Urednikov kotiček Letošnje poletje je še posebej muhasto. Obdobju pasje vročine je sledila ohladitev z obilo padavin, ponekod (tudi v naši občini) se je narava znesla nad poljščinami,odkrivala strehe hiš, podirala drevje. K sreči večje škode ni bilo. Se je pa zato žetev ozimin podaljšala še v avgust.O žetvi si lahko več preberete na straneh kmetijskih nasvetov. Kljub poletju so se na svoji 14. seji srečali svetniki občine Moravske Toplice. Zapis o sprejetih sklepih lahko preberete v pričujoči Lipnici. Sicer pa smo to avgustovsko številko Lipnice napolnili s prijetnim branjem o številnih dogodkih, ki so se zvrstili v zadnjem mesecu.Tudi na nagradno križanko, ki vam bo krajšala poletne urice, nismo pozabili.Pa prijetno branje vam voščim. Vaš urednik Boris Cipot LIPNICA – glasilo občine Moravske Toplice. Uredništvo: Boris Cipot – odgovorni urednik, Sonja Vöröš – urednica prispevkov v madžarskem jeziku, mag. Valerija DančSabotin – predstavnica MNSS, Anita Čontala Pulič – tajnica uredništva, Štefan Jančarič, Janja Bürmen – TIC MT, Bojan Lukač - lektura. Postavitev in tisk – Tiskarna aiPPraprotnik, 2012, naklada 2200 izvodov. Lipnica ni naprodaj – brezplačno jo prejme vsako gospodinjstvo v občini, drugi zainteresirani pa na sedežu občine MoravskeToplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice – tel.: 02 538 15 00, faks: 02 538 15 02, e-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si. 2 : : : : : : : : : : Lipnica Občinski svetniki o poslovanju proračunskih porabnikov Kljub poletnemu vremenu svetniki občine Moravske Toplice niso počivali. Na svoji 15. seji so najprej prisluhnili informaciji o glasovanju, ki so ga opravili na korespondenčni seji. Tako so z 11. glasovi potrdili imenovanje Matejke Pajalić za direktorico TIC Moravske Toplice, ter da se Jožefi Herman (ravnateljici DOŠ Prosenjakovci) od februarja letos do oktobra 2013 iz naslova financiranja projekta E-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v višini 10 odstotkov njene osnovne plače. Svetniki so na dopisni seji tudi soglašali, da Občina Moravske Toplice proda poslovni delež v družbi Zdravilišče Rimska Čarda d.o.o. novemu družbeniku in sprejeli program prodaje finančnega premoženja Občine za leto 2012. Poleg tega so pisno odločili, da se Odlok o spremembah odloka o kategorizaciji občinskih cest občine Moravske Toplice, sprejet na 12. redni seji, objavi v Uradnem listu RS. Sledila so poslovna poročila porabnikov proračunskih sredstev za leto 2011. Podatke in številke so predstavile Suzana Deutsch (ravnateljica OŠ Fokovci), Jožefa Herman (ravnateljica DOŠ Prosenjakovci), Simona Kavčič (ravnateljica zavoda Vrtci občine Moravske Toplice), Matejka Pajalič (direktorica TIC Moravske Toplice) in Zsuzsi Vugrinec (predsednica MNSS občine Moravske Toplice). Skupna ugotovitev svetnikov, kakor tudi občinskega vodstva, je bila, da so vsi uporabniki proračunskega denarja z njim skrbno ravnali, saj so poslovno leto končali brez izgub.V nadaljevanju so svetniki odločili, da OŠ Fokovci priznajo dodatnih 10 ur pouka za ločeno poučevanje slovenskega jezika in matematike. Prav tako so Zavodu Vrtci OMT izrekli soglasje k sistematizaciji delovnih mest za prihodnje šolsko leto. V najbolj pestri točki dnevnega reda (pobude, mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori) se je razvila živahna razprava. Bilo je kar nekaj zanimivih pobud in vprašanj, župan g. Alojz Glavač pa je svetnikov orisal ozadja dogajanj pri prodaji občinskega deleža v družbi Zdravilišče Rimska Čarda. Delež Občine je kupilo novo podjetje. Ker se bo zaradi spremenjene zakonodaje izvajanje storitev pomoči družini na domu prenesla iz Centra za social-no delo na Dom starejših v Rakičanu z vsemi zaposlenimi vred, so svetniki s sklepom potrdili predlog odloka. Kljub prenosu storitev na novega izvajalca, se cena ne bo spremenila, morda bo v prihodnjem letu celo nižja, obljubljajo odgovorni novega izvajalca storitev. Svetniki so tudi prižgali zeleno luč za ustanovitev javnega podjetja Vodovod sistema B, javnemu podjetju Čista narava pa izdali soglasje za najem ustreznega kredita, s katerim bo to podjetje kupilo potrebno strojno opremo. bc Dodeljevanje državnih pomoči na področju kmetijstva v občini Moravske Toplice v letu 2012 Občina Moravske Toplice bo na podlagi sklepa Odbora za kmetijstvo, ki je bil sprejet na njegovi 9. redni seji dne 27. junija 2012, v letu 2012 sofinancirala zavarovalne premije za živali, večino sredstev pa bo namenila za gramoziranje poljskih poti po naseljih. Občina Moravske Toplice je v Uradnem listu Republike Slovenije št. 53/2012 dne 13.07.2012 objavila Javni razpis za sofinanciranje plačila zavarovalnih premij za zavarovanje živali v letu 2012. Upravičenci (oziroma končni koristniki učinka dodeljene pomoči) so zavarovanci - kmetijska gospodarstva, ki ustrezajo kriterijem za mikropodjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001, nosilci s stalnim prebivališčem, oziroma pravne osebe s sedežem v Občini Moravske Toplice, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ter z zavarovalnico sklenejo zavarovalno polico s področja upravičenih stroškov v letu 2012. V imenu upravičencev sofinancirani del premije uveljavljajo zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v dotični zavarovalni vrsti. Sofinancira se zavarovalna premija za zavarovanje živali, skladno z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za zavarovalno leto 2012. Občinski sofinancirani delež znaša največ do 50 odstotkov upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Razpisna dokumentacija je od začetka javnega razpisa na voljo na občinski upravi Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice in na spletni strani www.moravske-toplice.si, kjer je objavljen tudi razpis. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo vsak delovni dan od 8.00 do 14.00 ure na občinski upravi Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice ali na tel. 02/538-15-12, kontaktna oseba je Majda LIPIČ PROSIČ. Lipnica : : : : : : : : : : 3 3. Festival Prekmurske gibanice in V okviru vaških iger so se pomerile 4 ekipe, četrto uvrščeni Prekmurske šunke v Termah 3000 predstavniki ekipe iz Moravskih Toplic, tretje uvrščeni čla- Poleg Term 3000 in Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot sta v vlogi soorganizatorja festivala sodelovala Občina Moravske Toplice in TIC Moravske Toplice. Vsi ljubitelji prekmurskega ljudskega izročila in tipičnih prekmurskih gastronomskih biserov ste na osrednji festivalski dan (9. junija) lahko doživeli tisto pravo Prekmurje, ki ga nosite v srcu (z gibanico, pozvačinom, 200-litrskim kotlom bograča, prekmurskim sejmom, prekmursko glasbo, vaškimi igrami in številnimi drugimi prekmurskimi radostmi, ki napolnijo dušo in potešijo dober apetit). V programskem zabavnem delu so nastopili različni glasbeni izvajalci, med drugim FS Jožef Košič Bogojina, otroška folklora DOŠ Prosenjakovci in mnogi drugi. ni Mladinskega društva Filovci, drugo uvrščene Selanske bube in zmagovalna ekipa predstavnikov KS Krnci, ki je laskavi naslov osvojila že nekaj let zapored. Prve tri uvrščene ekipe so prejele zavidljive nagrade, četrto uvrščena ekipa pa tolažilne poljubčke animatork Term 3000, kar je tudi neprecenljivo. V okviru prekmurskega senja so se predstavljali rokodelci in ponudniki predvsem iz domače občine, pa tudi širše. Sejem so z nostalgično vožnjo okrog stojnic popestrili tudi člani Društva starodobnih koles – DIMEK. To pa še zdaleč ni vse. Za vse, ki ste festival zamudili tokrat, naj velja toplo povabilo, da se ga udeležite prihodnje leto. Rezultati ocenjevanja so objavljeni tudi na spletni strani www.moravske-toplice.com. 4 : : : : : : : : : : Lipnica Kilometrski Gastro stol v Biogradu na Moru Predstavitev moravskotopliške turistične ponudbe Z Eno-eko-etno-gastro stolom – »Spojimo zeleno i plavo« (1. – 3. junij 2012) se je v mestu Biograd na Moru obeležilo odprtje poletne turistične se-zone. Ob tej priložnosti smo občani iz pobratene občine Moravske Toplice ponesli utrip Prekmurja v Biograd. Številne medsebojne aktivnosti pobratenih občin potekajo z uspešnim sodelovanjem župana Občine Moravske Toplice g. Alojza Glavača s predstavniki iz Gradske uprave Grada Biograda na Moru in prav tako uspešnim sodelovanjem TIC-a Moravske Toplice s Turistično zajednico Biograd na Moru. Tokrat smo predstavniki TIC-a in predstavnica občinske uprave Občine Moravske Toplice zopet poskrbeli za turistično predstavitev, predstavniki Krajevne skupnosti Moravske Toplice in člani Kulturno-turističnega društva Filovci pa za kulinarično popestritev in obiskovalcem omogočili odkrivanje in degustiranje prekmurskih lokalnih gastronomskih posebnosti. Za moravskotopliško turistično predstavitev je poleg TIC-a skrbelo podjetje TRIS. Drugi domači ponudniki iz našeobčine (kmetovalec Franc Küčan, rokodelka Željka Hoblaj, rokodelka Danica Babič, sadjar Franc Kovač, ter medičarka Ana Celec) pa so poskrbeli za predstavitev domačih izdelkov in pridelkov. Pobrateno Občino Moravske Toplice so tokrat zastopali podžupan Tibor Vöröš ml. in svetniki Majda Đurinek, Štefan Hul, ter Andrej Baligač. Dogodka se je udeležila tudi mlada prekmurska poslanka Jasmina Opec. S ponudbo lokalne hrane, pijače in etno izdelkov so se na obmorski promenadi poleg nas predstavljali še hrvaški, madžarski in številni drugi ponudniki na mizah, katerih skupna dolžina ob rivi je zopet presegla več kot kilometer. Vsi se strinjamo, da je predstavitev v Biogradu bila več kot odlična, saj je povezala tudi naše domače lokalne ponudnike, ki jim je tridnevna prireditev služila kot primer dobre prakse povezovanja s turističnimi ponudniki iz drugih sodelujočih občin (oziroma držav). Jb nato nadaljevali prijetno druženje s prijatelji iz drugih vasiin ogledi okolice.Vas Selce je zaselek občine Ronke, ki ima okoli 10.000 prebivalcev in je na poti med Trstom in iz zgodovine dobro znano vasjo Doberdob, ter je le dobra dva kilometra oddaljeno od letališča Ronke v Italiji. Slovencev v občini ni niti 1.000. V zaselku Selce jih je le okoli 70, veliko od njih doma ne govori slovensko, je pa večina družin mešanih. V okolju je veliko priseljencev iz muslimanskih držav in iz juga Italije, ter tudi več Hrvatov, Ukrajincev, Srbov in pripadnikov drugih narodnosti. Poudariti je treba tudi, da so še vedno nekateri, ki se sramujejo biti Slovenci (tega pa je bilo pred leti še veliko več). Na slovensko društvo Jadro je prišlo zadnjo grozilno pismo pred nekaj leti. Nasprotniki Slovencev pogosto pomažejo dvojezične smerokaze. Občina Ronke je pobratena z občino Metlika. 