ARHIVI XV 1992
Ocene m poročila o publikacijah in razstavah
101
Vodnik po arhivskem gradivu za zgodovuij Slovcncev m drugih narodov nekdanje Jugoslavije v Centralnem driavmm arhivi" v Rimu (Publikacije Arhiva Republike Slovenije, Vodniki 2), Ljubljana 1992, 56o str
1.	Namesto uvoda mi dov jlite najprej kratko pojarnilo Vodnik po Centralnem državnem arhivi v Rirrn (CDA) bi morala pra-zaprav predstaviti gespa Ema Umek Ona je namreč dala pobudo za evidentiranje g^ idiva za zgodovino nekdarjih jugo:!ovanskih narodov in narodnosti v ODA v R<mu Ona si je izbrala sodelavec, izdelala metodologijo, štiri leta vodita delo in tudi sama evidentirala v arhivu Zato ie ta vodnik na po,pehen način njeno delo.
2.	Vcdnikp ki ga danes predstavljamo, je urilo posebne vnte. Je namreč sad osemletnega dela naših arhivskih kolegov v CDA v Rimu. Pod vodstvom gospe Eme Umek so od leta 1984 v CDA v R;mu evidentirali: Ema Umek, Mateja Jeraj in France Dolinar iz Arhiva Republike Slovenije, VanJa Bezek
in dr DuSa Krnel Umek iz Pokrajinskega arhiva Koper, Jurij Rasa in Li 'jana V*dr LavrenciČ iz Pn krajinskega arhiva v Novi Gorici, dr Josip Knlanovič, mag. Miljenko Pai.džie in Aiidrija Lukanovič iz Arhiva Hrvatske.
Delo je do leta 1988 vedila Fma Umek, nato France M. DoJinar Vsi navedeni so torej avtorji tegL vodnika. Vsak od njih je vnesel v delo svojo osebno nnto, k je tudi končna redakcija ni mjgla povsem odpraviti. Kljub temu je vodnik celostno delo in kot tak dragocen prispevek arhivskih delavc;v v odkrivanju virov naše preteklosti.
3.	Zakaj vednik po CDA v Rimu?
Po letu 1918 je bil poleg Istre m Dalmacije precejšen del slovenskega ozemlja priključen Italiji. To priključeno ozemlje, imenovano »nove province« (Nuove Prosince), ali v drugem kontekstu tudi »osvobojeno ozemlje* (Terre liberate), je na vseh nivojih postalo del redne italijanske uprave. In tako je dokumentacija na državni ravni dc.nes shranjena v CDA v Rimu. izjema je le gradivo zunanjega ministrstva, ki ima tud. še dan:s svoj lasten arhiv.
4.	Seveda ni potrebno posebej poudariati, kako dragoceno je to grudiv^ za naše nan nlno zgodovine v enem najbolj občutljivih obdobij sloven;kega in hrvaškega naroda Letnicc 1918-1947 (v na"lovu so žal izpadle) je narekovalo obranjeno arhivsko gradivo oziroma
pol.tične prilike, v katerih je gradivo nastajalo. Tako tudi rezun.emo, zakaj je bilo leta 1984 delo zasnovano kot skupna slovenske* hrvatska akcija v okviru vsejugo ilovanskega pro-gnma evidentiranja virov v tujini. Zato v vodniku tudi ni evidentirano samo tisto gn: divo, k< neposredno zadeva okupirana ozemlja na Slovenskem in Hrvatskem v obravna /a.ien obdobju, ampak tudi celotna dip'omal ska dejavnost na relaciji Rim-Br 3grad, v kolikor se ta dokumentacija nahaja v CDA v Rimu. Evidentirali ¿n.o vse, kar zadeva nzemlje in zgodovino narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije.
5	Seveda moramo to trditev na tem mestu nekoliko natančneje opredeliti. Evidentirali smo na podlagi arhivskih pomagal, ki so na voljo raziskoval :em v sobi pred čitalnico Ta pomagala so seveda različne kvalitete, odvisno pač od spodobnosti in možnosti posameznih avtorjev teh inventarjev. Tam, kjer še ni izdf lanih mventarjev, so raziskovalcem na voljo prevzemni zapisniki, ki nudijo vsaj bežno informacijo o pr-vzetem gradivu. Tu pa se pojavi za uporabnika prva zadrega Pri določenih fondih, kot so npr že omenj ■ene nove province ali osvobojeno ozemlje, skorajda ni dilema V teh fondih prakti.no celotno gradivo zadeva naše kraje. Zadrega .je bila le v tem, kaj in koliko pravzaprav evidentirati, saj bi morali včasih prepisati kar cel inventar ali kartoteko To seveda ne gre!
