URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 14_______________Ljubljana, četrtek 10. maja 1984_______________Cena 70 dinarjev___________________Leto XLI
720.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva
Razglaša se zakon o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23-aprila 1984.
St. 0100-69/84
Ljubljana, dne 23. aprila 1984.
, Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o	določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva in premogovništva
1.	člen
Da se preprečijo večje motnje pri oskrbi z električno energijo in premogom in zadovoljijo osnovne potrebe in interesi uporabnikov električne energije in premoga po trajni in zanesljivi dobavi, se s tem zakonom določa temeljnim organizacijam združenega dela s področja gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) obveznost plačevanja prispevka v letu 1984 za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije organizacij združenega dela elektrogospodarstva in premogovništva.
2.	člen
Sredstva za namene iz prejšnjega člena zagotavljajo zavezanci s prispevkom iz dohodka v letu 1984. Zavezanci obračunavajo in plačujejo prispevek v višini 0,7 °/o od osnove za plačilo davka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti brez upoštevanja davčnih olajšav, ugotovljene za leto 1983.
3.	člen
Prispevek se vplačuje na poseben račun pri Posebni samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva SR Slovenije.
4.	člen
Zavezanci plačujejo prispevek v štirih enakih obrokih s tem, da prvi obrok vplačajo do 20. maja
1984, drugi obrok do 20. junija 1984, tretji obrok do
20.	oktobra 1984 in četrti obrok do 20. decembra 1984.
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-24/84
Ljubljana, dne 23. aprila 1964.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r.
721.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva
Razglaša se zakon o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 23. aprila 1984 in na seji Zbora občin dne 23. aprila 1984.
Št. 0100-70/84
Ljubljana, dne 23. apnila 1984.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva
1.	člen
*
Da se zagotovi nemoteno uresničevanje osnovnih planskih ciljev na področju elektrogospodarstva in premogovništva, predvidenih z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985, katerih izvršitev je nujna za družbeno reprodukcijo in zagotovitev osnovnih potreb in interesov uporabnikov električne energije po trajni, zanesljivi in kontinuirani dobavi električne energije, se s tem zakonom zagotavlja del sredstev za izgradnjo energetskih objektov.	,
2.	člen
Zavezanci za združevanje sredstev po tem zakonu so temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije 'z.a obdobje 1981—1985 in kontinuitete do leta 1990 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum).
' 3. člen
Zavezanci iz 2. člena tega zakona združujejo sredstva po naslednjih osnovah in merilih:
1.	uporabniki na napetosti 110 kV, v smislu tarifnega sistema za prodajo električne energije, 30°/» od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo;
2.	uporabniki na napetosti 1 do 35 kV, v smislu tarifnega sistema za prodajo električne energije, 52 e/o od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo;
3.	uporabniki na napetosti 0,4 kV, 72 % od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo;
4.	2,11% od osnove, ki jo predstavlja doseženi čisti dohodek temeljne organizacije združenega dela, ugotovljen v zaključnem računu za leto, ki predhodi letu. v katerem poteka združevanje sredstev, zmanjšan za del čistega'dohodka za osebne dohodke, obračunane v zaključnem računu in povečan za amortizacijo, obračunano nad minimalnimi, z zakonom predpisanimi stopnjami.
4.	člen
Zavezanci po 2. členu združujejo sredstva pri Posebni samoupravni interesni skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije.
Posebna samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije bo vrnila zavezancem združena sredstva v 15 enakih letnih obrokih, kolikor se zavezanec ne odpove vračilu sredstev.
Obveznost vračila sredstev nastopi leta 1990.
5.	člen
Obveznost za združevanje sredstev po tem zakonu velja, do konca leta 1985.
6.	člen
Ta zakon začne veljati' osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-248/84
Ljubljana, dne 23. aprila 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner ,L r.
722.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o stanovanjskih razmerjih
Razglaša se zakon o spremembi zakona o stanovanjskih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dhe 28. marca 1984, na seji Zbora občin dne 28. marca 1984 in na seji Skupščine skupnosti socialnega Varstva Slovenije, dne 24. aprila. 1984.
St. 0100-71/84
Ljubljana, dne 24. aprila 1984.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o stanovanjskih razmerjih
1.	člen
*V prvem odstavku 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82) se besedilo »V petnajstih dneh« nadomesti z besedilom *v tridesetih dneh«.
2.	člen
V prvem odstavku 38. člena se besedilo, »v petnajstih dneh« nadomesti z besedilom *v tridesetih dneh«.
3.	člen
Te^ zakon začne 'veljati osmi dan po objavi v •Uradnem listu SRS.
St. 36-30/84
Ljubljana, dne 24. aprila 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1 r.
t	723-
OBJAVA
nadomestne izvolitve dveh delegatov Skupščine SR Slovenije za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije
Na podlagi 382. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je predsednik Skupščine SR Slovenije na skupni seji Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopohtičnega zbora dne 12. aprila 1984 ugotovil volilni izid nadomestnih volitev dveh kandidatov za delegate Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije ter
r »uglasil,
da je Skupščina SR Slovenije na 3. skupni seji vseh zborov Skupščine SR Slovenije Izvolila za delegata za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije naslednja kandidata:
1.	Janez Drnovšek,
2.	Franci Gerbec.
St. 02007-2/84
Ljubljana, dne 12. aprila 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinke Hafner 1. r.
724.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1 člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije, izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
ODLOK
o pomilostitvi obsojene osebe
Neprestani del kazni zapora se odpusti:
B o y n u Alfredu, rojenemu leta 1931 v Breslavu na Poljskem, se odpusti neprestani del kazni zapora štirih let in enega meseca, ki jo prestaja od 26. 7. 1982 m bi jo prestal 26. 8. 1980.
