TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanlla)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na 11, strani 200 D, na '/• strani 100 D, na Vu strani 65 D, na Vu strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6 D
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Ljubljana, 30. aprila 1923. Letnik XL.
Obseg: Zlata jama. — Moč gnoja pri nas in drugod. — Posnemalniki in naše gospodinje. — Utrjevanje živine za planinsko pašo. — Sadite zopet fižol! — Plevel na njivi. — Uporabljajino čiste vinske kvasnice. — Rastoča potreba kmetijskih strojev. — Bohinjske krave. — Sirasto mleko. — Lišaj na sadnem drevju. — Pasja steklina pri živalih — ozdravljiva. — Vprašanja in odgovori. — Poročila podružnic. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Inserati.
Zlata jama.
Po naših krajih moramo polagati največjo važnost na pridelovanje gnoja. V se kar je količkaj porabnega za gnojenje, vse to je treba obračati za gnoj. Nič se ne sme izgubiti! Le na ta način bo mogoče tudi pri nas ižboljšati rodo-vitost zemlje in z njo vred tudi plodovitost naših pridelkov. Le pomislimo, koliko več bi se dalo pridelati, ako bi gnojnico povsod skrbno lovili in nabirali! Koliko dragocenih gnojilnih snovi nam gre danes na ta način v izgubo, ker se za gnojnico premalo brigamo! Že v eni vasi znaša izguba na tisoče. Kaj pa v visem okraju in po vsi deželi! Ogromna je ta škoda in neprecenljiva! In kdo se meni za vse to"? Strašno smo zaslepljeni! Tam, kjer se nam zastonj ponuja prilika, da zgrabimo za denar, pa se za to niti ne zmenimo!
Po naši živinorejski deželi bi morali imeti povsod gnojnične jame. Prvič že zaraditega, ker redimo toliko raznih živali, da se nam izplača na-pravljati gnojnične jame; drugič ipa zato, ker bi nam ravno gnojnica najlažje pomogla do večjega pridelka krme, ki ga v naših razmerah tako težko občutimo.
Ako bi se naši gospodarji količkaj zavedali svojega poklica, bi morali imeti povsod gnojnične jame. Ce izdajamo danes težke denarje za umetna gnojila — ki so nam danes tudi zelo potrebna — potem bi morali gledati še prej na to, da se okoristimo z gnojili, ki se nam zastonj
ki
so n a r a v n a i n n a i e e
Lotimo se torej gnojničnih jam in nabirajmo vso gnojnico, ki se odteka iz hlevov, izpotl svinjakov in izpod gnojišča! Vsako gnojišče imej tudi gnojnično jamo! Kmalu se prepričamo, kako dobro smo naložili denar. Švicarski kmetje imajo povsod gnojnične jame, ne samo po ondotnih travnatih krajih, ampak tudi po poljedelskih in žitorod-nih kmetijah. Povsod brez izjeme nahajamo vzorno urejena in oskrbovana gnojišča in gnojnične jame. Po teh krajih je gnojnica najvažnejše gnojilo. Odtod tudi tiste bogate košnje in tista tečna krma, ki se prideluje po teh krajih. Koliko več krme bi se dalo tudi pri nas pridelati!
Lotimo se torej gnojničnih jam in nabirajmo gnojnico! Lovimo jo iz hleva, izpod svinjakov in izpod gnojnega kupa. Že bližnja prihodnjost nas bo učila, da smo s tem ustvarili važen pogoj za povzdigo krmskih pridelkov in da je gnojnična jama res zlata jama.
Moč gnoja pri nas in drugod.
Ce govorimo o hlevskem gnoju in njega vrednosti, .navadno ne mislimo na to, da bi obstojale kake posebne razlike v vrednosti tega in onega gnoja, in da bi to imelo kake posebne posledice za rodovitost zemlje. Gnoj je gnoj! Navadno je hlevski gnoj povsod enak. Tako je naše mnenje.
V tem oziru se pa motimo. V vrednosti gnoja, ki ga pridelujejo po raznih krajih in deželah, se kažejo prav velike razlike, ki merodajno vplivajo na rodovitost zem-1 j e. Vrednost in moč gnoja se ravna v prvi vrsti
po krmi, ki jo pokladamo živini. Ce je krma slaba, tudi gnoj ne more biti dober. Ves drugačen je gnoj, če pokladamo živini samo seno i ji močna krmila, kakor pa, če dobiva živina samo slamo, ali pa napol slamo, napol seno. V tem pogledu imamo po raznih krajih in deželah prav različne prilike. V Švici na pr. dobiva živina ne le samo seno in močna krmila, ampak seno iz dobro gnojenih travnikov, ki je tudi zaraditega že samonasebi bolj tečno. Gnoj od take krme ima vso drugo moč kakor pa gnoj, ki ga dobivamo po krajih, kjer se živina bolj revno preživlja, tako kakor n. pr. pri nas. Tečna krma daje tudi bolj tečen gnoj! O tem ne more biti nobenega dvoma. Zato je pa po takih krajih, kjer se živina dobro redi, tudi vsa rod ovito s t njiv večja, ker so njive z vse bolj tečnim gnojem pognojene kakor po naših krajih, kjer trpi živina redno pomanjkanje.
Razentega se ravna pa vrednost gnoja tudi po tem, kako se z g 11 o j e m r a v n a. Tudi v tem pogledu smo pri nas zadaj. Zaraditega se ne smemo čuditi, če slišimo, da se p o d r u g i h k r a j i h v e č pridela kakor pri n as. Moč gnoja je po teh krajih večja kakor pri nas in zato imajo tudi lepše uspehe.
Po svoji naravi ni naša zendja slaba niti toliko kriva na manj ugodnih uspehih. Krivda manjše rodovitnosti leži veliko bolj v slabšem gnojenju naših njiv in travnikov. In te razmere se toliko časa ne bodo na bolje obrnile, dokler ne bomo začeli naše živine bolj krmiti in dokler ne bomo .z gnojem bolj skrbno gospodarili. Dober gnoj je treba pridelati z dobro krmo in z dob r i 111 ravnanjem! Po tem vodilu se je treba tudi pri nas ravnati, da bomo imeli take pridelke, kakor jih imajo po drugih deželah.
Posnemalniki in naše gospodinje.
Noben stroj se v kmetijstvu ni tako hitro razširil in udomačil kakor posnemalnik za mleko. To pripravo dobimo namreč dandanes že pri malem kmetu, ki ima le po par krav v hlevu. Da se je tako razširil, je pa tudi upravičeno, kajti niti eden izmed ostalih kmetijskih strojev ne izpolnjuje svojega namena tako popolnoma, kakor posnemalnik v svoji preprosti obliki. Posebna njegova prednost leži v tem, da zahteva za obratovanje le malo časa in majhne gonilne sile, naj si bo manjše ali večje oblike; in ravno to je zelo vplivalo, da se je v kratkem vpeljal v kmetijski obrat v taki meri.
Kdor je potoval po Češkem, Nemškem, po planinskih krajih na Tirolskem in Štajerskem in drugod, je malodane v vsaki kmečki hiši našel posnemalnik. Znamenje, da so tamošnji živinorejci že davno spoznali vrednost tega preprostega in vendar tako dobičkanosnega stroja.
Tudi v plitvih latvicah dosežemo, da se smetana zbere na vrhu, odkoder jo posnamemo z žlico; toda za tako delo potrebujemo prvič več časa in prostora, drugič pa, kar je glavno, ostane nam v posnetem mleku precejšnja množina tolšče, oziroma neporabljene smetane, torej izguba na maslu.
Toda še drugo prednost ima posnemalnik. Fino čajno maslo si pridobimo edino iz smetane, ki staio jo posneli s posnemalnikom. In tako maslo se ved 110 dražje plačuje nego ono, ki je izdelano iz po starem načinu posnete smetane.
Nimamo pa drugega kmetijskega stroja, ki bi se tako hitro izplačal, kakor posnemalnik. Vsaka gospodinja si lahko sama izračuni dobiček, ki ji ga na leto nudi ta preprosti in prekoristni stroj. Vzemimo n. pr. preprost račun, kakor nam ga nudi malo kmetijsko gospodarstvo s tremi kravami. Recimo, da nam vsaka krava da povprečno po 8 litrov mleka na dan, torej skupno 24 litrov.,
Pri posnemanju po starem načinu ostane v posnetem mleku še okroglo. .... 1%' tolšče. S posnemalnikom posneto mleko ima kvečjemu...............0.2% „
S posnemalnikom pridobimo torej . 0.8% tolšče.