Pn drugih fondih, kot so npr minrstrstvo za poljidelstvo, za trgo/ino, za finance, ministrstvo milosti in pravde, vojno ministrstvo, ministrstvo zp javna dela, za socialno skrbstvo, za mornarico, za ¡avno 'zobrazbo in še posebej pri notranjem m*nistntvri pa je potrebno potrpežljivo obračati list za listom in ugotoviti, če je že iz inventarja mogoče razbrati, da dotieni fond vsebuje tudi gradivo, ki je zanonivo za na?e kraje in na2o zgodovino. To velja tudi za fašistične arhive
6	Pri tem pa smo nenadoma «jočem z drugo zadrego in sicer s površnostjo italijanskih oblastnikov in njih ovih uradnikov, ko pre za pisavo nrših osebnih in krajevnih imen Žal si tudi delavci v CDA v Rimu s tem niso belili glave. Tako lahko celo v enem inventarju naletimo na vrsto nedoslednosti, netočnosti in različnega poim movanja istih stvari Največ-kiat zadeva ni tako preprosta, da bi labko vznli v roke kar slovar slovensko-hrvasko* italijanskih krajevnih imen in bi bil problem rešen. Popačena osebna in krajevna imena so bila včasih v faz popisovanja na podlagi arhiv skih pomagal skorajda nerešljiv problem. S tem problemom se bo moral pač soočiti
102
Ocene jn poročila o publikacija!) in razstavah
ARHIVI XV 1992
raz^k«-valeč pn proučevanju konkretnega arhivskega gn.f1iva v originalu.
7. Ne gre pa prezreti tudi subjeletivr,ega vidika pn sestavljaloih inventarja. Včasih kokšen naslov obeta veliko, ko pa naročiš gradivo ostaneš praznih rok Dr. gT pa se za skorajda nepomembno opazko skriva za nas pravi zaklad informacij. Di'ema nastane tam, kjer ni zaslediti nobenega namiga pa človek z v&o upravičenostjo pričakuje gradivo tudi za nas. Npr, v gradivu statističnega urada, v perso nalnib zadevah notranjega ministrstva, v gradivu. ki zadeva mejno pcMcuo, šolctvo in podobno.
8 Kaj smo boleli doseči z vodnicom?
Najprej dati vsem raziskovalcem možrost, da se že doma seznanijo, kako je urejen CDA v Riiiu, kakšne so nj egove pristojnosti in katero gradivo, ki je pom-mbno za našo zgodivinc, hrani. Želimo ga opozorit1, kaien pripomočki so mu na voljo in na kaj naj bo v teh pripomočkih posebej pozoren, da on svojem raziskovalnem dolu ne bo brez potrebe izgubljaj dragocenega časa, ampak se bo lahk( t?kcj lotil proučevanja zadeve, k' ga zanurd.
Ker smo evidentirali na podlagi arhivskih pomapal in ne direktno na grrdivb (izj:ma je le grcd*vo minististva za osvobojeno ozemlje, za katero Še ni izdelanih inventarjev, prim. Vodnik 453-469j, smo zavestno ohranili celotno poimenovanje fondov, serij in arhVskih enot v oi iginalnem jeriku, da bi bila pot do naročanja gradiva ir zlasti kajnejiega preverjanja podatkov tam, kjer bo poznejši podrobnejši inventar zamenjal prejšnjega, čim krajca in čim bol) enostavna,
V vodniku smo izpostavili tiste elemente, ki ra7Jskovalca popeljejo k vrni informacij (številka inventarja in njegova kvaliteta) in seve da tiste, le pa popeljejo h gradivu * (fond, serija, arhivska enota). Gre torej za podatke, ki jih je potrebno napisati na narocilnicc v čitalnici arhiva. Upam da bo tako vodnik vzpod budil več raziskovalcev, da bodo želeli delati na gra divu v CDA v Rimi
ib koncu bi se rad zahvalil vsem avtorjem tega nehvaležnega dola in redaktijLkcmu odboru, k ; je trudil dati -azlicnim evidcncam vendarle kolikor mogoči- enotno obliko
Iikrena hvrla Arhivu Republike Slovenije m imenoma direktorici Mariji Oblak Čami, k: je v pripravi vodnika po CDA v Rimu videla eno primarnih nalog Arhiva Republike Slovenije, desedc priznanja iit zahvale bi rad izrekel tudi sodeiavicama, ki sta celoten tekst (včasih iz ne p.-av čistih rokopisov) vnesli v računalnik in seveda obema računalničaijema, Id sta vnešen tekst preoblikovala v knjižno obliko.
Zahvalo sme dolžn. vsem tis'im državnim organom, ki so nam omogočili dolgoletno evidentiranje v tujini in ne nazadnje Ministrstva za kul-t-ro ki nam je omogočilo; da je vodrik mogel iziti v tiiku,
Frarie M. Drlinar