6 : : : : : : : : : : Lipnica Čas našega druženja je v izredno toplem vremenu zelo hitrominil. Na srečanju smo se dogovorili še, da se naslednje leto(zadnjo soboto v mesecu juniju) spet srečamo v vasi Sela priAjdovcu (v občini Žužemberk). Janez Škalič Posevki na poljih v letu 2012 V letošnjem letu so vsi kmetovalci upali, da se nas bo vreme končno usmililo in ne bo večjih težav. Lansko jesen so biliidealni pogoji za setev ozimnih žit in oljne ogrščice in vsakse je razveselil prihajajoče zime. Vendar smo hitro dočakalitisto, česar nismo želeli. Snežnih padavin je bilo zelo malo,kar se je poznalo letošnjo pomlad, saj rastline za svojo rastniso imele dovolj vlage. Posebej pri pšenici ni prišlo do razraščanja – posledično je bilo manj rastlin na površini, kot je priporočljivo za normalne pridelke. Od meseca oktobra 2011 domeseca aprila 2012 ni bilo padavin, ki bi koristile posejanimrastlinam. Ob dežju v mesecu aprilu se je stanje na poljihnekoliko popravilo, rastline so oživele in skušale nadoknaditi zamujeno. Pšenici in ostalim žitom je še nekako uspelo,tudi oljna ogrščica je zdržala do žetve, čeprav je proti koncudozorevanja kar hitro prešla zadnjo fazo. Imeli smo visoketemperature, vlage pa zelo malo. Tudi pri pšenici je prišlo doprisilnega dozorevanja, kar pa vodi k slabšemu pridelku. Into se je pri poznih sortah pšenice tudi pokazalo. Vmes smodokaj hitro posejali koruzo, saj so bile razmere za to idealne.Koruze so vznikle in prišlo je nekoliko bolj hladno vreme, kije povzročilo, da so rastline obstale in niso dovolj hitro prešlenajbolj občutljive faze rasti. Zaradi prepovedi uporabe tretiranega semena koruze so koruzo najprej napadle in (precej)uničile strune, nato so se pojavile še vrane in na nekaterihpoljih tudi sovke. Posevki so bili na določenih mestih močnoprizadeti in kot smo ugotavljali, je to bilo še posebej na lahkih peščenih tleh. Sledilo je obdobje visokih temperatur brezpadavin. Koruze na peščenih, lahkih tleh, so dokaj hitro pričele kazati znake pomanjkanja vlage in so se začele zvijati.V takih tleh primanjkuje organske mase in nimajo sposobnosti, da bi zadrževale vodo. Koruza, oljne buče in travniki natakih tleh propadajo in to iz dneva v dan bolj. Na takih tlehje koruza ponekod že popolnoma propadla, namesto da bicvetela in bila visoka 3 m (ali več), je visoka dobrih 30 cm inpropada. Kakšnih koristnih padavin ni bilo in na takih tleh setudi ob izdatnejših padavinah stanje rastlin ne bo popravilo. Veliko pripomore tudi sama tehnologija pridelave, obdelavetal, vendar je teh napak v zadnjem času vedno manj. Prihajado uvelosti rastlin, do vročinskih ožigov (le-teh ne moremoz nobenim sredstvom več popraviti), uvelo je listje plodovk,kjer še posebej na poljih trpijo oljne buče. Če se bo takosušno in vroče obdobje še nadaljevalo, bomo imeli tudi prikoruzi velike izgube. Agrometeorologi govorijo o hidrološkisuši, kmetijci o kmetijski suši, vsi ugotavljajo, da je vode vedno manj, kar se tudi pozna na stanju podtalnice, globinijezer, rek. Vemo, da so običajno poletni meseci sušni in če sebo takšno stanje nadaljevalo, se bo verjetno sušno obdobjezavleklo pozno v jesen.Trenutno so rastline v sušnem stresuin če se bo takšno obdobje nadaljevalo, bomo imeli na poljih velike težave s propadanjem rastlin. Izhlapevanje vodeje veliko (še posebej ob visokih temperaturah) in rastline sene morejo braniti, ne morejo se skriti v senco. Izpostavljeneso močnemu soncu in primanjkuje jim vlage. Možnost namakanja? Od kod vzeti vodo, če je primanjkuje povsod?Na peščenih lahkih tleh je za večino koruznih posevkov žeprepozno, da bi ob obilnejših padavinah lahko kaj nadoknadile. Lahko se nekoliko popravijo, vendar so v tako močnemzaostanku rasti, da kakšnih pridelkov zrnja in silaže tam večne moremo pričakovati. Na srednje težkih tleh je stanje popolnoma drugačno in upamo samo, da nam bodo vsaj tampadavine pomagale in bodo kmetje lahko pospravljali, želi.Za večino posevkov na lahkih tleh je prepozno, vendar trenutno kaj drugega kot gledati v nebo ne moremo narediti.O končni oceni škode po suši na poljih v tem letu še nemoremo govoriti, je pa že sedaj precejšna in bo vplivala nazmanjšan, če ne celo propadel pridelek na peščenih lahkihtleh. In kakšna je bila letošnja žetev?Sicer žetev letine 2011/2012 še ni popolnoma končana, ker sopredeli, kjer pšenica pozneje dozoreva, pa tudi sorte imajorazličen čas dozorevanja. Glede na trenutne rezultate žetvese je spet izkazalo, da ima daleč največji vpliv na kvalitetopridelka vreme in seveda tehnologija pridelave. Zavedati semoramo, da če ne skrbimo za naše posevke pšenice tako,kot je to zahtevano, ne moremo pričakovati visokih in kvalitetnih pridelkov. Rane sorte, ki so bile požete ob pravemčasu, so letos dale precej dobre pridelke, tako po kvantitetikot tudi po kvaliteti. Pozne sorte, kjer je prišlo do prisilnegadozorevanja, so v večini primerov razočarale. Nizki pridelki, nizke beljakovine, relativno nizko padno število. Tudi prisami tehnologiji je velikokrat bilo kaj narobe. Pojavile so senam bolezni. Od vseh najpomembnejše za slabo kvalitetoso fuzarioze, ki kljub opozorilom kmetijsko svetovalne službe niso bile ob pravem času zatirane, niti niso bili uporabljeni pravi pripravki. Pa tudi, ko je pšenica cvetela (določenekasnejše sorte), je prišlo do padavin, kar nam je na pšenicah povečalo nevarnost okužbe s fuzariozami. Pojavila se jetudi trda smrdljiva pšenična snet. Doma pridelamo pšenico,ker je ne smemo sami tretirati (seme) s fungicidi, je še toliko večja verjetnost za pojav te bolezni. Pšenico posejemoin ob žetvi dobimo črna semena, ki smrdijo po ribah. Takoseme je strupeno tako za ljudi, kot tudi za živali in bi ga bilopotrebno uničiti (najbolje globoko pod zemljo). Okuženihsemen ne smemo dajati kot krmo živalim, niti tako seme ne smemo več sejati v naslednji sezoni. Ker se taka okužbaprenaša preko tal, se bo vsako netretirano, neobdelamoseme okužilo in bolezen se bo prenašala naprej. V bodočelahko nastanejo zaradi tega velike težave, zato svetujemo,da ob odločitvi za novo setveno sezono pšenice 2012/2013kupite obdelano kvalitetno seme. Metka Barbarič, KGZS-zavod MS Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota tel.: (02) 539-1410, fax: (02) 521-1491 E-mail: kgzs.zavod.ms@gov.si; www.kgzs-ms.si Kmetovalce obveščamo, daje bil dne 29.06.2012 objavljen javni razpis za ukrep 121 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2012,za naložbe na področju prašičereje Razpis bo odprt do 31.08. 2012Informacije dobite na KSS Strniščni dosevki Po večletnem prizadevanju smo uspeli v KOP spraviti tudineprezimne dosevke, ki jih je MKO strokovno imenovala Neprezimni posevki NEP- Podukrep 214-I/8 Zahteve pri izvajanju podukrepa so: • v petletni kolobar morajo biti vključene najmanj tri poljščine; • neprezimni posevek se upošteva kot ena od treh različnih poljščin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar; • kolobar mora biti zasnovan že ob vstopu v podukrep; • v primeru višje sile, ali spremembe tržnih razmer, morebitna zamenjava poljščin v kolobarju ne sme poslabšatikolobarja in negativno vplivati na okolje, oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja podukrepa; • obvezna je pokritost tal z neprezimnimi posevki preko poletja in jeseni; • setev neprezimnih posevkov je treba opraviti najpozneje do 1. septembra tekočega leta; • obdelava tal ozelenjenih njivskih površin je mogoča od 16. oktobra tekočega leta; • če se uporabljajo samo mineralna gnojila, količina uporabljenega dušika iz mineralnih gnojil ne sme presegati170 kg/ha letno; • fitofarmacevtska sredstva se uporabljajo na osnovi pro gnoze, kjer le-ta obstaja.Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/8 neprezimni posevki, lahkov naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/1ohranjanje kolobarja. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214-I/1 ohranjanje kolobarja, ali podukrep 214-I/8 neprezimni posevki,morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, kivključuje najmanj tri različne poljščine. Neprezimne strniščne dosevke uporabljamo na različne načine, in sicer za: Neprezimni dosevki za krmo: sudansko trava (silaža) 20 kg/ha sudanska trava (zelena krma) 18 kg/ha Za zrnje: proso 30 kg/ha ajda 80 kg/ha Za zeleni podor: Bela gorjušica 12 kg/ha Oljna redkev 20 do 30 kg/ha Facelija 12 kg/ha Prezimni dosevki za krmo: mnogocvetna ljuljka 40 kg/ha landsberška mešanica 50 kg/ha inkarnatka 30 kg/ha inkarnatka + mnogocvetna ljuljka 15 kg/ha + 20 kg/ha črna detelja 30 kg/ha lucerna 30 kg/ha črna detelja + mnogocvetna ljuljka 15 kg/ha + 20 kg/ha lucerna + pasja trava 20 kg/ha + 10 kg/ha Listnati ohrovt 6 kg/ha Sudanska trava je vsestransko uporabna, saj jo lahko pridelujemo za krmo (silaža, zelena krma) in za zeleno gnojenje.Zrnje prosa vsebuje veliko beljakovin in rudnin. Proso lahkopridelujemo tudi za silažo. V razvojni fazi mlečne zrelostivsebuje proso nad 30 odstotkov sušine. To pa je dovolj, dapoteka fermentacija v pravilni smeri. V razvojni fazi mlečnezrelosti je prezanje zrnja iz socvetij sorazmerno malo, zatose nam v naslednjem letu ne pojavlja kot nadležen plevel.Proso lahko siliramo v kombinaciji s koruzno silažo.Bela gorjušica, oljna redkev in facelija so medovite vrste, kiv jesenskih mesecih nudijo čebelam obilo medičine in biološko zelo kakovosten cvetni prah, kmetom pa obilo organske snovi, ki izboljšuje rodovitnost njivskih površin. Lahkorečemo, da se ajda ponovno vrača na pomurska polja. Nimasamo visoke prehranske vrednosti za ljudi, ampak je tudi dobra čebelja paša v jesenskih mesecih.Landsberška mešanica je sestavljena iz grašice in inkarnatke, ter mnogocvetne ljuljke. Lahko jo sejemo tudi kot deteljno travno mešanico, saj vsebuje več kot 50 % metuljnic.Obilni pridelek zelinja je bogat na vsebnosti beljakovin in jedobro prebavljiv, zato ni naključje, da jo prištevamo med najbolj hranljivo krmo.Inkarnatka spada med metuljnice, ki da v samostojni setvinižji pridelek od mešanice z mnogocvetno ljuljko, vendar paje pridelek zelinja bogat na hranilnih snoveh.Inkarnatka + mnogocvetna ljuljka nudita v mešanici večji 8 : : : : : : : : : : Lipnica pridelek zelinja, vendar je nekoliko slabše prebavljiv. Za območje Pomurja je omenjeno mešanico bolj smiselno pridelovati, kot pa samostojni posevek inkarnatke.