Ce vzamemo torej množino tolšče enako množini masla .{dejansko pride iz določene količine tolšče več masla), pridobimo na dan 0-8 X 24 = 0-192 kg več masla in na leto 0-192-X 365 = 70-08 kg več masla. Prodajmo to maslo le po 100 K za kg, dobimo letno 7000 K več dobička le vsled porabe posnemalnik a. In za tako gospodinjstvo zadostuje posnemalnik, ki podela na uro po 50 litrov mleka in stane pri Kmetijski družbi komaj K 2800. A' tem primeru se torej posnemalnik izplača že v petih mesecih.
Pod. 5.
Iz tega preprostega računa je jasno, da se na tistih gospodarstvih, kjer se mleko predeluje v maslo in še po starem načinu posnema smetana, naravnost zapravlja. Koliko časa, dela, sitnosti, izgube in jeze si prihrani gospodinja, ki za svoje domače mlekarstvo priskrbi posnemalnik!
Tistim živinorejcem, posebno pa gospodinjam, ki ne poznajo še tega mlekarskega stroja, prinašamo sliko posnemalnika (podob. 5.) da vidijo, kako pač ta priprava izgleda.
Utrjevanje živine za pianinsko pašo.
Med hlevsko rejo in pašno rejo je velika razlika, zlasti če pridejo živali iz mehkužne hlevske reje naenkrat na planine, kjer jim je prebivati izključno le na planem. Vsak nagel prehod iz ene
reje na drugo, se mora maščevati, deloma zaradi popolnoma izpromonjene krme, na katero želodec še ni privajen, deloma pa zaradi izpremonjenega bivališča na visoki planini, na prostem, kjer je živina izpostavljena vsem ugodnostim, pa tudi vsem neprilikam tamkajšnjega "podnebja in vremena. Posebno pri mlajših živalih so najhitreje pokažejo zle posledice tako naglega prehoda, ki se pojavljajo v prehlaji, v pokvarjeni prebavi, v nevarni driski itd.
Zaraditega 110 smemo živali iz č i s t e h le v -ske reje nikdar spravljati na plani 11 s k o p a š o , ki leži visoko v gorah. Tak prehod se zmeraj maščuje.
Preden ženemo živino na visoko planine, jo moramo najprej doma p r i v a jati 11 a pašo z u n a j n a prost e m , naj se to godi na domačih pašnikih v nižini ali pa na takozvanih predpla-ninah. Sicer so zle posledice neizogibne. Živali se morajo najprej doma privaditi paši kakortudi bivanja in življenja na planem. Čim dalje traja ta »predplaninska« paša, tembolje se utrdi žival za pašo na visokih planinah.
Ker se dogajajo še zmeraj primeri, da pridejo premalo utrjene živali na visoke planine, in da trpe zgoraj na posledicah te neprevidnosti, opozarjamo na to vse tiste naše živinorejce, ki nimajo prilike, da bi svoje živali privajali na predplani-nah na poznejšo visoko planinsko pašo. V takih
primerih morajo živinorejci skrbeti, da privajajo svoje živali doma, na občinskem ali domačem pašniku. Živali se morajo utrditi za rejo na p 10-s t e 111 in za popolno bivanje n a p 1 a -n e m. (Pod. 6.) Le na pašo 111 vreme vajena živina so 1)0 tudi na planini dobro počutila in bo uspevala, doeim mora zmehkužena žival bolehati, če je izpostavljena naenkrat vsem neprilikam vremena na prosti planinski paši. Bodimo torej previdni in utrjujmo živali, preden jih ženemo v planine na pašo!
Sadite zopet fižol!
Pridelovanje fižola jo pri nas zelo zaostalo, kar je posledica svetovno vojne. Naravno je, da se jo pridelovanje fižola mod vojno močno skrčilo, ker se jo zemlja v tem času rajše izrabljala za pridelovanje bolj potrebnih živil. Cone, ki so se plačevale zanj od vojnožitnega zavoda, so bile tako nizke, da kmetovalec ni prišel na svoje stroške in da je bolje kazalo zemljo izrabiti za pridelovanje krme.
Fižol jo pa bil pred vojno po raznih krajih za našega kmetovalca eden najbolj važnih pridelkov in prvi dohodek njegove letine je bil izkupiček za fižol.
Pod. 6.
Nižinski pašnik v gričasti legi. Utrjevanje mlade živine za planinsko pašo.
slaba in je pridelovanje zelo zaostalo.
Ker so pa sedaj že železniške in pomorske zveze urejene in se je zopet nadejati dobrih kupčij-skih zvez za naš fižol v inozemstvu, se kmetovalcem priporoča, da polagajo v svojem lastnem interesu saditvi fižola večjo važnost.
Pri saditvi je pa polagati veliko važnosti tudi na vrste fižola, in sicer se pri nas v Sloveniji najbolj obnesejo rdeči Ribničan, pisanobeli Hrvat (mandalon) in prepeličar ali koks; tudi zelena fižolica se ponekod dobro obnese, četudi je običajno v ceni nižja kakor zgoraj navedeno vrste.	•	| - m
Kmetovalcem pa naj ne bo tudi vseeno, kakšno seme sade, temveč naj ga preje skrbno odbero.
Ker se saditev sedaj prične in bo semena enemu in drugemu gotovo primanjkovalo, najsi ga potrebni priskrbe pri sosedih.
Plevel na njivi.
Na čistih njivah se več pridela kakor na plevel-nih. Ali mislite, da je plevel po naših njivah res tako nedolžen kakor izgleda? Narobe! Plevel je veliko večji škodljivec, kakor si navadno mislimo. Plevel je veliko kriv, ako so naši pridelki nižji kakor so pa po krajih, kjer se ponašajo gospodarji s čistimi njivami.
Ciste njive naj so tudi našim poljedelcem z a vzor. Na takih njivah pride vsa-rodovitost zemlje le posejanim rastlinam na dobro. In te vrednosti ne smemo podcenjevati.
Plevel, ki gnjezdi po naših njivah, nam škoduje v več ozirih, tudi takih, na katere niti ne mislimo. klavna škoda se kaže v tem, da izpodriva prave rastline in jim krade p r o s t o r in živež. Plevel slabi druge rastline s tem, da jim dela nepotrebno senco, da pridržuje v zemlji vlago in jo dela bolj hladno. S tem zadržuje tudi delovanje vseh tistih nevidnih glivic v zemlji, ki pospešujejo njeno delovnost in rodovitost. Plevel je potemtakem prava coklja za življenje in razvoj naših sadežev.
Pa š© ni konec njegovemu škodljivemu vplivu. Plevel o t e ž k u j e tudi vse obdelovanje zendje in povzroča večje stroške za okopavanje, pletev itd. Cim več je plevela, tem več imamo škode v enem in drugem pogledu.
Zaraditega bodi naša naloga, da plevel odvračamo in zatiramo in da se ga skušamo iznebiti, ravnotako kakor so se ga iznetbili po drugih naprednih deželah. Plevel moramo preganjati. S skrbnim obdelovanjem zemlje, s pravilnim in smoternim kolobarjenjem in z neposrednim uničevanjem, torej s pletvijo in čiščenjem zemlje, ga bomo najpreje zatrli.
Ciste njive naj postanejo tudi pri nas ponos vsakega poljedelca!
Uporabljajmo čiste vinske kvasnice!
Mnogi vinogradniki in sadjarji že umejo uporabljati čiste vinske kvasnice (droži) pri napravi vina, odnosno sadjevca. Z njimi se pospešuje vrenje mošta in sploh zdrav razvoj vina. V naprednih deželah je njih uporaba zelo razširjena, kar se iz-
raža tudi v boljšem kletarstvu in vsled tega v višji vrednosti tamkajšnjih vinskih in sadnih pridelkov.
Vsako leto dohajajo zadevna vprašanja vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, zlasti v letih z manj zdravim grozdjem in sadjem, kakršno je bilo n. pr. leto 1922. Mnogi namreč še ne vedo, da oddajata vinske kvasnice v Sloveniji kmetijsko-kemij-ska zavoda v Mariboru in Ljubljani s potrebnimi navodili za njih uporabo, ne pa omenjena strokovna šola.
Namen teh vrstic je, opozoriti na potrebo, da se preskrbe naši vinogradniki in sadjarji z zanesljivo dobrimi in čistimi v d n s k i m i k v a s n i c a m i. Take kvasnice bi se morale od preizkušenih najboljših domačih kvasnih pasem pri nas odgajati, odbirati (selekcionirati) in razmnoževati za povzdigo kletarstva. Toda danes žal še nimamo posebne postaje (stani-ce). ki bi se s tem bavila na strogo znanstveni podlagi, kakor je neobhodno potrebno. Tako znanstve-no-praktično delo zahteva strokovnjaka-specialista, ki ga danes sploh še nimamo.
