvoritev otroškega vrtca na Proseku
V tem tednu se je končno Prosečanom izpolnila dolgo pričakovana želja, ko so v vasi otvorili otroški vrtec. Obiskovalo ga bo 70-80 otrok, kar dovolj jasno govori, kako zelo je bil potreben slovenski otroški vrtec v tem okraju. Obe vrtnariei sta tudi že imenovani.
Sv. Vincencij
Evharistično-Marijin teden smo kar lepo obhajali in ob veselem razpoloženja vkljub grdemu vremenu zaključili. V zahvalni pesmi smo Bogu povedali, da se zavedamo, da smo z njegovo pomočjo dosegli vsaj nekaj uspeha. Udeležba zjutraj ,in zvečer je bila zadovoljiva, saj smo videli pri teh pobožnostih precej obrazov, ki jih drugače pni nedeljski maši ob 7h ni redno opaziti. Radi pozne ure zvečer in zgodnje ure zjutraj so mogli prihajati le verniki, ki stanujejo v bližini cerkve, pa so bile klopi kar skoraj v celoti zasedene. Seveda je bilo število odsotnih, čeprav okrog cerkve stanujočih, le preveliko; ali bo za te mlač-neže potreben misijon trdih preizkušenj ?
Pridigarji so nam odkrivali bogastvo resnic in milosti, na katerih mora aktiven katoličan graditi svoje osebno versko življenje in apostolsko delavnost. Njim in pa pevskemu zboru, ki je tako navdušeno prepeval pri maši in večerni pobožnosti, izrekamo vsi udeleženci iskren Bog plačaj!
Barkovlje
V nedeljo smo lepo zaključili »Marijin teden«. Nebo nas je preizkušalo in dež je hotel zabraniti, da bi verniki napolnili cerkev in pohiteli k Mariji. Kdor res pozna naše Barkovlje, ve, da tu ni samo krasno
obrežje sinjega Jadrana, ampak da so strma pobočja, kjer do posameznih skupin naših domov vodijo bolj kozje steze, kot slikovitih Barkovelj vredna pota, in stopnice, ki ob večernih urah Skoro onemogočajo pot do obrežja in v cerkev. Pa prisrčnost božje besede, ki jo je sejal pridigar
—	domačnost naše cerkve in ubranost ljudskega petja pod (vodstvom nadvse požrtvovalnih cerkvenih pevk, so vsak dan zjutraj in zlasti zvečer ter posebno ob sklepni pobožnosti obirale veliko število Marijinih otrok, mladih in starejših, ki so polnili božji hram. V zahvalni pesmi in lepih Marijinih melodijah smo se poslovili od nebeške Matere, h kateri pa se bomo še vedno vračali ves majnik, da poglobimo svojo ljubezen in privabimo še druge k Materi Mariji. Vsem, ki so pomagali pri »Marijinih dnevih« najlepša hvala! Marija, vodi nas skozi življenje k večni sreči in nam stoj ob strani vsak dan in prosi za nas!
PriobCujemo sledeči popravek:
Vaš tržaški dopisnik me prav dobro pozna in prav dobro ve, da jaz nisem bil
nikdar »fašist« in tem manj »fašistone«.
Ako te ponovne zlonamerne žalitve v teku meseca maja t. 1. ne boste popravili na vidnem mestu v Vašem cenjenem listu (v stolpu »S Tržaškega«), kakor je zako-nito predpisano, hom primoran nastopiti pri sodniji v bran moje osebne časti.
S spoštovanjem
HINKO MEDIČ višji šolski nadzornik v T rstu
Večerni govori msgr. J. Ukmarja
V	okviru evharistično - marijanskih proslav, ki bodo trajale v Trstu od 27. maja pa do 6. junija, bo imel msgr. dr. Jakob Ukmar vrsto večernih govorov v kapucinski cerkvi na Montuzzi.
Govori bodo v dneh OD PETKA 28. MAJA PA DO TORKA 2. JUNIJA vsak večer ob 1930 uri.