Črna detelja in lucerna sta večletni vrsti in spadata medmetuljnice. Na ekstremnih rastiščih ju je smiselno pridelovati v mešanici s travami. Neprezimne vrste, ter prezimno mnogocvetno ljuljko innjene mešanice, je smiselno posejati takoj, črno deteljo inlucerno (ter njune mešanice s travami) pa bomo sejali po 15. avgustu, odvisnoseveda, kako bo narava radodarna s pa davinami. KGZS-Zavod MS, Dr. Stanko Kapun Ukrepi proti skladiščnim škodljivcem Skladiščni škodljivci večinoma uspevajo v temnih prostorihin bežijo pred svetlobo. Z vizualnimi pregledi jih opazimošele tedaj, ko so se zelo namnožili. Zato pregledujemo živilana več načinov. Natančno pregledamo skladiščni prostor,še posebno razne špranje, lesene stene, ali tla. Zlasti žitoin moko vzorčno presejemo skozi ustrezno gosto sito, zaradi ugotavljanja morebitnih telesnih ostankov žuželk, alinjihovih zapredkov. Feromonske vabe privabljajo nekatereskladiščne žuželke. S pomočjo primernih sond poskušajodobiti vzorce živeža iz globljih plasti, ki jih nato presejejoin natančno pregledajo. Merjenje temperature v globljihplasteh žita tudi pripomore k ugotavljanju napada. Zaradiaktivnosti škodljivcev se žito ogreje. Seveda moramo ciljneškodljivce in znamenja poškodb v vseh primerih dobro poznati, ker bi jih sicer zaradi njihove morfološke in razvojnerazličnosti spregledali. (www.fito-info.si) Varstvo živeža in semena pred škodljivci je zasnovano napreventivi oziroma posrednih varstvenih ukrepih. Skladišče mora biti primerno grajeno, hladno in suho. Praznaskladišča primerno pripravimo za sprejem novih stvari. Vsepovršine ob letnem čiščenju poškropimo z insekticidom.Odstraniti moramo vse, tudi najmanjše ostanke (npr. žita,koruze, …). Živež in semensko blago moramo uskladiščitiv primerne shrambe, ki so hladne in suhe. Material, ki gauskladiščimo, naj bo ustrezno suh (ne sme biti preveč vlažen). Večina skladiščnih škodljivcev ima optimalno temperaturo razvoja med 25 in 30º C, nekateri pa med 20 in 25º C. Čim večja so odstopanja od optimalne temperature, tembolj je oviran razvoj škodljivcev. Podobno velja za vlago. V zrnju žita, ki vsebuje od 13 do 14 % vlage, je razvoj večine škodljivcev oviran. Če zrnje vsebuje manj kot 12 % vlage je razvojškodljivcev onemogočen. Omogočeno pa mora biti zračenjeskladiščnega prostora in uskladiščene robe v njem. Nove pošiljke živil, ki smo jih prejeli iz drugih skladišč in jih nameravamo uskladiščiti, moramo temeljito pregledati. Starih innovih pošiljk živeža ne smemo med seboj mešati. Površineskladiščnega prostora morajo biti čim bolj gladke. V raznihšpranjah se namreč zadržujejo tudi napadeni ostanki živeža(in semena) in od tam lahko izvira napad na novo uskladiščeno robo. Take ostanke je treba uničiti. Tudi embalaža, vreče in podobno, so lahko izvor napada. Potrebno jih je pregledati in temeljito očistiti. Neposredni varstveni ukrepi so fizikalni, biotični in kemični.Med fizikalne uvrščamo vzdrževanje nizkih temperatur vskladiščih s hladilnimi napravami, dalje z uporabo toplote,visokih frekvenc za stalno vznemirjanje škodljivcev, uporabo rentgenskih žarkov, ki sterilizirajo žuželke ali jih neposredno zatrejo, ter z uporabo ogljikovega dioksida. Medfizikalne ukrepe spada uporaba fizikalno delujočih sredstev, kot so inertna prašiva, ki se nanesejo na zrnje žita.Ta v primeru pojava škodljivcev poškodujejo njihovo kutikulo in povzročijo dehidracijo in pogin. Biotično varstvoje v skladiščih omejeno. Koristne vrste ne morejo povsemzatreti škodljivcev v skladiščih. Med neposrednimi varstvenimi ukrepi, ki jih opravljamo in izvajajo za varstvo živežav skladiščih, je uporaba kemičnih sredstev ali fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Uporabljajo se v praznih skladiščihpred vnosom novega materiala kot škropiva, s katerimi sevse površine poškropi, ali se sredstva nanese s pomočjoatomizerjev. Uporabljajo se hlapljiva sredstva, ki prodrejov razne razpoke. Pri delu je obvezna uporaba osebne zaščitne opreme. Za neposredno nanašanje na uskladiščenorobo je na voljo le omejeno število pripravkov. Po svetu intudi pri nas se preizkušajo tudi insekticidi rastlinskega porekla (oziroma insekticidno delujoči rastlinski ekstrakti) zavarstvo živeža v skladiščih. Med varstvenimi ukrepi, ki jihizvajajo pooblaščene organizacije (DDD služba), je fumigacija (zaplinjanje) skladišč in uskladiščenega živeža. Predfumigacijo morajo biti prostori hermetično tesnjeni, karje povezano tudi s precejšnjimi stroški. Fumigacija zatreškodljivce v vseh razvojnih stadijih: jajčeca, ličinke, bubein odrasle v prostoru in v živilih, ki se fumigirajo. Mrtviosebki in njihovi telesni deli ostanejo v zaplinjenem živežu in semenu. V skladiščih je priporočljivo imeti posebenmanjši prostor, ki je hermetično zaprt, da se v njem lahkoopravi fumigacija manjših količin napadenega živeža alitudi embalaže. Po opravljeni fumigaciji so skladiščna živila spet izpostavljena morebitnemu vdoru škodljivcev innjihovemu razvoju, zato je potrebno preventivno varstvoizvajati v rednih presledkih. Metka Barbarič, KGZS-zavod MS Novi izzivi v naslednjem šolskem letu Dvojezično osnovno šolo Prosenjakovci je v šolskem letu 2011/2012 obiskovalo 74 učencev, v šolskem letu 2012/2013 pa bo predvidoma 71 učencev.Dosežki na šolskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih v znanju na posameznih predmetnih področjih dokazujejo, da je šola s strokovnim timom na pravi poti, v koraku s časom in usmerjena v napredek, v drugačnost. Drugačno, sodobno delo zahteva od nas učiteljev veliko več dela,časa, truda in tudi napetosti, vendar smo se pripravljeni izpopolnjevati, potrpeti in strpno čakati na čas, ki bo pokazal, kako uspešni smo in kakšni potenciali so še v nas.Vemo, da smo na pravi poti in to nam daje zadovoljstvo.Dokazila o uspehih naših učencev potrjujejo to, v kar verjamemo. To je znanje, ki je trajno, vseživljenjsko. Na področju vzgojno-izobraževalnega dela se lahko tako pohvalimo s 14. zlatimi priznanji, 26. srebrnimi in 60. bronastimi priznanji. Učencu 9. razreda, Domen-Ianu Moroviču smo podelili diamantni kenguru za zlata priznanja iz matematike v vseh letih osnovne šole. Rezultati so primerljivi z rezultati vrstnikov v državi in v državah Evropske unije. Zahvala za vse te uspehe gre v prvi vrsti učencem, ne smemo pa pozabiti na požrtovalno delo strokovnih delavcev in seveda tudi staršev. V letošnjem šolskem letu smo bili ponovno zelo uspešni pri ločevanju odpadkov, plastike in papirja, saj smo v projektu podjetja Cero Puconci, Ločujmo – varujmo, v kategoriji malih šol, ponovno dosegli prvo mesto.Tudi v naslednjem šolskem letu si bomo prizadevali delati po projektu Didaktika ocenjevanja – formativno spremljanje, saj le ta prinaša rezultate, kot so dvig notranje motivacije za učenje, trajnejše znanje, učenec pa dobi sprotno povratno informacijo o svojem znanju. Velik poudarek bomo še naprej namenjali razvijanju bralne pismenosti (projektsmo poimenovali Kako izluščiti bistvo?), ki je ključna na poti samostojnega učenja.Za nami so tudi pomembna mednarodna sodelovanja.Med drugim smo na letošnjem eko dnevu, na katerem smo se osredotočili na ohranjanje biotske pestrosti v naši okolici, skupaj z učenci iz sosednje Madžarske (Csesztreg) v učilnicah v naravi raziskovali in tako bogatili naše znanje.V sodobnem svetu je pomembno pri učencu razvijati tiste kompetence in znanje, ki vodijo do samoiniciativnosti.Učence je potrebno naučiti učiti se, kritično razmišljati in v njih razvijati odgovornost do sebe, sočloveka in do svojih dejanj. mag. Valerija Danč Sabotin Új kihívások az új tanévben A 2011/2012-es tanévben, a Pártosfalvi Kétnyelvű Általános Iskolának 74 tanulója volt, míg a 2012/2013-as tanévben 71 diákra számítunk. Az egyes tantárgyi körökben, az iskolai, országos és nemzetközi tudásfelmérőkön, vetélkedőkön elért eredményeink arról tanúskodnak, hogy az iskola szakmai csapata jó úton jár, hogy halad az idővel, valamint jövő- és másság orientált. Ez a másféle, korszerű munka tőlünk, pedagógusoktól sokkal több munkát, időt és odaadást követelt, gyakran feszültségekkel jár, de mi is készen állunk megtanulni az újdonságokat, majd türelmesen várni az idő múlását, amely bebizonyítja, mennyire vagyunk sikeresek és milyen erőforrások rejlenek még bennünk. Elégedettséggel tölt el bennünket a tudat, hogy jó úton járunk. Tanulóink eredményei tovább erősítik bennünk azt, amiben hiszünk. Ez pedig a tartós, az életet végigkísérő tudás. A nevelési oktatási munkánkról tanúskodik a 14 arany, a 26 ezüst, és a 60 bronz elismerés. Kilencedikes tanulónknak, Domen-Ian Morovičnak pedig az általános iskola minden évében, a matematika terén elnyert aranyelismerés mellé, átadtuk a gyémántkengurut is. Eredményeink semmiben sem maradnak le az országos, illetve az európai uniós tanulók eredményi mögött. Hála ezért elsősorban a tanulóknak, ugyanakkor nem szabad megfeledkeznünk a pedagógusok és persze, a szülők munkájáról, hozzájárulásáról sem. Az elmúlt tanévben ugyancsak sikeresek voltunk a hulladék, a műanyag és a papír szelektív gyűjtésében, így a Cero Puconci vállalat – Szelektáljunk-védjünk című projektjében, a kis iskolák kategóriájában, újra első helyezettek lettünk. A következő tanévben is az Osztályozási didaktika -formatív nyomon követés projekt szerint kívánunk dolgozni, mivel ez olyan eredményekkel jár, mint a tanulásra ösztönző belső motiváció erősítése és a tartósabb tudás, ugyanakkor a tanuló folyamatos visszajelzést kap saját tudásának alakulásáról. Továbbra is nagy hangsúlyt fektetünk az olvasási írásbeliség fejlesztésére, aminek kulcsszerepe van az önálló tanulás útján (a projektnek a Hogyan kihámozni a lényeget? címet adtuk). Jelentős nemzetközi együttműködés áll mögöttünk. Többek között az idei öko-napon, amelyen környezetünk biológiai sokszínűségének megőrzésére összpontosítottunk, a szomszédos magyarországi, csesztregi tanulókkal együtt, a természeti tantermekben kutattuk a környezetet, és így bővítettük tudásunkat. A mai világban a tanulóknál fontos az egyéni kezdeményezést segítő kompetenciák és tudás elsajátítása. A tanulókat meg kell tanítani tanulni és kritikusan gondolkodni, ezáltal pedig erősíteni az önmaguk, az embertársaik és cselekedeteik iránti felelősséget. mag. Danč Sabotin Valerija Zdrava prehrana za zdravo srce Ste vedeli, da so bolezni srca in ožilja vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti tudi pri nas v Pomurju? Za zdravje srca in ožilja lahko veliko storite sami. Prehranjujte se zdravo, bodite vsak dan telesno aktivni, pazite na telesno težo, kontrolirajte si krvni tlak in holesterol. Pomembna je pestra prehrana in zmerne količine hrane. Pojejte le toliko,kolikor porabite. Izogibajte se XXL porcij. Med živila, ki še posebej varujejo srce, sodijo: špinača, blitva, solate, zelje,ohrovt, brokoli, paradižnik, čebula, ovseni kosmiči, ajdova in prosena kaša, polnovredni riž, soja, čičerika, fižol, losos,skuša, sardele, jabolka in olivno olje. Vsak dan zaužijte vsaj 30 dag zelenjave in 20 dag sadja. Ribe uživajte vsaj dvakrattedensko. Izogibajte se maščob, predvsem tistih živalskega izvora (mast, maslo, smetana, mastno meso, …). Pazite na vnos soli – jedi manj solite. Raje uporabljajte sveže začimbe in dišavnice (sveže, suhe). Dajte prednost kuhanju, dušenju in pečenju (folija, vrečka za peko). 