Pisec tega članka je domneval že vsa zadnja leta, da mariborske in ljubljanske vinske kvasnice, ker predstavljajo stare proizvode (kulture), najbrže niso več res čiste ali so pa oslabele (degenerirale) v taki meri, da jih ne moremo splošno priporočati niti ne s pridom uporabljati. Preizkusi, ki so se napravili lani na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru z vinskimi kvasnicami »Crešnjevci« (ta kvasna pasma'izvira namreč iz nekega vinograda v Crešnjevcih pri Radgoni) od kmetijsko-kemijskega zavoda v Mariboru, so mu dali prav in se bodo nadaljevali.
Grozdje v vinogradu vinarske in sadjarske šole v Mariboru je bilo lani ob bolj pozni trgatvi večinoma bolno, gnilo, vsled deževnega vremena. Pre-šali smo skoraj brez izjeme kar celo grozdje, torej ne da bi ga bili mastili ali celo pecljali. Mošte smo takoj izsluzili, čez dva dni pa pretočili s temeljitim prezračevanjem v zdrave, nezažveplanfc sode, kjer so potem dobro kipeli z dodatkom kvasnega mošta. Dobili smo zdrava vina, ki se prav dobro razvijajo in so na zraku popolnoma stanovitna, glede barve neizpremenljiva.
Za kipelni preizkus je pa .služilo okroglo 10 hI mošta rizlinga, ki smo ga tudi najprej izsluzili, potem pa porazdelili iz prvotno večje posode na tri polovnjake, v katerih je mošt vrel v kleti pod sicer čisto enakimi pogoji glede temperature itd., le kvasnice so bile različne: mošt v sodu A smo cepili z mariborskimi vinskimi kvasnicami, mošt v sodu B je vrel samodsebe (spontano) s svojimi kvasnicami, torej brez dodatka umetno vzgojenih, mošt v sodu C pa smo cepili s čistimi vinskimi kvasnicami »Gumpoldskirchen«, ki smo jih naročili od enolo-škega instituta v Klosterneuburgu pri Dunaju.
Vsi trije mošti so vsebovali še precej žveplove-ga dvokisa, odnosno žveplene sokisline od močnega zažveplanja pri izsluzenju, navzlic prezračevanju pri pretakanju, in so bili razentega precej hladni, kar ni bilo ugodno za kipenje.
Po končanem kipenju in še bolj po prvem rednem pretakanju so se vsi mošti kaj lepo izčistili v dokaj mrzli kleti. Ali v razvoju in po okusu so bili čisto različni, kar je dokazala tudi kemijska analiza, izvršena dne i 6. marca 1923. Zadostuje, ako
vemo, da imajo ta tri vina, čim bi dobro pokipela, J 9.75 prostornih (volumnih) % alkohola. Toda dobro povrelo je le vino v sodu C (s klosterneuburškimi kvasnicami) in izkazuje ajnaliza samo 0.12% ostan- , ka sladkorja. Mnogo slabše je povrelo vino v sodu B (samoodsebe ali spontano) in ima 0.97% sladkorja, najslabše pa v sodu A (z mariborskimi kvasnicami), ki ima še 1.26% sladkorja in seveda temu primerno manj alkohola. Poslednji vini sta torej sladki in bi jih pivec bolj ženske narave označil morda celo kot »specialiteti«, v resnici sta pa nepopolno povreli in vsled tega v naravnem razvoju zaostali. O mogočih škodljivih posledicah tega pojava ne moremo razpravljati na tem mestu.
Navedene analize in vinske pokušnje dokazu-' jejo, da so klosterneuburške kvasnice delovale izvrstno, mariborske pa najslabše in so pravzaprav neuporabne, ker je celo samoodsebno (spontano) kipenje poteklo ugodnejše.
Skrbeti moramo torej za, domače res čiste kvasnice, kar pa v doglednem času iz prej navedenih razlogov ne bo mogoče. Zato jc pisec mnenja, da se dotlej poslužujemo dobrih tujih kvasnic, ki jih moramo uvažati. Kot take so se izkazale med drugimi klosterneuburške čiste vinske kvasnice, znane pod imenom »Gumpoldskirchen« (Gumpoldskirchen je znamenit vinski kraj na Spodnjem Avstrijskem). Da se to omogoči, si je pisec zamislil naslednji načrt:
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru naroči pravočasno primerno množino klosterneuburških vinskih kvasnic ter jih po potrebi razmnoži. Tega kvasnega mošta oddaja potem strokovnim zaupnikom v posameznih večjih vinarskih in sadjarskih središčih, kjer ga morejo dobivati vinogradarii in sadjarji proti plačilu resničnih stroškov. Take okrajne razdeljevalnice, ki bi kvasnice dalje razmnoževale, bi bile n. pr. na sedežih okrajnih ekonomov ali njih pomočnikov, podružnic Kmetijske družbe, kmetijskih zadrug itd. Vsak vinogradar, oziroma sadjar si kvasnice po navodilu prav lahko poljubno razmnoži ali samo za svojo potrebo ali tudi za potrebo svojih sosedov.
Vabijo se gg. okrajni ekonomi, kmetijske podružnice, kmetijske zadruge, večji interesenti sploh, ki bi prevzeli posle razdeljevalnic za čiste vinske kvasnice za najbolj primerne vinarske okoliše, da javijo to takoj ali najpozneje do 20. maja t. 1. ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru, ki bo na podlagi priiav izdelalo zadevni podrobni načrt z navodili itd. To delo prevzame v najvažnejšem interesu našega celokupnega vinskega gospodarstva. Ako se letos posreči vsaj v manjšem obsegu, mu bo to v veliko zadoščenje in bodrilo, da se delo nadaljuje in izoopolniuje morda na širši, drugače zasnovani podlagi. Vendar bi to mariborsko započetje obsegalo iz praktičnih razlogov samo bivše Slovensko Štaiersko in bi kazalo določiti za ostali del Slovenije kako drugo osrednjo razdelievalnico.
Andrej Žmavc, Maribor.
Rastoča potreba kmetijskih strojev.
Kmetijski stroji se pri nas čim dalje bolj rabijo. To je neizprosna zahteva časa in naših gospodarskih razmer. Veliko nezaupanja se je odstrani praktičnih gospodarjev kazalo napram raz-
I nim novodobnim strojem in novejšemu orodju. Še danes ga je dosti. Toda dobra stvar zmaguje. Ce tudi počasi, toda dosledno prodira -od leta do leta prepričanje, da si je treba pomagati z novejšim orodjem Tn z dobrimi stroji, če si hočemo pomagati do uspešnega gospodarstva. Tn tako se širijo boljši plugi, mlatilnice., čistilni stroji, kosil ni stroji, slamoreznice, mlečni posnemalniki, itd. itd. Od leta do leta jih je več v naši deželi.
Danes šteje naša dežela vse večje število novodobnega orodja in strojev, kakor ga je štela pred dvajsetimi loti. Zadnja vojna je ta napredek močno zavrla in prinesla mnogo škode, toda zaustaviti le ni mogla nadaljnega razvoja. Danes se kaže podvojena potreba dobrega orodja in strojev. Obžalovati je le, da je ta del industrije v naši državi tako malo razvit in da smo po vojni navezani na dobavo iz drugih držav, kar ni le zvezano z večjimi stroški, ampak tudi z raznimi neprilikami.
Mnogo je strojev, s katerimi si moramo danes pomagati, k e r na m ni a n j k a potrebnih delovnih moči in ki postajajo čim dalje dražje. Skraja so naročali to stroje samo veleposestniki, daneis jih pa rabijo tudi srednji in večji posestniki, da opravijo potrebna dela. Tu sem spadajo mlatilnice, kosilni stroji, itd.
Ravnotako se širijo tudi stroji, ki so potrebni za zboljšanje gospodarskega obrata sploh, najisdbo pri eni ali drugi stroki, kakor n. pr. železni plugi, travniške brane, sejalni stroji, čistilni stroji, mlečni posnemalniki, itd. itd.
K pospeševanju strojnega dela v kmetijstvu so po drugih deželah veliko pripomogle vsakoletne razstave kmetijskih strojev in strojne z a d r u g e. Želeti je, da se lotimo tega dela tudi pri nas. Ciin več prilike in ugodnosti bomo nudili našim kmetovalcem za nabavo in rabo pripravnih strojev, bolj se bodo širili po deželi, tem več bomo dosegli na kmetiji.
