278
Kmetijstvo.
Listje — živinska krma.
Z obširnimi preiskavami je Francoz A. Ch. Girard dokazal, da je drevesno listje dobra krma za živino. Kar se tiče redilnih snovij listje presega skoro vse krmske rastline, katere pridelujemo. Če pokladamo listje, to nikakor ne škoduje živini, tudi mleka krave nimajo zaradi tega dosti manj in ni slabše. Le prav mlado listje je živini nekoliko škodljivo, ali tega pa  tudi  zares  ne  kaže
dajati živini. Pomladi bi dobili le malo listja, in bi tudi drevje hitro ugonobili, ko bi je tedaj oplenili zelenja. Pomladi je namreč drevju najbolj potrebno listje za uspe-vanje. Z visocih dreves je seveda listje težko nabirati, zato so najboljši grmi, potem prisekan les in pa poganjki iz parobkov.
Listje, ki jeseni pada z drevja, ko je padla prva slana, pa ni za krmo. Dobro so se pa obnesli poskusi z listjem, katerega posušimo. Tako listje ni slabše od sena ali detelje.
Največ redilnih snovij ima akacijevo listje. To listje je živina rada in je bolje kakor sveža detelja. Akacija ima jako veliko listja in je vsakovrstna živina rada je. Zaradi tega se priporoča, da se suha mesta, obronki in neobdelana zemlja zasade z akacijami. S tem pridobimo mnogo krme za živino. Samo to je neprijetno, da je to drevo trnjevo in je torej težavno listje obirati.
Neka vrsta akacij pa nima trnja in bi torej bilo poskusiti, ko bi se pri nas obnesla.
Dobra krma je tudi listje vinske trte, ali dosedaj je le še malo kmetovalcev, ki bi po trgatvi spustili ovce v vinograde, da pojedo listje, če tudi to trtam ne škoduje. Muntz misli, da se na hektarju vinograda da dobiti toliko listja, kakor bi na jednakem prostoru jedenkrat trave nakosil. Na Francoskem bi perje vinskih trt, ko bi se lepo spravilo, toliko odleglo kakor 40 milijonov centov sena. Tudi pri nas bi bilo dobro, da se v letih, v katerih je malo krme, porabilo za krmo perje vinske trte.
Sicer v nekaterih krajih po Slovenskem že znajo ceniti redilnost drevesnega listja. Tako po nekod na Gorenjskem obsekujejo drevje in zbirajo zelene veje v butare, katere lepo posuše in jih po zimi pokladajo ovcam in kozam. Najboljši je jesenovje, slabši pa hrast, gaber ali javor. Tudi necepljene češnje so za to dobre, ali teh bode dandanes že malo. V nekaterih krajih pa sekajo brstove veje in jih osmučejo, ter listje kuhajo prašičem, ki je radi jedo.