10 : : : : : : : : : : Lipnica »Dober« in »slab« holesterol Holesterol je maščobi podobna snov, ki ima pomembne funkcije v telesu. Večji del holesterola nastaja v jetrih, okrogtretjine holesterola pa vnašamo s hrano živalskega izvora.Holesterol je sestavni del vseh celičnih membran. Potrebujemo ga za tvorbo hormonov, vitamina D, žolčnih kislin, terdrugih snovi. Preveč holesterola v krvi predstavlja resne težave za naše zdravje. Namreč, zvišana raven holesterola jepomemben vzrok srčno-žilnih bolezni. V telesu sta prisotnatako imenovani varovalni ali »dober« holesterol (HDL), kivsebuje več beljakovin in manj holesterola, ter »slab« holesterol (LDL), ki vsebuje manj beljakovin in več holesterola.Del »slabega« holesterola, ki ga telo ne porabi, se kopiči vstenah žil, kar prispeva k poapnenju žil (srčna in možganskakap). Nasprotno pa »dober« holesterol odstranjuje holesterol iz žilne stene in omogoča, da le-ta gre v jetra in se odtam preko žolča odstrani iz organizma. Kakšen holesterol imate? Ali veste kakšne so vrednosti vašega holesterola? Če ne, je skrajni čas, da to zveste. Namreč, raziskave kažejo, da ima skoraj 70 % prebivalcev Slovenije povišano raven holesterola v krvi. Zavedajte se, da povišanega holesterola ljudje ne občutijo. Skupni holesterol naj bo manjši od 5 mmol/l,LDL ali »slab« holesterol manjši od 3 mmol/l ter HDL ali »dober« holesterol večji od 1 mmol/l.In kaj če imate povišan holesterol? Pri manjšem povišanju ravni holesterola zadostuje zdrav način življenja – zdrava prehrana, redna in zadostna telesna dejavnost, primerna telesna teža. Tako na primer z zdravo prehrano lahko zmanjšate raven holesterola do 15 %. Pri večjih odklonih pa je potrebno zdravljenje z zdravili. V tem primeru morate strogo upoštevati navodila zdravnika. Če imate povišan holesterol bodite pozorni na … • Pojejte toliko, koliko porabite. • Imejte 4-5 obrokov na dan. Pazite, da bo količina primerna. • Dan začnite z zajtrkom. Uživajte ovsene kosmiče brez dodanega sladkorja. Ovseni kosmiči namreč prispevajo kzniževanju holesterola. 4-5 žlic kosmičev zaužijte z manjmasnim mlekom ali jogurtom. • Vsak dan zaužijte najmanj 3 sadeže (cca 30 dag). Obvezno z lupino. Namreč, lupina vsebuje snovi, ki prispevajo k zniževanju holesterola. • Vsak dan zaužijte najmanj 40 dag zelenjave. Obvezna je velika porcija solate (zelje, regrat, zelena solata, korenček,paradižnik, paprika, kumare…). • Še posebej pazite na uživanje živil, ki vsebujejo holesterol. • Omejite uživanje jajc – oziroma jajčnega rumenjaka (lahko uživate beljak). Izogibajte se mastnemu mesu. Kožo spiščančjega mesa odstranite; prav tako se izogibajte klobasam, salamam, hrenovkam, paštetam, slanini, svinjskimaščobi, smetani, maslu. • Jedi pripravljajte na olju. • Ne uživajte majoneze, kupljenih omak, ter keksov in drugih sladkarij. Vsebujejo namreč veliko maščob, pa tudi holesterola. • Izogibajte se sladicam, saj vsebujejo maščobe, sladkor, rumenjak, … Priloga s paradižnikom in krompirjem 4 večje krompirje 2 večja paradižnika 2 žlici oljaPol feferona (po okusu) Timijan Sol Olupljen krompir narežemo na rezine. V električnem mešalniku sesekljamo paradižnik in feferon. Segrejemo olje in dodamo paradižnik. Solimo, dodamo timijan in krompir.Pokrijemo in dušimo. Ponudimo kot prilogo. Enolončnica z mesom in zelenjavo 30 dag puranjega, piščančjega ali svinjskega mesa 25 dag stročjega fižola 25 dag graha 40 dag krompirja 2 korenčka 1 čebula Česen Sol, poper, lovorov listMalo mlete rdeče paprike 2 žlici oljaNa olju dušimo čebulo, dodamo na kocke narezano meso in korenček, stročji fižol, grah in krompir. Začinimo, zalijemo z vodo in kuhamo. Na koncu dodamo rdečo papriko. Prim. mag. Branislava Belović, dr. med. Voda in grenko najbolje ohlajata Poletje nas že vabi v svoj topel objem, hkrati pa je z njim prišla tudi vročina, ki marsikomu povzroča preglavice.V naslednjih vrsticah si lahko preberete nekaj najlažjih načinov, kako se ohladiti. mokra brisača, ali le tok vode nekaj minut preko zapestja.Poleg mokrih brisač je zelo prijetno tudi namakanje nog v plastično posodo (lavor), v katero si nalijemo mrzlo vodo,dodamo pa lahko tudi ledene kocke. Kar se tiče pijače in hrane, je poleti najbolj osvežilno vse,kar je grenko, saj vpliva najbolj ohlajujoče na ljudi. Tako si poleti privoščimo čimveč grenke osvežujoče pijače, če nam ne diši voda, priporočljivo pa je zaužiti grenko sadje.Prav tako je pomembno, da pijemo, še preden začutimo resnično žejok, ali celo dehidriranost. Foto in tekst: Marina Benkovič Kuhanje golaža - Magyarszombatfa Ob Lončarskih dnevih v naselju Magyarszombatfa so 7.julija organizirali tekmovanje v kuhanju golaža, za kar je povabilo prejela tudi Madžarska narodna samoupravna skupnost občine Moravske Toplice.Tekmovanja smo se udeležiliz dvema ekipama. Kljub poletni pripeki so ekipe s kuhanjemzačele ob devetih dopoldan, saj je jed morala biti končanado trinajste ure. Tekmovanja v kuhanju se je udeležilo devetekip in vsaka je prilagodila jed svojemu okusu. Naši ekipi stagolaž pripravili iz govedine in svinjine, okus pa so obogatili zrazličnimi začimbami. Ker ima vsak kuhar svoje male skrivnosti, jih seveda tudi naši niso izdali. Kakor se je jed kuhala,so se iz kotličkov širili vse prijetnejši vonji. Ob razglasitvi rezultatov smo izvedeli, da se je ena od naših ekip uvrstila nadrugo mesto in kot priznanje prejela lončeno posodo. Gotovo jed smo razdelili med obiskovalci, ki so z užitkom pojedlinaš golaž. Tudi taka srečanja prispevajo k negovanju in krepitvi dobrososedskih odnosov. Vugrinec Alen Gulyásfőzés Magyarszombatfán A Magyarszombatfai fazekas napok alkalmából július 7-én egy gulyásfőző versenyre került sor, amelyre a Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség is meghívót kapott. Az önkormányzat két csapattal vett részt ezen a főző versenyen. A nagy hőség ellenére reggel kilenc órakor kezdték el a csapatok a főzést és délután 13 órára kellett elkészíteni a gulyást. A főzőversenyen 9 csapat vett részt és mindenki a maga ízlése szerint készítette el a gulyást. Csapataink a gulyást marha és disznóhúsból különböző fűszerekkel ízesítve készítették el. Minden jó szakácsnak megvan a maga kis titka, amelyet nem szeret elárulni. A megadott idő vége felé nagyon jó illatok keringtek a gulyásfőző edényekből. Az eredményhirdetéskor tudtuk meg, hogy az egyik csapatunk a második helyezést érte el, amiért fazekas edényt kaptunk ajándékba. A megfőzött ételt elosztottuk az érdeklődők között, akik jó étvággyal fogyasztották el. Ezek a találkozók is hozzájárulnak a jószomszédi viszonyok erősítéséhez és megőrzéséhez. Vugrinec Alen Simon Šanca je za raziskovalno nalogo »Josip Benko – častni občan Občine Moravske Toplice« prejel zlato priznanje Prleško društvo generala Maistra in Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera sta tudi letos organizirala tekmovanje o poznavanju novejše zgodovine Slovenskega naroda z naslovom Pot v prihodnost.Tekmovanja se je udeležilo 21 dijakov iz različnih slovenskihgimnazij, med njimi je bil tudi Simon Šanca iz Središča, dijak 3. b razreda soboške gimnazije. Dosegel je zlato priznanje, ki ga je prejel 19. maja na slovesnosti ob dnevu odprtihvrat v vojašnici v Mariboru. V raziskovalni nalogi je predstavil Josipa Benka iz Tešanovcev. Josip je v času med obemavojnama naredil veliko dobrega za Prekmurje, predvsem zaMursko Soboto. Kot zaposlen moški ni nikoli pozabil na svojrojstni kraj in se je tja vedno znova vračal. Podpiral je različna društva, gasilce, sokole in tudi študente, vedel je da soizobraženci tisti, ki gradijo misleči svet. Kljub vsemu dobremu je doživel tragičen konec, saj so ga aprila 1945 obsodilizaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem in denarne pomoči fašistom, ter ga 19. junija 1945 tragično usmrtiliskupaj s tedanjim murskosoboškim županom dr. JožetomLipičem na soboškem pokopališču. To dejanje Simon zeloobsoja. Dejan Rocner Simon Šanca arany plakettje a „Josip Benko, Moravske Toplice Község díszpolgára” című dolgozatáért A Prleško društvo generala Maistra és a ljutomeri Franc Miklošič gimnázium az idén is megszervezte a szlovén nemzet újkori történelmével kapcsolatos, Út a jövőbe című vetélkedőt. A vetélkedőn különböző szlovéniai gimnáziumok 21 tanulója, köztük a szerdahelyi Simon Šanca, a muraszombati gimnázium 3. b osztályos diákja is részt vett. Dolgozatáért arany fokozatú elismerésben részesült, amelyet május 19-én, a maribori laktanya nyílt napja alkalmából szervezett ünnepségen vehetett át. Dolgozatának témája a tešanovci Josip Benko élete volt. A két világháború közötti időszakban Josip nagyon sokat tett a Muravidékért, elsősorban Muraszombatért. Sok munkája mellett sem felejtette el szülőfaluját, és szívesen járt haza. Támogatta a különböző egyesületeket, a tűzoltókat, a tornaegyletet és az 12 : : : : : : : : : : Lipnica egyetemistákat is, tudta, ők lesznek a értelmes világot építő értelmiségiek. Jócselekedetei ellenére tragikus véget ért, azzal vádolták meg, hogy együttműködött a megszállókkal és támogatta a fasisztákat, így 1945. június 19-én, a muraszombati temetőben, dr. Jože Lipič polgármesterrel együtt, kivégezték. Simon igencsak elítéli ezt a cselekedetet. Rocner Dejan Domen-Ian Morovič … bodoči matematik ali kemik? Domen-Ian je preprost fant, ki ga marsikaj zanima. Letos je zaključil osnovno šolo na DOŠ Prosenjakov ci. Najraje ima naravoslovne predmete, še posebejkemijo in matematiko. Zaveda se tega, da je znanjezelo pomembno, zato se je udeležil marsikateregatekmovanja, kjer si je znanje nadgradil. V devetih letih osnovne šole je dobil veliko bronastih priznanj izznanja slovenščine, nemščine, kemije. Tudi srebrnihje bilo kar nekaj: iz logike, fizike, vesele šole, matematike, angleščine. V devetem razredu je dobil zlatopriznanje iz znanja o sladkorni bolezni, na kar je šeposebej ponosen. Pa ne zaradi priznanja kot takega,vsako priznanje je dokaz, da se je naučil nekaj novega, predvsem pa koristnega. Na posebnem mestuv njegovi zbirki priznanj se nahaja tudi diamantnikenguru, ki ga je prejel zato, ker je vsa leta medosnovnošolskim izobraževanjem dosegal lepe rezultate na matematičnem področju. Matematika je res njegovo močno področje, saj se je v devetem razredu že peto letouvrstil v finale hitrega in zanesljivega računanja na pamet. Lani semu je v okviru omenjenega tekmovanja uspelo uvrstiti na mednarodno tekmovanje, kjer je tekmoval tudi z vrstniki iz Latvije, Estonijein Litve. Sodeloval je tudi na mednarodnem logičnem tekmovanjuGenius Logicus preko spleta. Letos je dosegel kar 93%. Ob koncušolskega leta ga je čakalo še nacionalno preverjanje znanja, zanjprav tako zelo pomembno, saj je želel sebi kot tudi svojim učiteljemdokazati, da je njegovo znanje zares uporabno in trajno. Z rezultatije zelo zadovoljen. Šolanje bo nadaljeval na gimnaziji. Njegov cilj jeznanje še nadgraditi in nekoliko več časa nameniti svoji največji ljubezni, kemiji. O tem, ali bo postal matematik ali kemik, bo odločalsam, vendar ni dvoma, da bo njegov poklic obarvan z enačbami. mag. Valerija Danč Sabotin Domen-Ian Morovič … leendő matematikus vagy vegyész? Domen-Ian egyszerű fiú, és sok minden érdekli. Az idén fejezte be a pártosfalvi kétnyelvű általános iskolát. Kedvencei a természetismereti tantárgyak, különösen a kémia és a matematika. Tudja, mennyire fontos a tudás, ezért számos olyan vetélkedőn vett részt, amelyeken továbbfejlesztette ismereteit. Az általános iskola kilenc évében számos bronz elismerésben részesült szlovén és német nyelvből, valamint