OohmjskB krave.
Najboljše molznice, ki jih imamo v deželi, so bohinjske krave. Majhne so te živali, toda mlečne. Na videz nam tega ne razodevajo, v resnici so pa jako dobre za molžo.
Odkod se jemlje ta mlečnost pri bohinjskih kravah? Ali so tam tako pitani pašniki ali tako obilna reja po hlevih? Ne eno ne drugo. Bohinj se ne odlikuje po tako obilni in sočni paši kakor n. pr. Pincgavske ali Šviške planine, ki so že po svoji naravi veliko bolj rodovitne in ki jih vrhutega on-dotni planšarji še skrbno gnojijo in obdelujejo. Navzlic temu pa že sama naravna r e j a po bohinjskih planinah tako ugodno vpliva na ves. razvoj mlečnosti, da je ta živina že odnekdaj ustvarjena, izkoriščati kar najbolje bohinjsko pašo v prid mlečnosti. Te živali so zmožne tega že po svoji pri rodni usposobljenosti.
Že ta privajenost na planinsko pašo mnogo pomaga do boljše mlečnosti. To naravno življenje na paši je za molzno kravo posebnega pomena.
Pa še en razlog imamo. Ta živina se po vsi svoji reji in plemenski rabi smoterno pripravlja in usposablja za boljšo mlečnost. V Bohinju ni nobene pitane ali obilne reje' niti pozne plemenske rabe.
ampak vse je usmerjeno na z g o d n j o r a b o. In to je za molzno goved v takih razmerah tudi velikega pomena. Resnica je, da postanejo tako vzreje-ne živali pozneje boljše mlekarice kakor v nasprotnem slučaju. Debela reja v mladosti in pozna raba za pleme ni za take razmere, kakor jih nahajamo v Bohinju. Bohinjsko živina je pri svoji malotreb-nosti izvrstna za užitek. Brez dvoma se da pa v svojih lastnostih še izdatno zboljšati.
Sirasto mleko.
Tako imenujemo mleko, ki se sesiri, p rede 11 postane kislo.
Kakor znano, se mleko v poletnem času rado skisa, če ne skrbimo za potrebno snago in za hlad. S snažnim ravnanjem in hlajenjem ga varujemo pred prezgodnjim kisanjem. To običajno kisanje povzročajo takozvane »mlečno-kisle glivice«, ki se jih navzame mleko že v hlevu, med molžo, in ki se v gorkem mleku in poletnem času silno hitro množe. Te glivice pretvarjajo mlečni sladkor (ki se nahaja v mleku in ki daje mleku sladek okus) v mlečno kislino. Ta pa povzroči, da se sir-nina izloči in da se mleko sesiri. Prehitremu kisa-nju mleka se lahko izognemo, če pazimo že pri molži in pozneje na vso potrebno čistočo in če mleko zadostno hladimo, ker se v dobro shlajenem mleku te glivice ne morejo razmnoževati in mleka kvariti. Zato se tudi v zimskem času navadno ni bati prezgodnjega kisanja, ker manjka v tem času potrebne toplote za hitro razmnoževanje mlečno-kislih glivic.
Zgode se pa primeri, da se nam mleko sesiri, preden je naistala mlečna kislina v mleku, tedaj, ko je mleko še sladko. Če se sladko mleko prenaglo sesiri in brez- predidočega kisanja, potem imenujemo mleko s to napako »sirasto mleko«.- To napako povzročajo tudi glivice, ki jih lahko imenujemo v razliko od prvih »glivice sirastega mleka«. Te glivice delujejo slično, kakor deluje sirišče, ki ga rabijo v sirarnah. Te glivice izločujejo namreč sirišču podobno snov (ferment), ki povzroča prezgodnje širjenje mleka.
Če se pokaže pri mleku ta napaka, potem je treba seveda ravnotako največje snage, da ga rešimo kvarnih glivic, ki se pa v tem primeru lahko naselijo tudi že v vimenu, ozir. v sescih. Prvi curek mleka naj gre pri molži na tla. Molža sama pa bodi kar se da čista, ravnotako tudi vime. Povsem zanesljivega sredstva napram tej napaki, ki se pri po-samenzih kravah pokaže, nimamo. Mleko takih krav. naj se posebej spravlja, da nam zdravega ne okuži. V ostalem je pa cledati na največjo snago pri vsem ravnanju in- pri shranjevanju mleka.
' ' srr
Lisa j na sadnem drevju.
Letos je ostalo zopet vsepolno lišaja po našem sadnem drevju. Kakor da bi ne delal nobene škode sadnemu drevju! To pa ni res. Lišaj škoduje drevju, in sicer posredno. Čim več ga je na drevju, tem bolj se tli občuti, če preraste mlade veje, se tudi lahko za duše in posuše.
Lišaj je po mnogih sadnih vrtovih močno razširjen. Opazujemo ga zlasti po legah, kjer sadno drevje slabo uspeva. Tam se pokaže lišaj kot posledica slabe in z a nikar ne rasti, če drevje dobro uspeva, mu ostane koža (lubad) gladka in svetla, posebno na vejah. Če pa začne zaostajati v rasti, postane koža hrapava. Take kože se lišaj oprijema in jo začne v rasti nadlegovati, tako da ima drevje hkrati dva sovražnika, najprej v neugodnem staležu, potem pa še v zavratnem delovanju lišaja.
V največ primerih je lišaj družabnik slabe in zanikarne rasti, ker se v tem primeru vse lažje oprijema in obeša na drevesno skorjo.
Vlažne in mraz ne lege sploh niso prijazne sadnemu drevju. Zato se po takih legah lišaj najrajše pase. Lišaja imamo veliko vrst, ki so pa vse škodljive, če se oprimejo mlajših vej in vejic. Čim več ga je, bolj jih duši. Zato ga je treba preganjati o pravem času. Dokler se omejuje samo na raskovo deblo, mu je lahko priti do živega. Takrat tudi škoda ni velika, če se pa razširi po vejevju in se naseli po najmlajših vejicah, potem je pa nevaren, ker zatira in mori mlado rast.
Ker se prikazuje lišaj navadno na slabo rastočem drevju, ga je odvračati s tem, da skrbimo za krepko rast. Sadno drevje naj se sadi v ugodne 1 e g e in na d o b r o zemljo. Pozneje naj se mu pomaga z gnojenjem, da ne zastaja v rasti, posebno po dobrih letinah. Na vsakoletnih poganjkih najbolj vidimo, kako nam drevje uspeva in kako dobro se mu godi.
Nastali lišaj je pa po možnosti zatirati. Kamor dosežemo s st.rguljo, tam naj so ostrga. Sicer naj se pa preganja z mažo in s škropljenjem. Modra galica tudi v tem primeru izvrstno učinkuje.
Pasja steklina pri živalih — ozdravljiva.
Začetkom oktobra 1922. 1. je stekel pes močno ogrizel sinka mojega soseda v roko, mojo kravo pa v gobec. Rane sem pri dečku kakortudi pri kravi takoj dobro izmil s sublimatovo vodo in zavezal, dečka poslal k zdravniku, slučaj pa javil občinskemu uradu. Okrajni živinozdravnik je na psu ugotovil pasjo steklino ter odredil, da mora deček takoj v Pasteurjev zavod v Zagreb, meni pa svetoval, naj kravo takoj odstranim. Sosedje so mi priporočali, naj kravo takoj zakoljem, češ da je ta bolezen neozdravljiva in zelo nevarna. Sklenil sem pa s tem počakati tako dolgo, da se vrnem iz Zagreba.
Sosedovega dečka sem sam peljal v Zagreb v Pasteurjev zavod, ki ga vodi dr. Gutschi. Ob tej priliki sem ravnatelju povedal slučaj o kravi in ga vprašal za nasvet, ali bi se dala ozdraviti tudi ta žival. »Zakaj pa ne!« mi jo odgovoril, »sicer je zdravljenje živali še malo 'znano, pač pa sem jaz imel že več takih slučajev ter živali tudi ozdravil.«
V nekoliko urah mi je pripravil serum in dal potrebna navodila za njegovo porabo pri kravi. Pripomnim, da je bila krava visoko breja in je vkljub injekcijam seruma normalno povrgla. Danes sem prepričan, da imam v hlevu zdravo kravo, ki sem jo s primeroma malimi stroški obvaroval stekline.