Poskrbite, da bo udeležba številna! Naj vse sluzi večjemu spoznanju Boga in Marije!
Z GORIŠKEGA
ZAKLJUČNA PRIREDITEV
GORIŠKIH SREDNJIH ŠOL
Opozarjamo starše in sorodnike dijakov, da bodo naše srednje šole tudi letos nastopile z običajno šolsko prireditvijo in sicer na Vnebohod 27. maja in v nedeljo 30. maja točno oh 20.30 na dvorišču Šolskega doma v ulici Croce,
Pestri spored bo obsegal pevske točke, balet, šaloigro »Privatistov izpit«, dramo »Skopi vitez« in spevoigro z odrskim prizorom.
Nastopajo dijaki in dijakinje vseh štirih slovenskih srednjih šol.
Vabila bodo te dni na razpolago v šolslkih tajništvih, v Katoliški knjigami, v knjigami »Cardueci« in na deželi pri poverjenih. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za pomoč potrebnim dijakom. Zato in ker bo prireditev nudila tudi umetniško razvedrilo, pričakujejo naši dijaki obilno udeležbo.
Za povratek se bodo gostje iz bližnje okolice lahko poslužili Rabljevih avtobusov, ki bodo odhajali po končani prireditvi s Travnika.
KOROŠKI VEČER
BO V PETEK OB 21. URI V DOMU BREZMADEŽNE. NASTOPAJO KOROŠKI DIJAKI Z VESELOIGRO »NEVESTA IZ AMERIKE«.
VABILA PRI VHODU
red je prišlo nato vprašanje proste cone, ki goriškemu prebivalstvu ni prinesla ni-kakih ugodnosti, kakor je bilo v začetku pričakovati. Svetovalec Zuccali je že v
V	NEDELJO 23. MAJA OB 4.30 POPOLDNE SE BO V DVORANI MAR. DRUŽBE NA PLACUTI PONOVILA
AKADEMIJA
KI JO JE SIROTIŠČE SV. DRUŽINE PRIPRAVILO ZA PRVOOBHAJANCE. VABLJENI VSI IN ZLASTI OTROCI.
marcu poslal goriškemu županu interpelacijo, v kateri je zahteval pojasnila glede delovanja proste cone. Župan je izjavil, da so povišek na olje odredili goriški trgovci z namenom, da bi tako prišli do potrebnega denarja za gradnjo telovadnice. Prav tako so goriški grosisti izročili izkupiček, ki so ga dobili pri prodaji sladkorja proste cone, fondu za zimsko pomoč in za* goriške onemogle. Iz tega je razvidno, da imajo glavno besedo pri prosti coni le goriški veletrgovci in da javnost ni niti najmanj obveščena o delovanju proste cone.
Prvo sv. obhajilo v Gorici
V eeikvi sv. Ignacija na Travniku smo tudi letos doživeli lep praznik prvega sv. obhajila. Lepo število malčkov je v nede. ljo 16. maja prvič prejelo Jezusa v svoje srce. Bili so dobro pripravljeni za kar gre zahvala požrtvovalnim gg. kaplanom, go-spodičnim učiteljicam ,in staršem. Po slo* vesnosti v cerkvi so bili prvoobhajanci po* goščeni v šoli v ulici Croce. Popoldne, po blagoslovu na Travniku, pa so otroci Slov. sirotišča priredili prvoobhajancem in njihovim staršem prisrčno proslavo.
Pevma
V nedeljo 16. maja je nenadoma umrla 69-le.tna Marija Drnovšček vdova Bensa. Dopoldne je bila še pri sv. maši, popoldne pri šmarnicah, obiskala je hčer. Ko je šla počivat, je začutila slabost, poklicala na pomoč in že je nsi bilo več med živimi. Bila je dobra, murna', skrbna žena in mati. Lep pogreb je pokazal, kako so jo vaščani cenili. Bog ji daj večni mir! Potrtim sorodnikom - zlasti otrokom -iskreno sožalje!