vegytanból. És persze volt jó néhány ezüst elismerés is: logikából, fizikából, vidám iskolából, matematikából és angolból. Kilencedikesként pedig arany elismerést kapott a cukorbetegséggel kapcsolatos tudásfelmérésen, és erre különösen büszke. Nem is annyira az elismerés miatt, hanem azért, mert maga az elismerés azt bizonyítja, hogy megint valami újat, és hasznosat tanult meg. Gyűjteményében külön helyen szerepel egy gyémánt kenguru, amelyet az általános iskolai éveiben, a matematika terén elért, kiemelkedő eredményeivel érdemelt ki. A matematikai valóban az erősségei közé tartozik, mivel a kilencedik osztályban, már öt egymást követő évben bekerül a leggyorsabb és legmegbízhatóbb fejben számolók közé. Tavaly ebben a versenyben eljutott a nemzetközi porondra is, ahol lett, észt és litván társaival versenyezett. Úgyszintén részt vett a Genius Logicus internetes logikai versenyben, ahol az idén 93 százalékot teljesített. Az év végén még a nemzeti tudásfelmérés várt rá, ami számára szintén nagyon fontos, mivel mind önmagának, mind tanítóinak szerette volna bebizonyítani, hogy tudása hasznos és tartós. Az elért eredménnyel elégedett. Tanulmányait a ljutomeri gimnáziumban folytatja. Célja tovább bővíteni saját tudását, ugyanakkor több időt kíván szentelni kedvencének, a kémiának. Hogy matematikus vagy vegyész lesz-e, arról ő maga fog dönteni, de életét kétségkívül végigkísérik a képletek. mag. Danč Sabotin Valerija Veseli gledališki večer v Čikečki vasi V petek, 13. julija, sta Madžarska narodna samoupravna skupnostobčine Moravske Toplice in Vaški svet Čikečke vasi organizirala veseli gledališki večer v naselju. Gostili smo ljubiteljsko gledališko skupino Kerkabarka iz vasi Bajánsenye na Madžarskem, ki nas je zabavala s skeči in drugimi zabavnimi prizori. Že naslov posameznih iger nam je obljubljal veliko zabave: Vojna žensk, Barvanje ograje, lepa Sári Salamon, Koline in Na vratih, politika. Gledalci so predstavo nagradili z navdušenim in dolgotrajnim aplavzom. Gledališko predstavo je poleg vaščanov obiskalo tudi precej prebivalcev sosednjih vasi z madžarskim življem. Naše sodelovanje s člani ljubiteljske gledališke skupine Kerkabarka iz Bajánsenye je zelo plodno, saj so že večkrat nastopili po okoliških vaseh.Prepričani smo, da nikomur ni žal za večer, ki ga je preživel ob veseli gledališki predstavi v našem vaškem domu. Alen Vugrinec Vidám színházi est Csekefán Július 13-án, pénteken a Moravske Toplice Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség és a Csekefai faluközösség vidám színházi estet szervezett Csekefán. A bajánsenyei Kerkabarka amatőr színjátszó kört láttuk vendégül, akik vidám és szórakoztató jeleneteket adtak elő. Már a jelenetek címéről arra lehetett következtetni, hogy érdekes és szórakoztató est vár ránk. A bemutatott öt darab címe: Asszonyok háborúja, Kerítésfestés, Szép Salamon Sári, Disznóvágás és A kapuban, politika. A közönség nagy lelkesedéssel fogadta és vastapssal jutalmazta az előadást. A színházi előadást nem csak a csekefaiak, hanem a szomszédos magyar lakta falvakból is megtekintették. A bajánsenyei Kerkabarka színjátszó kör tagjaival nagyon jó kapcsolatot tartunk, már többször is szerepeltek falvainkban. Bizonyára senki sem bánta meg, hogy péntek estéjét a faluotthonban szervezett színházi előadáson töltötte. Vugrinec Alen Gasilski tabor »Mladi gasilec 2012« Tudi letošnji gasilski tabor je potekal v Martjancih, na tamkajšnjem športnem centru med 28. 6. in 1. 7. 2012. Mladi gasilci so na taboru spoznavali gasilsko organizacijo,njene naloge, prepletale pa so se tudi gasilske, športne in druge dejavnosti. Udeleženci, stari od 7 do 12 let, so se v Martjancih zbrali v četrtek v poznih popoldanskih urah.Letos je bilo na taboru 32 mladih gasilcev iz Martjancev, Tešanovcev, Filovcev, Berkovcev, Sela in Suhega Vrha z osmimi spremljevalci.Uvodni dan je minil ob spoznavanju na zabaven in zanimiv način, seznanjanjem z dejavnostmi, ki jih čakajo do nedelje, spoznavanju pravil, ki veljajo na taboru, ter ob kinu večeru, ko so si ogledali risanko Obuti maček. V petkovem dopoldnevu je bila na urniku gasilska šola, po njej pa obisk policistov. Otroci so bili nad tem navdušeni, saj so se poskusili v številnih dejavnostih, povezanih z delom policista.Po kosilu in počitku jih je čakalo športno popoldne. Razdeljeni so bili v 4 ekipe (Martjanci, Suhi Vrh s Selom, Filovci in Tešanovci), ki so tekmovale v desetih športnih igrah in se trudile za pridobitev vsake točke. Po napornem popoldnevu je bila pred nami večerja presenečenja, ko so fantje delali in pekli čevapčiče, pripravili zelenjavo, dekleta pa so poskrbela za pripravo in peko slastnih medenjakov, ki so prehitro pošli.Večerji je sledil zabavni večer – gasilec ima talent (zmagala je ekipa iz Suhega Vrha).Sobotno jutro je potekalo po ustaljenem urniku, del katerega je bil tudi dvig zastave. Po zajtrku so mlajši otroci odšli na pohod, starejši pa kolesarit. Čeprav pot ni bila dolga, smo se vrnili utrujeni, zato smo si privoščili počitek in malico. Temu so sledile zabavne dejavnosti, med njimi tudi igro vlog z modno revijo, na kateri je zmagal Rene iz PGD Martjanci, ki je zbrane navdušil v vlogi Lane. Popoldne smo obiskali modelarje, člane MK Ftič, ki so nam predstavili svoja letala. Vsak izmed prisotnih je med njimi našel svoje najljubše.Pot smo nadaljevali do Moravskih Toplic, kjer smo se osvežili v bazenih. Uživali smo v skakanju s skakalnice, vožnji po toboganih, plavanju in med počitkom tudi v sladoledu.Po večerji smo hitro zaspali, saj je bil za nami naporen dan.V nedeljo smo zaključili s finalnimi tekmami, vendar so rezultati ostali skrivnost do popoldneva, ko so prišli starši. Takrat smo izvedeli, da so bili najboljši v športnih igrah Martjanci, drugo mesto so osvojili udeleženci iz Suhega Vrha in Sela, tretje mesto je pripadlo Filovcem in četrto Tešanovcem. Športnemu delu je sledilo reševanje testov, pri katerih so bili uspešni vsi, ki so jih lahko pisali. Tako so ude 14 : : : : : : : : : : Lipnica leženci pri gasilski šoli med drugim spoznavali gasilsko organizacijo, gasilska vozila, orodje in opremo. Urili so se v razvrščanju, opredelili so, kaj sploh je požar, spoznavali vrste požarov in vzroke za njih ter se naučili, kako je potrebno ravnati v primeru požara. Spoznavali so gorljive snovi,pogoje, ki so potrebni za gorenje, gasilna sredstva in s čim kaj (ter kako) gasimo. Prav tako so se seznanili s produkti,ki nastanejo pri gorenju, razmišljali o tem, kako vremenske razmere vplivajo na razvoj požara, … To je le delček tega, kar je bilo zajetega v vsakodnevno gasilsko šolo, saj je namen našega tabora tudi in predvsem usvajanje gasilskih znanj.Kljub temu, da je bilo udeležencem na taboru lepo (vsaj tako so pokazale ankete), so nekateri težko čakali starše in vrnitev domov, predvsem vrnitev pred televizor in računalnik. Hkrati smo dokazali, da se znamo zabavati in dneve preživeti tudi brez sodobne tehnologije.Na koncu velja še beseda zahvale staršem, ki so nam zaupali otroke, otrokom, ki je vsak na svoj način prispeval k dobremu vzdušju na taboru, spremljevalcem, ki so žrtvovali čas, policistoma, članom MK Ftič, ki so popestrili naše dejavnosti, in vsem, ki so pomagali pri izvedbi tabora na tak ali drugačen način. Peti lovski tabor v lovski družini Prosenjakovci Zveza lovskih družin Prekmurje je v sodelovanju z lovsko družino Prosenjakovci med 29. junijem in 1. julijem organizirala že peti lovski tabor, katerega se je udeležilo 19tabornikov in tabornic. V petih letih se je lovskega taboraudeležilo skupaj že 100 tabornikov in tabornic iz 18 osnovnihšol. Udeleženci tabora so tudi taborniki in tabornice iz narodnostno mešanega območja Prekmurja. Praviloma so udeleženci tabora učenci 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol. Program tabora je zasnovan tako, da se udeleženci seznanijo z dejavnostjo lovstva v odnosu do narave, spoštovanjenačela trajnostne rabe narave, kar pomeni, da iz naravelahko jemljemo le toliko, da ne ogrozimo naslednjih generacij. Dvakrat zvečer (in enkrat tudi zjutraj) mladi taborniki s prež skupaj z lovci LD Prosenjakovci opazujejo naravo inživali v njej. Letos je tabornike obiskal tudi evropski zmagovalec v oponašanju jelenjega rukanja Klemen Šušteršič.Cilj tabora je, da taborniki in tabornice spoznavajo naravoin njene zakonitosti. Opazujejo divjad, njihove življenjskenavade in potrebe. Poudarek je na trajnostni rabi narave. Ugodni življenjski pogoji za divjad so tudi pomembni za človeka; če preživi divjad, bo tudi človek. Posebej zanimiva je bila za mlade udeležence strelska vaja. Udeleženci lovskega tabora so se seznanili tudi z drugimi aktivnostmi slovenskih lovcev, predvsem z lovsko tradicijo, kulturo, ter lovsko kinologijo. Veselili so se tudi športnih aktivnosti. Svoje vtise so izrazili v likovnih in literarnih izdelkih. Ludvik Rituper, vodja tabora in starešina LD Prosenjakovci,je pojasnil namen organizacije lovskega tabora za mlade: »Namen tabora je, da mlade seznanimo z dejavnostjolovstva. Danes je lovstvo v javnosti prikazano preveč negativno. S približevanjem dejavnosti slovenskih lovcev mladimželimo pokazati, da smo lovci tisti, ki z orožjem posegamo vpopulacijo divjadi. Naravovarstveniki pa smo slovenski lovcile toliko, da ohranjamo divjad tudi za naše zanamce«. Poudaril je, da se je prvi lovski tabor na Slovenskem zgodil ravnov Prosenjakovcih. Zaključne prireditve se je udeležil tudi predsednik Lovskezveze Slovenije, mag. Srečko F. Krope, ki je povedal: »Če bokateri izmed teh udeležencev postal lovec, bo to zagotovopozitivno. Vsekakor to ni glavni namen lovskega tabora zamlade, glavni namen je predstaviti mladim, kaj se dogaja vnaravi in kako za njo skrbeti«. Predsednik Zveze lovskih družin Prekmurje (dr. Arpad Köveš)je poudaril, da imamo slovenski lovci bogato dediščinolovske kulture in je naša dolžnost, da to kulturo negujemo,spoštujemo in jo predstavljamo širši javnosti, predvsem mladim. S tem namenom so na zaključni slovesnosti tabora sodelovali tudi KUD Prekmurski rogisti in Pevsko društvoprekmurskih lovcev, ki so se predstavili s svojim repertoarjem.Zaključne slovesnosti sta se udeležila tudi župan ObčineMoravske Toplice g. Alojz Glavač in podžupan g. Geza Džuban. Župan Alojz Glavač je zadovoljen z aktivnostjolovskih taborov v občini Moravske Toplice, saj se s tem tudipromovira občina in okolje, kjer se tabor odvija. Zaželel je,da bi se tudi v prihodnje aktivnost lovskih taborov nadaljevala, vsebina tabora pa nadgrajevala. Ob tem se je zahvaliltudi članom LD Prosenjakovci, ki so udeležence tabora vodili v lovišče. Podžupan Geza Džuban pa je mlade navdušil zvožnjo v svojem vojaškem jeepu.Na koncu slovesnosti se je vodja tabora Ludvik Rituperzahvalil vsem, ki so sodelovali pri taboru, predvsem staršem,ki so zaupali svoje otroke lovcem, mentorjem, ki so izvajaliprogram in članom LD Prosenjakovci, ki so spremljali tabornike v sami naravi. Posebna