Zdravljenje krave je izvedel živinozdfavnik, ki je serum vbrizgaval pod kožo s posebno briz-galnico. Tako vbrizgavanje izvrši laiiko tudi nestrokovnjak, vendar je priporočati, da se to delo rajše prepusti veščini živinozdravniškim rokam, ki bo zdravljenje brez dvoma izvršil bolj gotovo. Pripravljeni serum ostane približno 6—8 tednov poraben, če ga hranimo v temnem, suhem, hladnem prostoru.
Ravnatelj Pasteurjega zavoda, g. dr. Gutschi, mi je dovolil, da smem javno razglasiti, naj se vsi posestniki, ki jih zadene tak slučaj, posebno pa gg. živinozdravniki z zaupanjem obračajo na ta zavod, ki obstoja v Zagrebu v bolnici milosrdnih sestara, Vinogradska ulica.
To storim z veseljem v zahvalo za pomoč, ki mi jo je nudil g. ravnatelj. Upam pa tudi, da bom s to objavo koristil marsikateremu živinorejcu, ki si bo hotel ohraniti svojo dragoceno živino.
Bog. Burnik, art. major v pok.
VPRAŠANJA EN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo ua Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ,,Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ,,Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ,,Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vprašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva*
Vprašanje 40. Želel bi si nabaviti za rigolanje svojega vinograda kanmiktit, ki je baje enakovredno raz-streljivo kakor nekdanji dinamon. Kako si nabavim varnostno razstreljivo kamiiiktit? A. P. v M.)
Odgovor: Uprava tvornice za smodnik v Kamniku izdeluje novo varnostno razstrelivo pod imenom »Kamnik t i t«, ki je tako glede učinkovitosti kakor glede varnosti slično »Diamonu«. Kamniktit oddaja »Dravsko Ubojno slagalište« v Ljubljani, in sicer v zabojih po najmanj 20 kg. TJžigalnih kapic -in vrvic to slagalište ne oddaja, ampak jih jo mogoče nabaviti pri trgovcih, ki imajo koncesijo za prodajo smodnika. Tudi nekateri koncesionirani trgovci imajo kamniktit v zalogi.
Vprašanje 41. Kako se leči plesnivo vino z eponitom in v kakšni meri se isti dodaja vinu1? Ali je eponit zdravju škodljiv? U. D. J. v VI.)
Odgovor: Eponit se zmeša z vinom v škafu ter vse skupaj vlije v sod in v sodu še z debelo palico ali me-šalnikom dobro premeša. Naslednjega dne se lahko v sodu še enkrat vse premeša. Ko se eponit popolnoma sesede, se vino zopet pretoči v čist, zdrav sod, ter morebiti še zažvepla. Na 1 hI se vzame 3—6 dek, kar je odvisno od plesnivosti vina. Eponit ni zdravju škodljiv.
V	Gč.
-
Vprašanje 42. Kako se uporablja salojidin, kdaj in v kakšni množini in ali je zdravju škodljiv? Se sme
mešati med galično raztopino! Ali se lahko porabi salojidin tudi za čiščenje plesnivih sodov! Se prežene tudi plesnivost na sadju in žitu! (U. D. J. v VI.)
Odgovor: O tem vprašanju prinesemo poseben članek v prihodnji številki »Kmetovalca«.
Vprašanje 43. Kje se dobi »azurin« kot nadomestilo galice in ali so še kaka druga sredstva razen modre
galice za uspešno pokončevanje peronospore! (U. D. J. v VI.)
Odgovor: Svetujemo Vam, da se poslužujete za pokončevanje peronospore le mešanice modre galice in apna, ker je to najenostavnejše in najzanesljivejše sredstvo. V pomanjkanju te pa dosežemo dobre uspehe tudi z bosna pasto.	Ge.
Vprašanjen 44. V moji kleti je pognal krompir dolge kali navzlic temu, da se je okno odpiralo. Te kali smo en teden pred sajenjem potrgali. Ali se sine krompir z odlomljenimi klicami saditi? (J. L. v Pl.)
Odgovor: Ce je semenski krompir pognal kali, jih je treba pred saditvijo potrgati, ker so brez vse vrednosti za bodoči krompir. V tem primeru mora krompir pognati nove kali iz rezervnih ali stranskih očes, ki so seveda bolj šibka in se počasneje razvijajo. Ker se s kalenjem v kleti uničujejo glavna očesa in zapravi za nastale kali tudi nekaj redilnih snovi krompirja, je škoda očividna, ki jo trpimo zaradi prezgodnjega ka-lenja. Semenski krompir naj se torej hrani v kleti, ki je dosti hladna. Tudi ga je kolikor mogoče razprostreti, ker se začne v debelih kupih proti spomladi rast prehitro vzbujati in razvijati.
Vprašanje 45. Mleko moje krave se vsak dan za-siri, ko ga skuhamo ali zavremo. Ali je kakšen pripomoček proti prezgodnjem zasirjenju mleka? (I. V. v M. pri BI.)
Odgovor: Opozarjamo Vas na članek »Sirasto mleko«, ki je spredaj objavljen in Vam daje odgovor tudi na Vaše vprašanje.
Poročila podružnic.
Limbu-Iluše. Na občnem zboru te podružnice dne 8. aprila t. 1. v Rušah se je ugotovilo marljivo delovanje te podružnice, kar je treba pripisati kot zaslugo njenih vodilnih organov. Denarni promet 1. 1922. je bil precejšen, in sicer: prejemki Din 55.993.41, izdatki Din 54.613.40, denarni promet Din 110.606.81. Gotovine ima podružnica Din 1380.01. Nadvse zanimivo in poučno je bilo predavanje g. okr. ekonoma Štreklja, ki je govoril o našem splošnem gospodarstvu.
KMETIJSKE NOVICE.
Srbsko Poljoprivredno Društvo v Beogradu si je
na svojem letošnjem občnem zboru dne 11. februarja t. 1. izvolilo nov odbor. Za predsednika je izbran g. Paja Todorovič, načelnik oddelka za vinarstvo in sadjarstvo v kmetijskem ministrstvu, za podpredsednika g. dr. Velja N. S t o j k o v i č, načelnik odelka za agrarno politiko itd. Želimo bratskemu društvu pod novo upravo obilo uspeha pri delovanju za prospeh kmetijstva.
Gospodarska razstava v Pragi. Zemčdelska jed-nota (Gospodarska zveza) Češkoslovaške republike pri. redi 1. 1923. v dobi od 16. do 21. maja zopet gospodarsko razstavo v Pragi. Vodstvo si je postavilo nalogo pred-očiti sedanje gospodarsko stanje v poljedelski in polje-delsko-industrijski panogi ter stopnjevaje razviti iz razstave največji trg za gospodarske stroje in rejuo živino v Srednji Evropi. Ministrstvo železnic češkoslovaške republike je obljubilo znižano vožnjo na državnih železnicah. Glede dovoza razstavijalnega materiala iz tujine, je vodstvo storilo potrebne korake, da
se dovoz in razprodaja inozemskega blaga, katero bi obenem bilo tudi z ozirom na cene deležno vseh ugodnosti in olajšav na razstavo omogoči. Ministrstvo zunanjih zadev je dovolilo posetnikom razstave, ako dokažejo, da v resnici tja potujejo, znižane pristojbine za vidiranje potnih listov v sledečem obsegu: posetnikom iz Bolgarije, Estonske, Litve, Latiške, Ogrske, Nemčije, Poljske, Avstrije, Rumunije, Grške, Ukrajine, Rusije in kralj. SHS, ako imajo v istih stalno bivališče, 7,r)%-no, posetnikom iz ostalih držav 25%-no znižanje. !'iV dolgo vrsto lef prirejane gospodarske razstave v Pragi so si pridobile mednarodni značaj in nudijo kakor razstavljalceni tako tudi obiskovalcem priliko stopiti v zvezo s številnimi strokovnimi tvrdkami in institucijami ter poleg tega seznaniti se z vsemi v to stroko spadajočimi modernimi napredki in iznajdbami.
»Vzorni vrtnar« — prinaša v 5. številki: Gladiole, Roža, Vrtna jagoda, Ricinus, Paradižnik, Zelena, Pre-skrbovanje vrtov z vodo, Voluhar, Vrtna bolha, Umetni gnoj, Koledar za maj, Vprašanja in odgovori, itd. Ta številka obsega 12 strani in je okrašena s 7 slikami. — Naroča se pri Vladimiru Horvatu, Zagreb, Strossmayer-jeva ulica 6.