Romanje Dekl. krožka v Dol
Preteklo nedeljo so priredili romanje v Dol Dekliški krožki naših duhovni j. Lepo število deklet je prišlo kljub tako pustemu vremenu. Proti vsakemu pričakovanju so bili zastopani vsi krožki, nekateri z izredno velikim številom. V začasni kapeli je iz dekliških grl vrela navdušena pesem, zlasti ko so dovršeno zapele novo himno za marijansko leto »Brezmadežni«. Zelo mogočna je ta pesem, ko jo poje močan zbor, kot je 'bilo to v Dolu pri skoro pot drug sto dekletih. Tudi izven kapele pri narodnih pesmih in prigrizku je bilo zelo veselo razpoloženje. Vsa zadovoljna so odhajala dekleta iz Dola, čeprav jih je na potu domov spremljal dež.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Seja občinskega sveta v Gorici -Vodovod v Štandrežu
Mestni občinski svet se je pretekli četrtek po daljšem presledku zbral na redni seji. Župan je podal poročila glede svojega zadnjega potovanja v Rim, kjer je do-segel državni prispevek za dograditev tako dolgo pričakovanega vodovoda v Štandrežu. Državna blagajna bo dala na razpolago dolgoročno posojilo, pri izplačevanju kate-lega bo sama prispevala s tri odstotnimi letnimi prispevki. Slovenski svetovalci so se županu zahvalili za prizadevanje in prosili, da bi se predpisane formalnosti čim prej uredile, da bi tako štandrež prišel do tako potrebnega vodovoda. Na dnevni
naročajte samo pri stari, svetosnoznani, v tej stroki specializirani tvrdki vašega zaupanja
DARILNE POŠILJKE
CITRUS
__________ IM P ORT & E X P O R T
■■ ■ ■	~ Lastnik: Aleksander Goljevšček
TRST - Ul. Torrebianca 27 - Telefon 2-44-67 - Poštni predal 522
kjer boste najsolidneje postreženi.
Poleg živil pošiljamo tekstilno blago, namizni pribor, porcelan, radijske aparate, bicikle, motocikle, motoscootere, harmonike in druga glasbila, pisalne in računske stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike (frižidere), gospodarske stroje in sploh vse za gospodarstvo
in gospodinjstvo.
,	sa—	   "	1	 ~^*^~^^^s!ss=sssssssssasessasssssssssssi	 a
Vsi kupujte srečke za Katoliški dom v Gorici!
OBVESTILO
TVRDKA G. KERŽE
TRST, Piam San fiiovanni St 1 - Telefon 35-01»
ki obstoja in deluje nepretrgoma že 88 let v solidnem in neumornem delu, je na željo svojih cenjenih odjemalcev
USTANOVILA
oddelek sa lavo* darilnih paketov * a*a*no*r*tmm blagom
za Jugoslavijo in ostale države, ki že deluje v pol11®™ ° segu-
Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo, kakor: živila,
tekstilno blago, radiosprejemnike,	P‘sal"e;	“lvaIne	Pralne	“™je,
električne sea.lce za prali, električne hladilnike ■ Frigide.res, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, b.e.kle, motoscooters itd, itd., Vas vljudno vabimo, da se uglasite osebno ali pismeno pri nas na zgornjen naslovu.
Postreženi boste točno, po konkurenčnih cenah in s kvalitetnim blagom i
a.,..,.,1,,—1iti"	:■ siaa
ALOJZIJ REMEC:
OCošufo.
V________________ POVEST
»Ljubi moj Koritnik, še prezgodaj pridemo tja. Sicer vam povem, da je ni pa-trone y mojem tornistru, ki bi stala kakega človeka življenje...« je izpregovoril Andrej-ček in se oziral po svojem gospodu, ki je jahal ob kompaniji,
»Ne laži in ne zareku j se, Andrejček! — Ali ti ali jaz! — tako si bom mislil, ko začnemo pokati na Ruse. Oni znajo. Z Japonci so se tolkli in ne bo se lahko z njimi metati!« je ugovarjal Krapežev Tone.