zahvala pa je namenjena DOŠProsenjakovci, posebno kuharju Silvu Bediču, ki je skrbel zazdravo prehrano v taboru. S spoštovanjem. Ludvik Rituper, predsednik LD Prosenjakovci Uspehi mladinskega društva Tešanovci V začetku letošnjega leta je v Tešanovcih zaživelo mladinsko društvo. Osnovnošolci, dijaki, študentje oz. vsi mladi smo svoje druženje in aktivnost na raznih področjih ovrednotili z ustanovitvijo Mladinskega društva Tešanovci.Do sedaj v naši vasi že dolgo ni bilo nobenega takega društva, ki bi pripomoglo k boljšemu sodelovanju in preživljanju skupnega prostega časa med mladimi. Ker le-tega ne želimo nameniti samo televiziji in računalniku,temveč ga želimo izkoristiti za nekaj bolj kakovostnega, je bila ustanovitev društva prava odločitev. Društvo nam ponuja lepše, pestrejše življenje in predvsem zagotavlja prihodnost našega kraja. Zavedamo se, da bomo v Tešanovcih najbrž še dolgo živeli, zato nam ni vseeno, kaj se z njim dogaja in kako se razvija.Mladinsko društvo Tešanovci je v prvi vrsti namenjeno druženju in povezovanju vaške mladine. Društvo organizira lastne projekte, pomaga drugim društvom v vasi in se aktivno udeležuje raznih prireditev tako na lokalni, kakor tudi na državni ravni. V začetku junija so se predstavniki Društva udeležili regijskih kmečkih iger, ki so potekale v Grabah pri Ljutomeru.Odlična ekipa je s skupnimi močmi pometla s konkurenco in dosegla 1. mesto. Naša članica društva Sandra Dervarič je dosegla še poseben uspeh, saj je bila najboljša v igri grabljanje, za kar je dobila tudi pokal. Doseženi uspeh je našo ekipo popeljal na 26. državne kmečke igre in 5. mednarodne kmečke igre, ki so 7. julija 2012 potekale v Braslovčah. Igre je organiziralo Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine. Sodelovalo je 24 ekip iz Slovenije in 4 iz tujine. Tekmovalci so se pomerili v različnih igrah (košnja trave z ročno koso, grabljanje, peka potice, idr.). Član naše ekipe Vincent Erniša je pokazal odlične spretnosti in potencial v košnji trave z ročno koso. V konkurenci 28. ekip je Mladinsko društvo Tešanovci doseglo odlično 7. mesto.Ekipa Lipnice Mladinskemu društvu iz Tešanovcev čestita za dosežene uspehe in želi obilo navdiha pri nadaljnjem delovanju. Vaški dan v Števanovcih Člani folklorne skupine Bogojina in PGD Bogojina so bili 24.junija povabljeni na vaški dan v Števanovce. Program je potekal celo popoldne, začel se je z dvojezičnim bogoslužjem in blagoslovitvijo igral, nadaljeval s kulturnim programom,v katerem so z dvema sklopoma sodelovali člani folklorne skupine Bogojina. Posebno pozornost so pritegnili gasilci iz Bogojine, ki so sodelovali pri gasilskih igrah in demonstrirali delovanje gasilske opreme, ki so jo ob tej priliki pripeljali s seboj v gasilskem vozilu. Program so gostitelji zaključili s koncertom blues in rock glasbe.Podobno sodelovanje med števanovsko lokalno samoupravo in krajani Bogojine poteka že od leta 2003, ko sta takratna predsednik lokalne samouprave Števanovci, Ladislav Kovač in predsednik vaške skupnosti Bogojina, Matjaž Cerovšek, podpisala dogovor o sodelovanju med prijateljskima naseljima, s ciljem, naj bi se med sabo povezali prebivalci in organizacije, ki predstavljajo interese vaščanov, ter da bi vzpostavili prijateljske stike na področju negovanja maternega jezika, kulture, športa, turizma, ter ohranjanja narodnostnih šeg in običajev. Krajani obeh naselij in člani društev se tako družijo ob raznih prireditvah in srečanjih večkrat letno. MC 16 : : : : : : : : : : Lipnica Župnijski dan v Kančevcih da doba opravljanja njunega poklica presega mejo vsakršne pokojninske reforme. Zbrani so prisluhnili poeziji J.Murna, verzom domače avtorice Vesne Jakiša. S svojo točko pa je navzočim približal posamezna ljudska glasbila g.Tomaž Rauch, dober poznavalec ljudske glasbe, svobodni umetnik, skladatelj, … Skozi celotni program je bilo čutiti preprostost, ljubezen do narave, ljudskega petja in sožitja vernikov domače župnije. Popoldne je bilo sklenjeno z večernicami v cerkvi in prijetnimi spomini na ta dan.Srečno do prihodnjega župnijskega dne. Cvetka Šavel Kerman Foto: Peter Kolar Izdelava košaric iz kavnih vrečk V rokodelskem društvu Vrtnica v Prosenjakovcih znova in znova presenečajo. Tokrat so se člani društva zbrali ob večerih z namenom, da koristno uporabijo prazne kavne vrečke – prav iz njih so nastale čudovite košarice, ki služijo kot okras, v njih pa lahko shranimo tudi manjše stvari – sadje, sladkarije, nakit in še kaj. Delavnice je vodila gospa Gizela Hartman iz Križevcev, ki je budno spremljala nastajanje novih umetnin in skrbela, da je potekalo vse tako kot mora. Glede na to, da je bilo navdušenje članov nad košaricami izjemno, so se odločili, da bodo z delavnicami nadaljevali v zimskem času, takrat pa načrtujejo tudi izdelavo adventnih venčkov. Veseli bodo, če se jim pridružite tudi vi. Denis Malačič Kosárkák kávészacskókból A pártosfalvi Rózsa kézimunka szakkör tagjai folyamatosan újdonságokkal lepnek meg bennünket. Esténként öszszegyűltek az egyesület tagjai, hogy hasznosítsák a kávészacskókat, amelyekből csodálatos kosárkákat készítettek. A kosárkák egyrészt díszként is szolgálhatnak, másrészt pedig kisebb tárgyak, gyümölcs, ékszerek és egyebek tárolására is alkalmasak. A műhelyfoglalkozást a križevci Gizela Hartman vezette, figyelve arra, hogy minden rendben történjék, és hogy valóban szép termékek kerüljenek ki az asszonyok kezel alul. Tekintettel arra, hogy a kosárkák mindenkinek nagyon tetszettek, úgy döntöttek, hogy a téli hónapokban folytatják a műhelyfoglalkozásokat. Többek között adventi koszorúkat is készítenek majd. Örömmel várják az új tagok jelentkezését is. Malačič Denis plice. Otroci so vključeni v športni program Zlati sonček, ki vsebuje knjižico, v kateri so zapisane določene naloge, ki bi jih naj vsak otrok opravil. Poleg smučanja, kolesarjenja, rolanja ali kotalkanja, spretnosti z žogo in petih izletov, je ena izmed nalog tudi plavanje. Naloga otroka je, da drsi v vodi z lahtmi naprej in vztraja v tem položaju najmanj 5 sekund.Otroci so se ob raznovrstnih igrah in vajah najprej prilagajali na vodo. Otroci so imeli možnost seznaniti in nadgrajevati izkušnje z rekviziti za vodo, s plavalnimi črvi, obroči,barvnimi žogami, s plastičnimi jajčkami, avtomobili, … Rade volje so posegali po vseh rekvizitih, ter si tako pridobivali izkušnje.Vsi otroci so napredovali, premagali strah pred vodo, potopili glavo, večina otrok pa tudi najmanj pet sekund v vodi drsela. Ob zaključku smo se posladkali z zasluženim sladoledom. Blanka Tomašić Umivanje rok – še vedno na prvem mestu Raziskave kažejo, da si vsaj tretjina prebivalstva – tudi v razvitih državah – premalo umiva roke in pazi na higieno! Z rokami se prenašajo bakterije, povzročitelji nalezljivih bolezni. Z rokami smo v nenehnem stiku z okoljem in lastnim telesom. Z rokami opravljamo različna dela, pri katerih se roke umažejo (pa tudi okužijo) – delo na polju, vrtu ali v hlevu,rezanje surovega mesa, dotik s kljukami, denarjem, številnimi predmeti, … Ali ste kdaj pomislili, koliko bakterij je na kljukah vrat, ki jih odpira veliko ljudi (uradi, šole, lokali, trgovine, ambulante, bolnišnice, …)? Tako naše roke sprejmejo najrazličnejše bakterije, ki jih lahko vnesemo v usta, oči ali ranice na koži in se okužimo. Posledica? Bolezni, kot so bolezni prebavil, meningitis, gripa in celo hepatitis A. Kljub napredku medicine moramo te bolezni vzeti resno. Zakaj (in kdaj) si umivamo roke? Umivanje rok je osnovni postopek in temelj osebne higiene. Z umivanjem rok močno zmanjšamo možnost okužbe z raznimi bakterijami. Roke si skrbno umijemo pred pripravo jedi in pred jedjo, po uporabi sanitarij, po kihanju, kašljanju,dotikanju drugih telesnih izločkov – menjava plenic dojenčkom, oskrba manjših ran, po prijemanju domačih živali ali njihovih iztrebkov, oziroma po vseh nečistih opravilih. Kako si pravilno umijemo roke? Pridobimo si navado umivanja rok. Zahteva le milo, toplo vodo in temeljitost! Roke zmočimo s toplo vodo, nato jih dobro namilimo s tekočim ali trdim milom in jih drgnemo 15 do 20 sekund. Dobro zdrgnemo vse predele rok – dlani,hrbtišče rok, med prsti in za nohti. Nato roke temeljito splaknemo in jih obrišemo. Cecilija Sušec, san. inž., prim. mag. Branislava Belović, dr. med. Izboljšanje bralne pismenosti S šolskim letom 2011/12 je Osnovna šola Fokovci ena izmed 42 šol v Sloveniji, ki se je pridružila projektu bralne pismenosti Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja, ki ga delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Osnovni namen programa je prispevati k zagotavljanju enakih izobraževalnih možnosti, izboljšati dostop do kakovostnega izobraževanja in v učni proces znotraj formalnega izobraževanja integrirati učinkovite strategije za doseganje višjih ravni bralne pismenosti. V ta namen so aktivnosti v projektu usmerjene v natančnejšo preučitev vzrokov za obstoječe stanje na področju bralne pismenosti slovenskih 15-letnikov; usposabljanje učiteljev vseh predmetov in drugih strokovnih delavcev šol za izvajanje pedagoških praks, ki vodijo k izboljšanju ravni bralne pismenosti učencev; kompenzacijo primanjkljajev učencev, ki izvirajo iz manj spodbudnega socialno-ekonomskega statusa družin; vzajemno učenje; vzpostavljanje večje odgovornosti ravnateljev, učiteljev in učencev, ter okrepljeno spremljanje in (samo)evalvacijo dela. Cilj programa je usmerjen v kompenzacijo primanjkljajev,ki izvirajo iz manj spodbudnega socialno-ekonomskega statusa družin. Program je osredotočen na vzajemno učenje, na spodbujanje enakih izobraževalnih možnosti.V operativnem načrtu za letošnje šolsko leto smo si zastavili dve razvojni prioriteti, in sicer izboljšati bralno razumevanje na vseh stopnjah in učence naučiti različnih bralnih strategij, ki bodo omogočale pridobivanje trajnejšega znanja.V okviru programa je organiziranih veliko usposabljanj,namenjenih članom šolskega projektnega tima, ravnateljem in ostalim sodelavcem pri projektu. Člani šolskih projektnih timov implementiramo pridobljeno znanje svojim sodelavcem in tako prispevamo k uresničevanju razvojnih prioritet, zapisanih v operativnem načrtu. Šola odlično sodeluje tudi s skrbnikom projekta, ki nam nudi podporo, ki jo potrebujemo in nam dovoli, da se sami učimo. Spremljava pouka poteka skozi celo šolsko leto preko hospitacij ali drugih aktivnosti. Deležni smo tudi strokovne podpore in ponudbe na skupnih srečanjih, konferencah, posvetih, individualnih razgovorov na šolah s strani projektnega tima na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo.Menimo namreč, da lahko ob primerih dobre prakse in izmenjavi izkušenj, bralne zmožnosti naših učencev dodatno izboljšamo. Lastne izkušnje in integracijo učinkovitih didaktičnih strategij za doseganje višjih ravni bralne pismenosti smo predstavili na 2. usposabljanju za realizacijo ciljev projekta v Radencih, ravnateljem v 1. skupini MM Učenje