Organizacija vinogradnikov. Živimo v dobi vinsite krize. Vinogradniki se morajo zavedati, da jih more rešiti le samopomoč. Ako se strnejo v trdno strokovno organizacijo, zamorejo doseči vse, kar je potrebno za njih obstoj. Taka organizacija je glavni savez jugoslavenskih vinograda, ki združuje vinograd; nike vse države. Nujno je potrebno, da osnujemo po naši lepi Dolenjski vsaj štiri podorganizacije tega save-za, in sicer: enega za Belokrajino, enega za politični okraj novomeški, enega za sodna okraja Krško in Kostanjevica in enega za sodna okraja Mokronog in Radeče. Da se ta organizacija izvede, sklicuje podpisani kot glavni tajnik zgoraj omenjenega glavnega saveza sledeče sestanke vinogradnikov: 1. V nedeljo, 29. aprila t. L ob desetih dopoldne v kmetijski šoli na Grmu za politični okraj novomeški; 2. v nedeljo, 29. aprila t. I. ob dveh popoldne v šoli v Kostanjevici za sodna okraja Krško in Kostanjevica; 3. v nedeljo, 6. maja t. 1. ob eni popoldne v šoli v Metliki ža Belokrajino; 4. na praznik, 10. maja ob dveh popoldne v šoli v Mokronogu, za sodna okraj Mokronog in Radeče. Vinogradniki! Vsi, ki se zavedate, kakšna nevarnost nam preti, ako se sami ne pobrigamo za svojo bodočnost, pridite vsi na omenjene shode. B. Skaiicky, kmetijski svetnik.
Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca maja na Kranjskem naslednja strokovna predavanja, in sicer: V nedeljo, 6. maja: na Kolovratu pri Z a go r j u; v Izlakah; Žužemberku; v Tržišču; na Vnebohod, 10. maja: v Dvorski vasi; v Poljanah; v nedeljo, 13. maja: v Kočevju; v Temenici.
URADNE VESTI.
ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo v četrtek, 29. marca 1923.
Sejo otvori družbeni predsednik g. Gustav Pire. Navzoči so gg.: podpredsednik J are in Pipah ter odborniki: Ažman, Bajuk, Brenčič, O r n a g o j , Čeme, Hočevar Josip, J an , Ko -š a r, Meden, Pavlin, S k a 1 i c k y, S t e h 1 o v -
n i k, Štrumbelj, Vrečko in družbeni tajnik i n ž. Lah.
Pokrajinsko upravo, oddelek za -kmeti jstvo, zastopa g. kmetijski svetnik Viljem Rohrman. Svojo odsotnost sta opravičila gg. Kotnik in Supanič.
G. predsednik ob eni popoldne otvori sejo, ugotovi sklepčnost in pozdravi navzoče gg. odbornike. Opozori prisotne, da je 27. t. m. umrl član glavnega odbora g. dr. Kari Verstovšek. Bil je eden izmed tistih mož, ki imajo največje zasluge za slovenski narod na Štajerskem, kajti stal je neumorno deloven na braniku Slovenstva v tistih časih, ko je nemški val hotel preplaviti vso našo pokrajino. Glavni odbor izreče sožalje soprogi. V znak žalosti se na družbeni hiši razobesi črna zastava. V počastitev spomina pokojnika se prisotni dvignejo s sedežev in mu zakličejo: »Sla-
va mu!«
£
Nato prevzame I. podpredsednik, g. prof. Jarc, predsedstvo in pozove tajnika, da prečita zapisnik zadnje odborove seje. Po overovljenju zapisnika se urede zadeve plač družbenih uslužbencev, ki se nanašajo na sklepe zadnje seje.
Glavni odbor potrdi novoustanovljeno podružnico v Zalogu in sprejme 119 nanovo priglašenih udov.
G. Jan želi, da se takoj uvedejo poizvedbe glede nakupa bergamaškili ovnov. Pospeši naj se tudi nabava plemenskih merjascev.
Razvije se daljša debata o nekaterih notranjih zadevah Kmetijske družbe, ki se tičejo nakupa gospodarskih potrebščin.
G. Hočevar Jože povdarja, da je že v minulem letu pri seji opozarjal, da potreba po senu ne bo tako velika, kakor se domneva, torej ni nujno, da se družba bavi z nakupom tega blaga.
Ostale točke dnevnega reda se prelože na prihodnjo odborovo sejo.
S tem se odborova seja zaključi.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—5. po ^ 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vrsitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kaiti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsai 14 dni poprei razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Bučka, v nedeljo, 20. maja 1923. ob desetih dopoldne v
hiši načelnika; Dobova, v nedeljo, 20. maja 1923. ob osmih zjutraj v
prostorih g. Mihaela Kovačiča; Duplje, na binkoštni ponedeljek, 21. maja 1923. ob štirih
popoldne v šoli; Novo mesto, v nedeljo, 27. maja 1923. ob devetih zjutraj
v kmetijski šoli na Grmu; Slivnica - Sv. Štefan - Žusem, v nedeljo, 27. maja 1923. ob pol štirih popoldnevi hiši g. Martina Johana na Drobinskem, 5; Slovenska Bistrica, v nedeljo, 13. maja 1923. ob desetih
dopoldne v dvorani hotela »Belgrad«; Sv. Lenart pri Vel. Nedelji,- na binkoštni ponedeljek,
21. maja 1923. ob osmih zjutraj v šoli; Št. Jur pri Grosupljem, v nedeljo, 20. maja 1923. po prvi
sv. maši, ob osmih zjutraj, pri Josipu Šiplju; Sovoden, nq, binkoštni ponedeljek, 21. maja 1923. ob treh popoldne pri Francu Telbanu.
ustrovan gospodarski list.
Uradno plstsilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanllalse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na 'I, strani 200 D, na >/» strani 100 D, na i „ strani 65 D. na >'„ strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 2~ para, naimanj pa SKupal 6D
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi zz Slovenijo v Ljubljani, Junaški trg štev. 3. — Ponatisi i2 »Kmetovalca« ^so dovoljeni le tedaj, če se navede vir
Smetijska družba za Starajo ima za svoje
Vse cene so z ozirom na sedanje
Važno za živinorejce! Seno in slama.
Akcija, ki jo je Kmetijska družba lani započela v očigled občutnemu pomanjkanju krmil se pravkar končno zvršuje. Družba bo gmotno pri priskrbovanju sena in slame iz Slavonije utrpela sicer ogromno izgubo, ki se bo številčno šele dognala, ugotoviti se more pa že sedaj, da je bila vsa velika množina (850.000 kg) priskrbljene krme našim živinorejcem v Sloveniji dobrodošla in je je družba z lehkoto oddala. Kakovost slavonskega sena in slame ni povsem odgovarjala in vsled neugodnega vremena ter slabih transportnih prilik je trpela roba največ tudi na poti, za kar dobavitelji — opirajoč se na trgovski običaj — niso prevzemali odgovornosti. Kmetijska družba je po svojih močeh tukaj iz svojih sredstev obvarovala podružnice vsake večje škode. Dosegla je družba s to akcijo, da so se cene — ki so za domačo krmo dosegle že bajne višine — zopet vstavile v zmernih mejah, sicer bi morali naši živinorejci še mnogo več živine iz svojih hlevov odpro-dati za pod nož. Podružnice, ki so potom družb, posredovanja prejemale kaj krme, naj jej pošljejo železniške vozne liste na vpogled, da more družba naknadno izposlovati povračilo preveč plačane voznine.
Semena:
Domača detelja je razprodana. Na tozadevne naročbe se radi visoke poštnine ne bo odgovarjalo.
ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
razmere popolnoma neobvezne.
V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave:
lucerna ali nemška detelja......40'— „ „ „'
pokončna stoklasa .........15-— „ „ „
Semenska pesa in sicer:
Eckendorfer, rdeča in rumena po Din 20'— za kg.
Mamut, rdeč in rumen po Din 20-— za kg.
Seme je pristno severno-nemško blago od svetov-noznanega vzgojevalca Metteja iz Quedlinburga v Severni Nemčiji.
Umetna gnojila:
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskib naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik, 18—20% po Din 260:— za 100 kg fran-
ko vreče. Vreče po 75 kg.
Kalijeva sol, 42%, po Din 150-— za 100 kilogramov.
Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260-— za 100 kg z vrečami.
Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 210-— za 100 kg. Vreče po 100 kg.
Surova' kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 160-— za 100 kg. Vreče po 80 kg.
Thomasova žlindra 18% po Din 240 — za 100 kg. Krmila:
Lanene tropine po Din 6-— za kg. Vreče po 50 kg.
Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 6 za kilogram z vrečami. Vreče po 75 kg.
št. 8. Ljubljana, 30. aprila 1923. Letnik XL.
Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3 50 za kilograma z vrečami vred. Po znižani ceni 250 jih ni več na razpolago, če pa kdo reflektira na zrezke po znižani ceni, naj jih naroči ter se bo njegova naročba prihodnjič vpoštevala.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6— kilogram na drobno Din 7— za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-—
za kg, na drobijo Din 8'50 za kg, najmanj 5 kg.
Seno, sladko banaško, po Din 2— za kg franko Ljubljana, prešano v balah po ca 50 kg.
Slama, pšenična, po Din 1-50 za kg franko Ljubljana.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Antiklor (gl. salojidin).
Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah.
Vinski eponit po Din 70-— za kg. Poštnina posebej. Gumijevi trakovi po Din 220.— za kg.
Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnice po Din 10:— komad.
Modra galica po Din 12-— za kg.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12-50 1 kg v posodi kupca.
Ročni žveplalniki po Din 80— za komad.
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po Din 7 za 1 kg.
Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena za-klopnice po 5 kg Din 50 brez poštnine.
Trtne škropilnice po Din 500— za komad.
Urania zelenilo se oddaja v tablah po Din 9'— za komad.
Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine.
Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 6-— za kg.
Žveplovi trakovi na asbestu, najfinejši, po Din 16:— za kg.
Trokarji št. 1323 za govedo po Din 50:—.
Trokarji št. 1293 za ovce po Din 40-—.
Mlečne cevi št. 3561 po Din 7-—.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6-—.
Požiralnikove cevi št. 3455 po Din 160-—.
Požiralnikove cevi št. 3457 z gobčnim lesom po Din 10P-—.
Telečji napajalniki po Din 100-—.
Gumijevi seski po Din 15-—.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6'25 dinarjev K kg 20 — 1 kg 80 — Din.
Uspulum, sredstvo za razkuženje semena, v zaklopnicah po V« kg po Din 35-— za komad.
Družba je prejela zopet večje pošiljatev emajlne posode, in jo oddaja po naslednjih cenah:
Lonci premer 8, 9, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, Din. 8.50 10,- 12,- 15.— 19.- 24,- 30,- 36,— 42.— premer 24, 26, 28. Din. 49.- 60.— 70.— Kožice premer 16, 18, 20," 22, 24, 26, 28, 30, 32.
Din. 15,— 18,— 21.— 25.— 30.— 36,— 42,- 48.- 60 — Ponve premer 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, 26.
Din 12,— 14.— 17,— 21.— 24.- 28,— 32.— 40 -Pokrovke premer 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22, 24, Din. 4.50 5.— 5.50 6.— 7.— premer 26, 28, 30, 32. Din. 13.— 15,— 18,— 21.— Zajemalke premer 9, 10, 11. -Din. 10. - 11.— 12 — Penovke premer 10, 11, 12.
Din. 12.— 13 50 15,— Škafi premer 45 cm., 50 cm.
Din. 85,— 95 — Vedrice premer 28.
Din. 45.— Ročke za mleko vsebina 'J4
9.50 11.50
Din. 25.— 30.-
I1
36.-
Pri večjem odjemu znaten popust.
2
42.-
-3
48.— 54-—
Lahko nagnenje k prehlajeriiu? Prevelika občutljivost? Bolečine olajša in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim fclzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum ze 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali ena
FnPFN Vff?Tf» VruRir^ n™W ,12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka razpošilja: lekarnar fc.U(jhN V. rhLLbK, STUBICA DONJA, Elzafluid št. 333, Hrvatsko.
Mala naznanila.
Z a vsako besedo Je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 6— sicer se naznanila ne objavilo. Upravništvo ne prevzame posredovani«.
Rabljeno pocinkano bodečo žico
po Din 5 za 1 kg nudi tvrdka Levstek & Oblak, Rakek.
Stiskalnice in mline za sadje
in grozdje, mline za moko in zdrob, najboljše viste, na pogon, in vso drugo železnino nudi po zelo ugodni ceni A. Sušnlk, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.
Proda se hiša
z gospodarskimi poslopji (hlev, skedenj, svinjak), vse v prav dobrem stanju, % hiši spadajoče travnike in njivo ter nekaj gozda. Poizve se pri Tereziji Sluga v Spodnjem Kašlju 22, p. D. M. v Polju.
16 mesecev star
Pincgavski bik,
od izvrstne mlekarice, čisto krotak, se proda za pleme.
Lastnik Janko Vilar, posestnik, Dol pri Domžalah.
Prodam nizek železen gepelj
popolnoma v dobrem stanju. Zadnja cena 3000 Dinarjev. Jožei Valant. Lesce 13, Gorenjsko.
Mladega junčka
in več mernikov ajdovih plev ima na prodaj Jakob Avšlč v Klečali pri Ljubljani.
Apno,
portlandcement, deske, late, traverze itd. se dobi najceneje pri V. Bratina, Križevcl pri Ljutomeru
Na prodaj
razna konjska oprema, 1 sedlo, plahte za vozove 3X3,4, 1 fini ročni mlekarski voz, 1 otomana in 65 kg zelene galice. Izve se pri Iv. Cernetu, sedlarju, Zg. Šiška.
Pravi italijanski brusi za kose
se dobe pri tvrdki Sever & Komp., Ljubljana, \Voliova ulica 12.
Kupim 2 telički
simodolske pasme, starost od 6 tednov do 1 leta. Alojzij Trampuš, Golobrdo 28, p. Medvode.
Jajca za valenje
belih radvanjskih kokoši pri oskrbniku Zohrer, Radvanje pri Mariboru.
Zdravilna zelišča
sapo*naria (milnica), salvia (kadulia, žajbelj), bez-govo cvetje, drosera (rosika), ržene rožičke, ko-ščice marelic, cvetje nore ajde, vinski kamen, razna semena in deželne pridelke kupuje Semenska trgovina Tima Vladisavljevič, Beograd. — Glavni obrat se nahaja v Franciii: Marseille 29, rue Ferrari.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva
ponudite Letni družbi Ilirija, LJabltaaa. Kralja Petra trg št. 8 pred »odaijo. Pla-č«lejo se najvišje dnevne cene
Bencin-motor
na kolih. 5—6 PH. z mlatrhrico ali brez mlatilnice je na prodaj. Ogleda se pri Ivanu VVIndišu, Se. Breg pri Ptuju. _t__
Semenski oves
prvovrstno blago ima Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
Kupimo
kravo montafonsko, dobro mlekarico. Ponudbe na
Upravo hotela 'Slonč, Ljubljana.
Pravo semensko grahoro
za zeleno krmo in vsa druga poljska in vrtna semena priporoča Josip Urbanič, trgovina s semeni v Ljubljani, nasproti hotela Union.
Cepljene trte
ima na prodaj Kmetijska podružnica v Zavrčah.
Poljska dekla,
najraje dekla k svinjam, poštena in zanesljiva, se išče. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Graščina Bokalce, pošta Vič pri Ljubljani.
Imaš ti solnčne pege, zajed^ivce, nabore, ogerce?
Uporabljaj Elza obrazno pomado!
Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke?
Uporabljaj Elza obrazno pomado!
Ali so ti roke in obraz občutljivi v zimi in vetru?
Uporabi. Elza lilijno-mlečno milo!
Ali že iš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo?
Uporabi. Elza lilijno-mlečno milo!
Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost?
Uporabi. Elza pomado za rast las!
Ali želiš bujne mehke in lepe lase?
Uporabi. Elza pomado za rast las!
* Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod rad viden? Ali hočeš da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave , Fellerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi li kakor vsi:
TO je ono pravo?
Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Naročiš naravnost, tako stane s pakovanjem in poštnino, če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasta lončka Elza-obrazne pomade 25 Din., 2 velika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast las .25 Din., 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega mila 35 Din.
Ena 1 stehl. Eizafluida nadomešča
3 steklenice francoska žganja!
Vsebina to naredi!
Sestava Fellerjevega Eizafluida iz najmočnejših esen-cev zdravilnih zelišč, cvelja, korenin in listja z najfinejšim destilatom žganja je že čez 25 let vzrok zahval osti ne-brojnih ljudi v vseh delih sveta, ker jim kakor dober prijatelj v težkih dneh prežene bolečine. Imate bolečine v udih ? V hrbtu ? Zo-bobol ? Nahod? Ste slabi, prenapeti, izmučeni in preveč občutljivi ? Želite dober kosmetikum za zobe. zobno meso. lice, glavo ? Ali : elite v vseh priložnostih imeti zanesljivo sredstvo v hiši ? Poskusite pravi Feller ev Eelzafluid ? Kmalu bodete rekli tudi vi:
To je najboljše kar sem kdaj okušal!
