Premeglen pogled na jutri mestnega središča
Vse od maja lani Je potekafa v naši občinl obšlrna in žfvahna razprava o delovhem osnutku urbanlstlčnega načrta »Ljubljana 2000«. Prt predsedstvu občinske konference SZDL Je tolla usta-novljena sekclja za obravnavo omenjenega dokumenta, javna razprava pa je potekala tudl v vseh krajevnlh skupnostih, družbe-nopolitičnih organizactjah, v nekaterth strokovnlh delovnih orga-nizadjah in društvlh, organih skupščlne občine In Izvršnega sveta, samoupravnih Interesnih skupnostih, ter ne nazadnje v organizacijah združenega dela, kjerje razpravo organizlral občin-ski svet zveze sindlkatov.
O poteku razprave in njenih rezul-tatih je na decembrski seji razprav-ljalo predsedštvo občinske konfefen-ce SZDL ter sprejelo števUne sklepe, predloge in stališča.
Večji del pripomb, predlogov in stališč, ki jih je obravnavalo predsed-stvo, je bilo izoblJJkovanih na osred-nji občinski sekciji v mesecu juliju, ki se je je udeležila večina predstav-nikov zainteresiranih organizacij, društev, krajevnih skupnosti družbe-nopolitičnih organizacij in organiza-cij združenega dela.
Solidna osnova za oblikovanje nadal jnjih dokumentov razvoja mesta ¦
To bi bila oshovna ugotovitev ob-širne in dolgotrajne javne razprave o omenjenem dokiirnentu v Centru.
.Ob tem pa je treba pripomniti, da bi morali obstoječe gradivo izpopolniti z vsemi dognanji o prostotu, ki ga obdeluje osnutek in ki v njem niso dovolj upoštevana. Prav tako je po-trebno vnesti tudi ustrezna družbe-no-ekonomska izhodišča, t. j. dolgo-' ročni razvoj komunalnega sistema in
•družbene prioritete našega razvoja v skladu z začrtano politiko ekonom-ske stabilizacije, ter seveda vse teht-ne pripombe, predloge in stališča ter zahteve iz javne razprave.
Centru Ljubljane nameniti    « posebno pozornost
Dokument prir^ša vrsto rešitev tn zamisli na ravni širšega prostora Ljubljane in regije, vendar teh ne preverja z učinki v ključnih središ|5-nih področjih. Mestno središče je po mnenju razpravljalcev preveč nev-tralno in premalo podrobno obdela-no. Zaradi ugotovitve, da je center mesta tudi središče najtežjih proble-mov mesta in mestne okolice, ki so nakopičeni in se prepletajo v največji meri prav v mestnem središču, ki hkrati predstavlja tudi posebno geo-grafsko strukturo in položaj, razprav-ljalci nedvoijmno^ahtevajo, da jetre-ba center Ljubljane posebej obdelajti, ne pa tudi izločevati iz celotnega konteksta, kar pomeni, da je treba temeljito obdelano področje tudi pri-merno vključiti y celoten dokument.
N^opredeljen je značaj mestnega središča in s tem Ljubljane kot celo-te. Pristop k obravnavi mestnega sre-dišča bi moral sloneti na obdelavi dolgoročnih predstav dejavnosti, ki sodijo v tako mestno središče. Tako gradivo pomanjkljivo in nepregle-dno predstavlja teze in načine za sh> tezo mestnih funkcij v smislu pro gramskega in prometnega povezova-nja.
V razpravi je bilo poudarjeno, da so
premalo izpostavljene metode za pri-dobivanje izvirnih in lastnih rešitev ter ustvarjalnih pobud za varovanje obstoječih in ustvarjanje novih vre-dnot v izgrajeni arhitekturi mesta.
Premalo pogumno in neizrazito je obravnavan problem revitalizacije v najširšem pomenu besede. Bolj sme-lo naj bi bilo načrtovanje prostih in zelenih površin. Z odstranitvijo ne-katerih nevrednih objektov in zasa-ditvijo površin bi z malo sredstvi lah-ko veliko prispevali k funkcionalno-sti in sprejemljivosti sedaj že vedno bolj zanemarjenega mestnega sredi-,šča. S tem v zvezi pa je treba predvi-deti tudi večje rekreacijske in šport-ne površine v zaledju mesta in ne v mestu ali celo v njegovem jedru.
Preskrba mesta sodi v urbanistični načrt
Problematika preskrbe mesta ne bi smela biti samo stvar planskih doku-m^ntov na ravni občine, mesta in re-gije, temveč mora biti vtkana v doku-ment, kot je urbanistični načrt, po-dobno kot so javni promet, oskrba z -vodo in drugi komunalni problemi. Posebej to velja y Ljubljani za oskr-bo z energetskimi viri, kajti preskrba mesta z energijo je poleg bistvenega eksistenčnega pomena tudi pomem-ben element varovanja zraka ter oko-lja kot celote.
. Dokument bi moral natančneje poudariti poseben soeialno-ekonom-ski položaj starega mestnega sredi-šča. Nedvomno je treba prikazati usodo tistega mestnega fizičnega fonda, ki ga je treba v Ljubljani in širše drugače obravnavati in ga čim hitreje začeti obnavljati oz. nadome-stiti. Številni razpravljalci so bili mnenja, da o urbanistični ureditvi mestnega centra kakor tudi Ljublja-ne v celoti ni mogoče razpravljati vse
. dotlej, dokler niso jasno opredeljene smernice sanacije in razvoja starega mestnega središča.
V javni razpravi so predvsem v krajevnih skupnostih podali še--ne-kaj konkretnih pripomb in vpra-šanj v zvezi zdelovnim osnutkom;
•  ali je res nujno, da bi hitra že-. lezniška proga, kot si jo zamišlja
predlagatelj, tekla pod Šišenskim hribom in Rožnikom naravnost v mestno središče;
•  v strogem središču mesta naj se razreši tudi razvoj trgovine, in-dustrije, šolstva, preskrbe, stano-vanjske in komunalne gradnje ter infrastrukture;
•  ponovho je bilo izpostavljeno vprašanje možnosti razvoja in širje-nja Ljubljane v smeri ljubljanskega barja;
•  številne so bile pripombe na račun omrežja pokopališč in na po-kopališče Žale; izoblikovano je bilo stališče, da bi morali prenesti težo in  obremenitev z osrednjega na obrobna  in druga pokopališča  v Ljubljani, stare in zapušČene dele pokopališč pa preurediti v zelene površioe;
•  razpravljalci so izrazili zaskrb-ljenost, ker v gradivu nizaznati, da bi v bodode bolje skrbeli za člove- ' kov human razvoj, za čisto okolje in njegovo estetiko, kakor tudl ne za preskrbo in rekreaeijo delovnib Iju-di in občanov.
Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Center je sklepe, stališča in ugotovi-tve posredovalo vsem, ki so sodelo-vali y javni razpravi in seznanilo z njirni vse odgovorne dejavnike v ob-čini in mestu. Sprejelo je tudi sklep, da sekretariat sekcije za obravnavo gradiva »Ljubljana 2000« v enakem sestavu nadaljuje svoje delo.