učenja v OE Murska Sobota in na strokovnem posvetu po prvem letu izvajanja projekta, ki bo 28. in 29. avgusta 2012 na Zreškem Pohorju. Poletne bralne aktivnosti Branje za zabavo lahko pomembno prispeva k izboljšanju bralnega dosežka otrok. To kažejo številne raziskave, tudi PISA 2009. Učenci, ki dnevno berejo za zabavo pol ure ali več, dosežejo boljše rezultate od vrstnikov, ki ne berejo oziroma redko berejo (za zabavo). Da bi tudi v počitnicah ohranjali bralni interes učencev, smo v sklopu projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja na Osnovni šoli Fokovci za učence šole organizirali izvirne poletne bralne aktivnosti z naslovom Viseča mreža in jaz se s knjigo druživa ves poletni čas. Osnovni cilj aktivnosti je bil spodbujati razvoj bralnih zmožnosti in prijetno druženje ob knjigi.Učenci do četrtega razreda so se lahko priključili Pravljičnemu maratonu. Že sam naslov izda, da so se vse dejavnosti vrtele okrog pravljic; udeleženci so lahko izbrali svojo pravljico, ki jo je potem učiteljica prebrala. Poudarek je bil tudi na poustvarjanju, kjer so se učenci lotili dramatizacije,iz papirja so izrezali svojo podobo v naravni velikosti in jo pobarvali v svojega najljubšega pravljičnega junaka, … po zvezdnim nebom. Poleg branja leposlovne in poljudnoznanstvene literature, dramatizacije in slikanja nočnega neba, so učenci bili navdušeni nad opazovanjem zvezd in planetov, saj je bila noč jasna. Tako so videli planete in najbolj znana ozvezdja. Skupna ugotovitev vseh je, da je bila noč prekratka. Suzana Panker, prof. Mravlja, mravljica Nedvomno je narava tista, ki je otroku najboljša učiteljica in ga vseskozi »spremlja« in obdaja. S tem mu razvija naravoslovne pojme, mišljenje, sklepanje, zmožnosti za reševanje nastalih problemov, ki jih otroci v svojem lastnem procesu spoznavanja doživljajo. Da si otroci razvijejo naklonjen,spoštljiv in odgovoren odnos do žive in nežive narave, so zelo pomembni vsi ti procesi, ki potekajo nezavedno in so hkrati znanstvene metode v naravoslovju.Te procese in metode odkrivanje narave so tokrat otroci zaznavali in doživljali ob spoznavanju mravlje. Nedvomno otroke bolj pritegnejo živa bitja od slik, ilustracij in podobno, zato smo se najprej odpravili iskat mravlje. Še preden smo to storili, so otroci povedali, da so mravlje majhna bitja in da potrebujemo za opazovanje lupe. Pot iskanja mravlje je potekala od igrišča vrtca, okrog in v okolici vrtca, vse do trim steze. Kljub temu, da smo se na trim stezo odpravili v hladnejšem dnevu, smo našli nekaj mravelj in otroci so jih z zanimanjem opazovali. Predvsem z lupami, kar jim je vzbujalo še več zanimanja. Mravlje so tudi prijemali in pustili, da jih le-te »žgečkajo« po rokah.Za domačo nalogo so pridno prinašali različne fotografije, ilustracije mravelj, mravljišč in ličink. Le-te zdaj krasijo našo igralnico. Ob knjigi, kjer je otrokom na zanimiv in njim primeren način predstavljena mravlja, smo spoznavali mnogo zanimivih stvari o mravlji. Da mravlje spadajo pod žuželke kožekrilcev, da imajo tridelno telo, sestavljeno iz glave, ozkega oprsja in zadka, da imajo na glavi tipalke s katerimi vohajo, tipajo in se sporazumevajo, da imajo usta,ki so v obliki klešč in ji služijo za grizenje, rezanje in drobljenje hrane, ter da za premikanje uporabljajo tri pare nog – mravlja ima torej šest nog.Ob spoznavanju mravljišča, kot pravimo domu mravelj, so otroci prišli do spoznanja, da mravlje živijo v kolonijah in jih je lahko več tisoč, ki predstavljajo »družino«. Ob risanju plakata so otroci narisali tudi mravljišče, ki je sestavljeno iz rovov in kamric, ki služijo shranjevanju hrane, leženju jajc,ter razvoju ličink. Med sladkanjem s sadjem so otroci ugotavljali, da se mravlje lahko hranijo s sadjem, vendar imajo raje sladke sadeže, jedo pa tudi razne druge žuželke, ter poljščine. S pomočjo poskusa, ki smo ga izvedli, so otroci na sebi lasten način prišli do spoznanja, da tudi mravlje, kotvsa ostala živa bitja, potrebujejo za preživetje zrak.Nekaj mravelj, ki smo jih našli na igrišču, smo položili v steklen lonček, katerega smo pokrili s preluknjajo prozorno folijo, da te ne bi »ušle«. Do naslednjega dne je nekaj mravelj preživelo, nekaj pa ne. Ob vprašanju kaj mislijo, zakaj so ene preživele in druge ne, je deklica dejala, da zato ker je bilo v lončku premalo zraka za vse mravlje. Ob iskanju informacij o mravlji v različnih medijih so prišli do spoznanja,da imajo živa bitja v domišljijskem svetu tudi lastnosti, ki jih v naravi nimajo. Ob tem smo veselo zaplesali in prepevali ob melodiji »Bila je huda mravljica...«, naučili pa smo se tudi pesem Mravlja in polž (Janez Bitenc). Mravlja, mravljica iz mravljišča kukala,mravlja, mravljica kaj je videla. V travi, v travici leze, leze čudna stvar, v travi, travici polžek samotar. Jojme, jojmene kaj če zleze na goro,jojme, jojmene potlej bo hudo. Mravlja, mravljica v luknjico je smuknila,mravlja, mravljica polžku je ušla. Zapisala in s fotografijami opremilavzgojiteljica Gordana Počič Dominik Maja Bili smo na izletu Sobotno jutro, ko naj bi se odpravili na izlet, je bilo oblačno in tmurno, pozdravile pa so nas tudi dežne kaplje. A nas to niprav nič zmotilo, da se ne bi odpravili na končni izlet, kakorsmo načrtovali. Zbrali smo se pred vrtcem in od tam se je vsak s svojim avtomobilom odpravil proti Veliki Polani na ranč »Vermida«. Tamsta nas že čakala gospodar in gospodinja. Ker je nekaj časaše deževalo, smo se zbrali v njihovem lokalu, ter se dogovorili,kaj bomo počeli to dopoldne. A se otroci prav nič niso zmeniliza dež in tako so kljub nekaj dežnim kapljam, veselo tekali podvorišču. 20 : : : : : : : : : : Lipnica Ko so se oblaki nad nami nekoliko umaknili in je sramežljivoposijalo sonce, smo se vsi skupaj odpravili na dvorišče ranča,kjer je gospodar otrokom dal posebno nalogo. Ker je njegovkonj izgubil »streme«, so ga otroci morali najti na njegovemdvorišču. Otroci so ga iskali, iskali, dokler ga niso našli blizu indijanskega šotora na drevesu. Ker pa je bilo streme previsoko,so si pomagali z lestvijo. S pomočjo le-te so streme kaj hitrosneli z drevesa in tako je bila naša naloga uspešno opravljena. Gospodar je otroke pohvalil, saj so streme našli zelo hitro.Po iskanju stremena pa je otroke čakalo že drugopresenečenje. Vsak izmed otrok je lahko zajahal malegakonja. Nekateri otroci so bili zelo korajžni in so zajahali konjamed prvimi. Spet drugi so rabili nekoliko več motivacije, daso se odločili, da sedejo na konjev hrbet. Otrokom je bilo jahanje v veliko veselje.Po jahanju je sledilo kosilo, ki nam je vsem skupaj zelo teknilo. A že med kosilom so bili otroški pogledi usmerjeni nabližnje igrišče, kjer so jih čakale gugalnice, žoge in peskovnik.Takoj pa kosilu so se odpravili na igrišče in se veselo igrali.V zadnjem delu našega izleta je presenečenje čakalo tudinas odrasle. Tudi mi smo lahko zajahali konja in kar nekaj senas je odločilo, da sedemo v sedlo. Zajahati konja je res nekajposebnega in strah, ki smo ga imeli nekateri pred ježo, se jekar razblinil. Čas, ki smo ga namenili našemu izletu, se je počasi iztekel.Gospodarju ranča »Vermida« smo se zahvalili za njegovogostoljubnost in mu obljubili, da se bomo k njim še vrnili.Pred odhodom domov nas je pozdravilo tudi sonce v vsemsvojem sijaju in v tako lepem vremenu smo se počasi odpravili proti domu. Bernarda Koroša Pantović iz dvojezične enota Prosenjakovci Kirándulni voltunk Borongós, felhős időre virradtunk szombat reggel. Ahogy elindultunk kirándulni még néhány esőcsepp is köszöntött bennünket. Nem hagytuk magunkat zavartatni, a terv szerint elindultunk az évvégi kirándulásra. Az óvoda előtt találkoztunk, onnan indult mindenki a maga autójával Velika Polana felé a Vermida tanyára. Ott a házigazda és a gazdasszony vártak ránk. Mivel még egy ideig esett az eső, a kávézójukban foglaltunk helyet, és megbeszéltük, mihez is kezdünk azon a délelőttön. A gyerekeket egyáltalán nem zavarta az eső, így a hulló esőt figyelmen kívül hagyva vidáman kergetőztek az udvaron. Amikor a fejünk fölül valamennyire elvonultak a felhők, és a nap is szégyenlősen előbújt, mindannyian kimentünk a tanya udvarára, mert a házigazda különös feladattal bízta meg a gyerekeket. A lova elvesztette a kengyelt, és a gyerekeknek meg kellett azt találnia az udvarában. A gyerekek addig-addig keresték, míg az indiánsátor mellett a fán meg nem találták. Mivel a kengyel túl magasan volt fent, létrát kellett használniuk. Ennek segítségével gyorsan levették a kengyelt, és így mi elvégeztük a feladatunkat. A házigazda megdicsérte a gyerekeket, hogy olyan gyorsan megtalálták a kengyelt. A kengyel keresése után egy újabb meglepetés várt a gyerekekre. Mindannyian lehetőséget kaptak egy pónin lovagolni. Némely gyerekek nagyon bátrak voltak és az elsők között lovagoltak. Másoknak pedig kicsit több motivációra volt szükségük, hogy eldöntsék felüljenek-e a ló hátára. A gyerekek nagyon élvezték a lovaglást. A lovaglás után az ebéd következett, ami mindannyiunknak nagyon jól esett. A gyerekek figyelme az ebéd közben is a játszótérre irányult, hiszen ott hinták, labdák és a homokozó várta őket. Ebéd után rögtön a játszótérre mentek és vidáman játszottak. A kirándulás utolsó részében pedig minket felnőtteket várt egy meglepetés. Mi is lehetőséget kaptuk a lovaglásra, így néhányan közülünk nyeregbe is ültünk. Lovagolni tényleg valami különleges és félelmetes. Páran eleinte féltünk egy kicsit, de a félelmünk idővel eloszlott. Az idő, amit a kirándulásra szántunk gyorsan letelt. A Vermida tanya házigazdájának megköszöntük a vendégszeretetét, és megígértük, hogy még visszatérünk. Hazaindulásunk előtt a nap is teljes fényében köszöntött bennünket, úgyhogy szép időben indultunk lassan haza. Koroša Pantović Bernarda óvónő a Pártosfalvi Kétnyelvű Óvodából Društvo upokojencev občine Moravske Toplice Pohod ob dnevu državnosti Člani društva upokojencev Občine Moravske Toplice, smov ponedeljek 25. junija organizirali tradicionalni pohod obdnevu državnosti, ki se ga je udeležilo okoli devetdesetpohodnikov iz različnih krajev Prekmurja.Po uspešnem zbiranju pri Lovskem domu v Prosenjakovcih, nas je pot vodila proti prosenjakovski karavli,nato pa smo pot nadaljevali ob meji z R. Madžarsko, dogasilskega doma v Pordašincih, kjer smo imeli krajši postanek in se posladkali z dobrotami, ki so jih pripraviletamkajšnje upokojenke.Iz Pordašincev nas je pot vodila nazaj v Prosenjakovce,k ostankom neoklasicističnega dvorca z začetka 19. stoletja. Ker nas je žal presenetil dež, smo se napotili nazaj k našemu cilju, k lovskemu domu, kjer smo z užitkompojedli zasluženo kosilo.Po opravljenem kosilu, smo nagradili še našo najstarejšopohodnico, upokojenko Vero Cipot iz Tešanovcev. Rajko Janjić, predsednik DU OMT Poletna šola nogometa Martjanci, 21. julij 2012 – NK Čarda Martjanci je v sodelovanju z MNZ Murska Sobotav okviru programa Grassrootstradicionalno izvedla »Poletno šolo nogometa 