»Jaz ne bom nikomur nti lasu skrivil. Naši bratje so!« se je postavil Andrejček.
»To je Koritnikova modrost, ki malike rezlja in *e ne zna tepsti !a je posegel med pogovor Urh.
»Ali je treba vojske? Ne gremo, bi rekli vsi in šli domov...« je Andrejček prodajal svojo modrost, ki jo je v resnici imel od Koritnika.
»Molči, če ti je glava ljuba. Ali misliš, da »o krog tebe sami fantje z Colega br-da?« se je razjezil Koritnik.
»Kaj? Tudi mi ne bomo delali sramote.
Pokali bomo in se bili do zadnjega. Tudi naši bajoneti so brušeni. Živijo!« je vpil Krapež.
»Ta vojska bo moja smrt...« je vzdihnil Gruden.
Vsi so umolknili. — — —
Na postaji so Stale dolge vrste voz, stroji so se prepeljavali po tračnicah, para je šumela iz njih, vse se je trlo ljudi. Gospe so delile med vojaštvo cigarete, električni zvonci so brneli, velik šum in hrum je kipel pod razpaljeno poletno nebo.
Andrejček se je moral ločiti od tovarišev. Držal je stotnikovega konja in čakal, da pride na vrsto, da ga spravi v voz. Ob strani je stal njegov .gospod in se pogovarjal malomarno z gospo, ki je tila oblečena v črno in je imela z gostim pajčolanom zastrto lice.
— Bog vedi, ali je žalostna l — si je mislil Andrejček in miril konja. Žival je strigla nemirno z ušesi in na vsak rezget čudno hrzala.
— Se konji vedo, da gredo na vojsko!
—	je nadaljeval Andrejček svoje premišljevanje.
»Otroci — sirote — Rusi — krogla — smrt — pazi se!« —
Andrejoku so bile v presledkih te be-
sede na uho iz pogovora med gospodom in gospo.
—	Vendar se boji zanj! — je mislil Andrejček. — Vse mu je odpustila... Kako lepo je, če se more človek tako posloviti od svojcev. Gospodom je laže. Nje so smeli domači spremiti do sem. Nam pa to ni dovoljeno...
Nekje je zapel rog znamenje za odhod.
Andrejčkov gospod in gospa sta »e poslavljala. Stotnik je stopil k vozu in vprašal: »Ali je Fric dobro oskrbljen? Glej, da se ti ne odtrga s povodca! Med vožnjo ima svoje muhe... Z glavo mi plačaš zanj...«
»Pokorno javljam, vse v redu, gospod stotnik.«
»Tako, zdaj se ples začne!« se je stotnik rezko zasmejal in sc obrnil h gospe.
»Oton, ravnaj lepo z Andrejčkom!« je zaprosila gospa.
»Bah, to je moja skrb...« je odgovoril stotnik.
»Pazite na gospoda, zaradi mene in o-trak! Pišite nam, kako mu bo! Varujte ga, branite ga, ne izpustite ga niti za hip izpred oči! Zbogom Andrejček.«
Segla mu je v roko in Andrejček je začutil, da mu je stisnila svetinjico v dlan.
»Moj mož se ne boji ne peklu ne neba. Smrt pride, kadar pride, pravi on. Vi mislite gotovo drugače. Mislite na to, če pride kaj hudega!« je skoraj šepetala.
»Mislil bom...« je odgovoril Andrejček.
»Olga, ali se boš od hlapca tako dtolgo in sentimentalno poslavljala?«
Odšla sta.
Andrejček ni vedel, kaj je sentimental-
no, vendar je razumel gospejino slovo.
— Boji se zanj, uibožica, in vendar ni vreden ene same lepe besede... — je modroval Andrejček in ogledoval zlato svetinjico, ki mu jo je ‘bila dala gospa.
— Njemu je bila namenjena, pa je ni hotel... Tako bi ja* vse to razumel... Zve-rina je ta moj gospodje nadaljuje)