Je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganie in najboljša sredstvo te vrste! V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo pravi Elzaluid od lekarnarja Feller. S pakovanjem in poštnino sta ie, če denar naprej ali po povzetju : 3 dvojnate ali 1 špecijal a steklenica 24 din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice 84 din, 24 dvojnatih ali 8 čpecijalnih steklenic 146 din, 36 dvojatih ali 12 špecijalnih steklenic ?08 dinarjev.
Kot]P"mot: Elza-obliz zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din; Elza-mentolni črtniki 4 Din; Elza-posipalm prašek 3 Din; Elza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-sumski miriš za sobo 15 Din; Glycerin 4 Din in 15 Din; Lysol, Lysofo m 12 Din; Kmeski caj od 1 Din dalje; originalno Radikum francosko žgan e velika stekleniea 13 Din- Elza-mrcesnj prašek 7 Dm; strup za podgane in miši 7 Din. Za primot se pakovanje in pošt. pos. računa.
Na te cene se računa sedaj 5 % doplatka. — Naročilna pisma adresirati na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, Elza trq št. 333, Hrvatsko.
Pozor!
Prilika!
Ob tivolskem gozdu
v Ljubljani
ob široki cesti na Rožnik je proti gotovini naprodaj je vsled priličnih razmer 6008 ma velika stavbena parcela v lepi, proti severu in severozapadu zavarovani, južni legi, pripravna posebno za stavbo sanatorija ali večjo gospodsko vilo, mnogo izpod vrednosti po ceni Din. 50-— za m3. Mimo teče potoček, ob cesti kanalizacija, vodovod in elek. napeljava. Stavbišče prosto obč. davščine za nezazidane parcele. Načrt Din. 20 —. Resni kupci naj pišejo na • Ljubljana, glavna pošta pošt. predal št. 135. Dobro investirana kupnina, pridelek krme obrestuje glavniio.
»KORMlir
zajamčeno pravi asbestn škrilj za kritje streh.
KORANIT ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m2 samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kakor vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha ker ne potrebuje nikdar popravil.
Fran Hočevar
ŽIROVNICA, (Moste), Gorenjsko.
Kntefska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
■ v LJUBLJANI ■
ljubljanske
v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18
Obrestuje hranilne vloge po 5 0/0	(1)
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter 'ih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad 160,000.000 kron.
Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron.
Stole,
trpežne in lepo izdelane, priporoča Teharska lesna Industrija, pošta in postaja Štore p. Celju.
Razpošilja na drobno in debelo. Zahtevajte cenik!
ika I
Iju. I
j te I
Landauer
prvovrsten, za dva konja na prodaj. Poizve »e pri upravništvu ..Kmetovalca".
Ekonom,
absolvent_ vinarske šole v Mariboru, z večletno prakso, oženjen, vešč v vseh panogah kmetijstva. Išče primerne službe.
Ponudbe pod ,,Ekonom" na upravo Usta.
Verige,
električno varjene in. patent amerikanske, vseh debelosti, za vsakovrstne potrebe, poveznice za hlode, žlajdre, stranice, verige za govedo, za pse, za vodnjake, tudi po posebnem naročilu razpošilja po železnici ali po pošti vsako množino L. Fiirsager, Radovljica.
Dnevne tvorniške cene. Pri večjem odjemu in trgovcem popust.
Mlinarji!
Pristno in svežo Švicarsko svilo znamke ,.Albert Wydler", 24 in 32 volnena sita, pocinjeno žično tkanino, minsko kamenje za belo, zmesno meljavo, gurte, peharčke, vijake itd po najnižjih dnevnih cenah specia"lna mlinske potrebščine Cadež & Brcar, Kolodvorska ulica 35. — Zahtevajte ponudbo!
prvovrstne cm široka garantirano in koruzno . priporoča trgovina za , Ljubljana, cenike in
Lepo domače platno,izredno trpežno iz
'	lanene preje izdeluje
najceneje tkalnica ..KROSNA", Ljubljana, Zrln-skega cesta 6 (nasproti cerkve sv. jožefa.) Sprejema tudi laneno prejo v tkanje. Zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce.
CEMENT
Gips, strešna lepenka, karbolinej drvocement, vat prof, apno, izolacijsko lepenko, mavčne plošče, pravi Hatschek eternit itd. nudi po tovarniških cenah
93
ATERIAL"
družba z o. z.
Ljubljana, fliftlosičena cesta štev. 13.
Telefon 716. - Telefon 716.
Modra galica
prvovrstna angleška 98/99 °/0,
žveplo
prvovrstno siciljansko za vinogradnike se dobi v večjih in manjših količinah pri
KMETOVALCI pozor!
Zanesljiva, dobrokaljiva in pristna semena za vrt in polje
priporoča občeznana tvrdka
VIKTOR KORS1K«
LidUBLidAJMA, Kongresni trg štev. 3.
pletene s stojem iz najboljše r ognju pocinkane žice za OGRAJE VRTOV IN DREVESNIC, vsakovrstne ŽIČNE TKANINE iz železne. pocinkane in medene žic« za STROJE, MLINE IN OKNA, ELASTIČNE POSlELNE MREŽE iz ealvazniirane žice na lesenem okvirja v različnih velikostih,, razno vr tna SITA, REŠETA in razne LESENE IZDELKE (suho robo) za hišno in kuhinjsko uporabo izdeluje in dobavlja po najnižjih dnevnih cenah:
EVGEN IVANC. SotlpažicaSlogeBija.
tovarna žičnih tkanin in pletenin, trgovina s sitarskim in lesenim blagom
Zahtevajte ponudbe in ilustrirani cenik brezplačno T

LJUDSKA POSOJSILMICA v Ljubljani
(v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge po
BI
L' limon
francoska zavarovalna družba v Parizu osnovana 1. 1828. Skupna glavnica 400 milijonov frankov. Prevzema vse vrste
požarna in življenska zavarovanja. Pojasnila dajejo brezplačno vsi krajevni zastopniki in
Generalno zastopstno za Slosenijo
Nlovifla mednarodna eksportna mcAiua in ilrlp0rtna d. z 0 z
LJUBLJANA, Su. Petra ee&ta sten. 33.
Agilne zastopnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji !
se tudi Vi bo-dete nizkim cenam, po katerih se prodaja; su-kno, volno, platno, cefir, modro-vina, hlačevin?, / ^ W)f)] \ 'Obci in sploh vsa manufakturna roba v veletrgovini
R. STERMECKI, CELJE
katera dobiva stalno velikanske pošiljatve robe direkno iz prvih svetovnih tovaren. — Zahtevajte cenik. V.__'
Gumi trakove
za cepljenje trt in druge potrebščine za škopilnice priporoča tvrdka
Bgn. Voli,
Ljubljana, Sodna ulica 7.
Podružnica: Novo mesto, Glavni trg 72.
LdU 8 LcJATvTA
Mestni trg štev. lO.
Kemični laboratorij
za izdelovanje desinfekcijskih ptedmetov.
za zatiranje škodljivcev na sadnem drevju.
Cinitn! za desinfekcijo pri na-dllllillll lezljivih boleznih.
ilrborin
Gospodarsko zvezo
v LJubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika zaloga vsakovrstnih poljedel-
iKr^llP§§P skih stro-
j|gSSS|§S^> jev>
Iz nalslovitejših tovarn.
Zastopstvo za parne kotle znanih tvoraic „Welsia",
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo. VABILO NA
XV. redni občni zbor
ki se vrši v četrtek dne 17. maja 1923. ob 10. uri dopoldne v zvezini pisarni v v Ljubljani, Janez Trdinova ulica štev 8.
SPORED:
1. Nagovor predsednika. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva. 4. Porodilo nadzorstva. 5. Potrdilo bilance .za leto 1922, obračun za leto 192^ in proračun za leto 1923 te sklepanje o uporabi čistega dobička. 6. Volitev enega člana načelstva. 7. Spiememba pravil. 8. Slučajnosti.
Opomba. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem mestu s prvotnim sporedom drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število zastopanih glasov, Raounski zak juček je članicam od 1. maja 1928. v zvezini pisarni na vpogled.
VABILO
občnemu zboru
Kmečke gospodarske zadruge v Zgornji Šiški
ki se vrši dne 22. t. m. popoldne ob 3. uri pri Svedraču v Kosezah.
SPORED:
1.	Poročilo načelstva in nadzortva;
2.	Volitev načelstva in nadzorstva;
3.	Sprememba pravil v §§. 5, 6, 21 25, 28 in 29.
5. Slučajnosti.
Kmečka gosp. zadruga v Zg. Šiški.
Načelstvo.