2012«. Otroci stari od 5 do 15 let so v šestih dneh, poleg novih nogometnih veščin,spoznali slovenska reprezentanta Andraža Kirma in Mitjo Mörca, videli prikaz dela gasilcevin policistov, se kopali v Termah Vivat v Moravskih Toplicah,se seznanili s športnimi modelarji in balonarji, ter urili svojenogometno znanje na zelo lepo urejenem Športno rekreacijskem centru Martjanci. Prav tako si bodo udeleženci vokviru Poletne šole nogometa ogledali trenažni center nogometnega kluba Sturm Graz in tekmo med SK PuntigamerSturm Graz - RZ Pellets WAC St.Andrä. Nogometni klub Čarda Martjanci deluje že od leta 1972.Skozi leta je dobil podobo odprtega nogometnega kluba,ki s prostovoljnim in volonterskim udejstvovanjem svojihčlanov uresničuje poslanstvo kluba in skrbi, da nogometni le »lejtanje 22 nourih za enof labdof«, to je prijateljstvo,dvigovanje fizičnih sposobnosti in spodbujanje mladih kpozitivnemu razmišljanju v okviru druženja in ukvarjanja sšportom.Poleg članske ekipe, ki uspešno nastopa v 3. SNL, drugečlanske ekipe in veteranske ekipe, so še posebej ponosni nadelovanje mlajših selekcij, kjer pod strokovnim vodstvomusposobljenih nogometnih trenerjev in s pomočjo številnihvolonterjev vadi vsako leto več otrok. Pravijo, da se na igriščuv Martjancih lahko aktivno z nogometom ukvarja vsak, neglede na starost in nogometno predznanje.Nogometno šolo NK Čarda sestavljajo kategorije od U6 domladincev, za več kot 100 vadečih otrok pa poleg rednihtreningov, ligaških tekmovanj in prijateljskih tekem, organizirajo številne druge aktivnosti (Poletna šola nogometaNK Čarda, Dan nogometa, Z nogometom proti rasizmu, turnirji, …). Prav tako se otroci udeležujejo ostalih nogometnihdogodkov za mlade (Žogarija, Rad igram nogomet, raznimednarodni turnirji, …).Vsekakor najbolj odmevno prireditev predstavlja Poletna šolanogometa (ki so jo letos izvedli že petič) in katere se je letosudeležilo 116 dečkov in deklic od 5. do 15. leta starosti. Otroci prihajajo iz različnih koncev Slovenije, nekateri starši so celonačrtovali letni dopust v skladu s terminom izvedbe Poletnešole nogometa. Otrokom skozi igro in zabavo v okviru enotedenskih aktivnosti predstavljajo, kaj pomeni biti nogometašin kaj dejansko pomeni nogomet.Mnogim otrokom je to prvi stik z nogometom in velika večinase jih odloči, da potem nadaljuje z aktivnim igranjem nogometa, kar je tudi osnovni namen Poletne šole nogometa NKČarda. Kvaliteto izvedbe programa, ki je za vse udeležencebrezplačen, so prepoznali tudi v strokovni in širši javnosti(UEFA, NZS, sponzorji in donatorji, ter seveda številni mediji,ki dnevno poročajo o dogajanju v Martjancih).Vodja letošnje Poletne šole nogometa Andrej Pučko je povedal naslednje: »Vizija in cilji mlajših selekcij NK Čarda Martjanci sousmerjeni v načrtno in strokovno delo z mladimi. Prisvojem delovanju zasledujemo vrednote, kot so prijateljstvo, volonterstvo, množičnost, strokovnost in načela»fair play-a«. Vse našteto predstavlja, poleg ustrezne infrastrukture, osnovo za organizacijo dogodka kot je Poletna šola nogometa v Martjancih. Tudi letos se je aktivnostiudeležilo rekordno število udeležencev. Organizacijskosmo se ustrezno pripravili, delo je potekalo brez težav inpoškodb, ter po zdaj že ustaljenem programu. Udeležencesmo razdelili v pet starostnih skupin, za vsako pa so skrbeli po 4. trenerji. Prvi odzivi kažejo, da so bili (tako otroci kotstarši) zelo zadovoljni, za kar gre iskrena zahvala volonterjem in vsem, ki so nam pomagali na kakršen koli način.Velika večina otrok bo nadaljevala z aktivnim igranjemnogometa, s čimer je osnovni namen šole nogometa vMartjancih izpolnjen. Izvedli smo vse predvidene aktivnosti, razen ogleda nogometnega centra v Grazu in nogometne tekme SK Puntigamer Sturm Graz - RZ Pellets WACSt.Andrä, ki bo na sporedu 11.8.2012.«Zadnji dan je predsednik MNZ Murska Sobota g. DaniloKacijan otrokom podelil medalje, ter spominske majice.Ob tem je povedal naslednje: »Letošnje rekordno številoudeležencev samo potrjuje, da je nogomet daleč najboljpopularna športna panoga v Pomurju. Poletna šola nogometa v Martjancih predstavlja unicum v slovenskem prostoru, saj je za vse udeležence brezplačna. Je tudi najboljmnožična tovrstna prireditev v Pomurju. Pri medobčinskinogometni zvezi Murska Sobota smo prepričani, da lahkootroci z igranjem nogometa in ukvarjanjem s športomdobro skrbijo za svoje zdravje, sklepajo nova prijateljstva,spoznavajo delovanje v skupini, ter pridobivajo ostale pozitivne vrednote. Prav tako smo prepričani, da bodo mnogi otroci, ki so se ta teden potili na igriščih v Martjancih,postali dobri nogometaši, morda tudi bodoči Slovenskireprezentanti. Poletna šola nogometa v Martjancih je bilaprava promocija športa in nogometa, vsem, ki so skrbeli zaizvedbo aktivnosti, pa še enkrat kapa dol«.Ob podelitvi je nastala tudi spodnja fotografija. 22 : : : : : : : : : : Lipnica NAGRADNA KRIŽANKA: TIC MORAVSKE TOPLICE Pokrovitelj nagradne križanke TIC Moravske Toplice, ki bo trem uspešnim reševalcem poklonil praktične nagrade. Geslo križanke, ime in priimek ter naslov pošljite na dopisnici do torka, 21. avgusta 2012 na naslov: Občina Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3,9226 Moravske Toplice, s pripisom križanka. AVTOR: JANEZ DONŠA TURISTIČNI CENTER JUŽNE DALMACIJE PROTISTRUP 4. IN 10. ČRKA PROSTOR ZUNAJ IGRIŠČA GIBANJE ZA OBNOVO NACIZMA VOZNIK LADJE NAJVIŠJI NORDIJSKI BOGOVI PREBIVALKA ANTIČNE DACIJE VISOKOŠOLSKA USTANOVA ZELO STRUPEN PLIN BORIS TADIĆ PRIMORSKI SLIKAR (JOŽEF) IGRA S 54 KARTAMI ZADNJICA NATRIJ GLAS JEREBICE VARIANTA, RAZLIČICA SLAVILNA PESEM AZIJSKA VRSTA PALME ZMEDENOST S PRIVIDI DOBA, EPOHA IZVIRNI KRAK MENAMA RUSKI MONARH AFORIST PETAN RIMSKA BOGINJA JEZE SVETOVALKA BEŽNO NAVAJANJE KOŠČEK LEPENKE S PODATKI VITALIJ KLIČKO RUSKI LJUDSKI PLES POGLAVAR IZMAELITOV SKRAJNI SEVER ZEMLJE JUNAK GOTOVČEVE OPERE ZNAMKA ŠPORTNE OPREME GORAT FR.OTOK REGULATOR RUMENO RJAVA BARVA CIRKONIJ SLOVENSKI SLIKAR (JOSIP) HRAST S HRAPAVO SKORJO ZELIŠČE LASTNIK FIČKA NAPRAVA ZA POPRAVILO LADIJ NAŠA NOVINARKA (LADA) PISANA PAPIGA DEČEK GLAVNO MESTO GRČIJE CELJE FILMSKA ZVEZDA GESLO JAMIE OLIVER USMRTITEV BREZ SOJENJA IVO ZORMAN POD TANTAL NEPRIPADNIK DRUŠTVA IGLAVEC Z DOLGIMI IGLICAMI DREVESNI ŠTOR TRENER (MATJAŽ) VODNA ŽIVAL ŠOLARKA NAKIT, OKRASJE DRAGO ČUDEN KIM DELANEY KLAVIRSKA HARMONIKA IZGOVARJANJE GLASU L NAMESTO U LEPOTA, KI NAS PRIVLAČI ZNAKI PISAVE MAJHEN KODER Pravilna rešitev gesla prejšnje križanke: - DOM DUHOVNOSTI KANČEVCI – Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali: 1. DEZIDER KOLTAJ, BERKOVCI 1, 9207 PROSENJAKOVCI, 2. EMIL KAKAŠ, ČIKEČKA VAS 10, 9207 PROSENJAKOVCI, 3. SARA TEMLIN, KRNCI 28, 9221 MARTJANCI. Izžrebanim nagrajencem čestitamo, praktične nagradepa bo prispeval Agrosaat. Lipnica : : : : : : : : : : 23 KOLEDAR PRIREDITEV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE AVGUST 2012 Pripravlja: TIC Moravske Toplice, www.moravske-toplice.com POLETNA TURISTIČNATRŽNICA Ponudniki domačih obrti se predstavijo. Tedenskoanimacija s člani društeviz občine. Moravske Toplice,pri slaščičarniCafé Praliné Avgust,(četrteknedelja)18.00-21.00 TIC Moravske Toplice 02 538 15 20 www.moravsketoplice.com 2. IGRE BREZ MEJA Preskusite svojespretnosti! Filovci, športnorekreacijski center 4. 8. 2012 14.00 Mladinsko društvo Filovci Anita Varga031 617 095 OBČINSKI TURNIR V VELIKEM NOGOMETU IN OBČINSKI TURNIR VETERANOV V MALEM NOGOMETU Dogodek za vse nogometne navdušence, ki ga nesmete zamuditi! Selo,Igrišče 4. 8. 2012 ŠD NK Rotunda Selo Damir Cifer 031 509 643,damir.cifer@gmail.com USTVARJANJE V NEMŠKEM JEZIKU (SPIELE AUFDEUTSCH) Delavnico za otroke izvajaMartina Gjerek.Animacija v okviru Poletneturistične tržnice Moravske Toplice,pri slaščičarniCafé Praliné 4. 8. 2012 19.00 Vrtci občine Moravske Toplice TIC Moravske Toplice02 538 15 20 POSTAVITEV KLOPOTCA Zanimiv etnološki dogodek. Tešanovci, občigi (lesenemvodnjaku) 11. 8. 2012 KTD Male rijtarTešanovci Franc Vitez 041 423 321 POSTAVITEV KLOPOTCA Zanimiv etnološki dogodek. Prosenjakovci 11. 8. 2012 Ladislav Vöröš 051 358 675 KTD ADY Endre Prosenjakovci POSTAVITEV KLOPOTCA Zanimiv etnološki dogodek. Martjanci, priutici TD Martin 12. 8. 2012 TD Martin Martjanci Jasmina Papičjasmina.papic@gmail.com 120. OBLETNICA PGD MOTVARJEVCI Ne zamudite jubileja.Razstava gasilske opreme. Motvarjevci 18. 8. 2012 PGD Motvarjevci Robert Janko 041 340 599 4. ŽARIJADA Tekmovanje v peku jedi nažaru. Moravske Toplice,Terme 3000 18. 8. 2012 Terme 3000 animacija@terme3000.si,02 512 21 56 Z GLASBO NA POT Delavnico za otroke izvaja Blanka Tomašić.Animacija v okviru Poletneturistične tržnice Moravske Toplice,pri slaščičarniCafé Praliné 18. 8. 2012 19.00 Vrtci občine Moravske Toplice TIC Moravske Toplice02 538 15 20 ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL * Tradicionalna razstava. Bogojina,veroučne učilnice 19. 8. 2012 Sekcija Likos indrugi Jože Puhan 031 703 605 HUBERTOVA MAŠA * Tradicionalna maša in počastitev lovskih šeg Bogojina,lovski dom 19. 8. 2012 11.30 LD Bogojina Alojz Benkovič041 636 445 POSTAVITEV KLOPOTCA Zanimiv etnološki dogodek. Bogojina,vinograd 19. 8. 2012 TD Bogojina Puhan Jože 031 703 605 HOKEJSKI KAMP 2012 hokejski kamp za dekleta in fante v starosti med 7 in 17 let Športni parkTerme 3000 od 20. do 25.08.2012 ob 8.00 uri Hokejski klubMoravske Toplice Jože Črnko 041-610-745 www.hkmtoplice.si ZELENJADARSKI DAN * Tradicionalna razstava domače zelenjave inzelenjavnih jedi. Ivanci 25. 8. 2012 15.00 TD Selenca Marko Horvat 070 738 597 PROŠČENJE V GAJU * Maša med vinogradi.Sejem domače obrti, danodprtih vrat zidanic zrazstavo umetniških del. Filovci - Filovske gorice Gaj 26. 8. 2012 Vinogradniškoturistično društvo Gaj Filovci Jože Horvat 041 631 193 6. IVANOCYJEV POHOD Pohod s spoznavanjemkulturnih znamenitosti. Ivanovci 1. 9. 2012 TKŠD Ivanovci Vesna Jakiša 051 31 7 784 KONCERT ZBORA JANKO KERSNIK Večer bo obarvan s pesmijo. Bogojina,Plečnikova cerkev 1. 9. 2012 Pripravljalni odbor24. Košičevih dnevov Jože Puhan 031 703 605 KOLESARSKI MARATON VIVAT Tradicionalen kolesarski maraton po občini Moravske Toplice z različno dolgimiprogami (10, 31 in 50 km). Moravske Toplice 2. 9. 2012 OŠZ Moravske Toplice Branko Recek 041 389 905 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Slavnostna seja s slovesno podelitvijo občinskihpriznanj. Moravske Toplice 7. 9. 2012 11.00 Občina Moravske Toplice Tajništvo Občine02 538 15 05 OSREDNJA PRIREDITEV OB 16. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE MORAVSKE TOPLICE Družabna prireditev zrazglasitvijo nagrajencevin kulturnim programom. Berkovci 8. 9. 2012 16.00 Občina Moravske Toplice Tajništvo Občine02 538 15 05 * Prireditev se uvršča v sklop prireditev 24. Košičevi dnevi (Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci, Strehovci (17. 8. – 23. 9. 2012)VSE POHODNIKE OBVEŠČAMO, DA VODENI POHODI PO PANVITINI SRČNI POTI V JULIJU IN AVGUSTU ODPADEJO!