St. 25-1/84
Ljubljana, .dne 18. aprila 1984.
Predsedstvo
Socialistične repubuke Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
725.
Na pod!?.g: drugega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter" o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter v zvezi s 101. členom zakona o pokojn.nskem in invalidskem zavarovanju (Uradni Ust SRS, št. 27/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941« borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1956—1539 in-odlikovancev z redom narodnega heroja za leto 1981
I
Imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 in odlikovancem z redom naro.inega heroja, ki jim je bila v letu 1984 odmerjena pokojnina v nižjem znesku kot 21.481,50 dinarjev, kolikor znaša pokojninska osnova za borce pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943, se po 101. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določi republiški pokojninski dodatek v višini. 100-odstotne razlike med odmerjeno pokojnino in navedenim zneskom.
II
Po določbah 1 točke tega odloka se pokojninski prejemki določijo tudi imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 in odlikovancem z redom narodnega heroja, ki so se upokojili po 1. januarju 1984, če je to zanje ugodneje.
III
Ta odlok’ začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-05/83-2/4
Ljubljana, dne 19. aprila 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj L r.
726.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 28/69 in 20/73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi osnove za priznanje republiškega dodatka zaposienim udeležencem narcdnosvobod/Ine vojne za leto 1984
I
Osnova za priznanje republiškega dodatka za borce v letu 1984 znaša 22.458,50 dinarjev.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 191-05/83-3/2
Ljubljana, dne 19. aprila 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
727.
Na podlagi 32. člena zakona o vojaških invalidih (Uradni list SRS, št. 30/78) je Republiški komite za borce in vojaške invalide sprejel
SKLEP
o določitvi vrste motornega vozila, katerega prodajna cena je osnova za regres pri nakupu motornega vozna na jugoslovanskem trgu za leto 1984
1.	člen
\ Osebni avtomobil Zastava Jugo-45 se določi kot motorno vozilo, katerega prodajna cena je osnova za regres vojaškim invalidom iz 31. člena zakona o vojaških invalidih pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trgu za leto 1984.
2.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 59-3/1-84
Ljubljana, dne 16. aprila 1984.
Predsednik
Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide Stane Kotnik 1. r.
728.
Na podlagi 16. člena zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa (Uradni list SRS, št. 28/81) izdaja Republiški komite za promet in zveze
PRAVILNIK
o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu železniške proge
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa pogoje za graditev in rekonstrukcijo (v nadaljnjem besedilu: graditev) gradbenih ali drugih objektov ter postavljanje naprav na 200 m širokem zemljiškem pasu ob železniški progi, računano od osi skrajnih tirov (v nadaljnjem besedilu: varovalni progovni pas).
Določbe tega pravilnika ne veljajo za industrijske tire in industrijske železnice.
2.	člen
V varovalnem progovnem pasu je dovoljeno graditi gradbene objekte ali druge objekte in postavljati naprave na oddaljenosti od železniške proge, določeni s tem pravilnikom, glede na njihovo vrsto in namen in ob uporabi ukrepov, s katerimi se zagotavlja varnost ljudi, premoženja in prometa.
Če je zaradi posebno težkih terenskih pogojev tehnično težavno ali ekonomsko neupravičeno graditi gradbene objekte ali druge objekte in postavljati naprave na oddaljenosti, določeni s tem pravilnikom, in če se ti objekti gradijo oziroma naprave postavljajo v sklopu že obstoječih industrijskih ali drugih objektov oziroma naprav, morajo biti v prostorskih izvedbenih načrtih oziroma v lokacijski dokumentaciji odstopanja od določb tega pravilnika posebej utemeljena in zanje pridobljeno soglasje republiškega upravnega organa, pristojnega za promet.
II.	GRADBENI OBJEKTI IN DRUGI OBJEKTI IN NAPRAVE
3.	člen
Gradbene objekte in druge objekte in naprave (v nadaljnjem besedilu: objekti in naprave), visoke do 3 m, je dovoljeno graditi oziroma postavljati v varovalnem progovnem pasu na oddaljenosti najmanj 8 m od osi skrajnega tira, če teče železniška proga skozi naseljen kraj, pa na oddaljenosti najmanj 6 m od osi skrajnega tira.
Objekte in naprave, visoke od 3 do 15 m, je dovoljeno graditi oziroma postavljati v varovalnem progovnem pasu na oddaljenosti najmanj 12 m od osi skrajnega tira.
Za objekte in naprave, visoke nad 15 m se oddaljenost od osi skrajnega tira iz prejšnjega odstavka za vsak nadaljnji meter višine poveča za 0,5 m, in sicer po obrazcu:
L = 12 m + 0,5 m X (h - 15 m),
kjer je:
L — zahtevana oddaljenost objekta,
h — višina objekta.
Če je objekt oziroma naprava na pobočju nad železniško progo, se k višini prišteje višinska razlika med niveleto skrajnega tira in podnožjem objekta oziroma naprave.
Določbe tega člena veljajo za vse objekte in naprave, če ni najmanjša oddaljenost za posamezne objekte oziroma naprave drugače določena s tem pravilnikom.
4.	člen
Od postajnega območja morajo biti objekti in naprave, visoki do 15 m, oddaljeni najmanj 6 m. ,
Za objekte in naprave, visoke nad 15 m, se oddaljenost določa po določbi tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika.
Postajno območje po tem pravilniku je vsa površina med uvoznimi in izvoznimi kretnicami ter vse stavbe, naprave in površine, ki so namenjene opravljanju železniškega prometa in integralnega transporta, oziroma zagotavljajo funkcionalnost železniških postajnih objektov.
Oddaljenost objektov križanj železnice s cestami oziroma z drugimi objekti v dveh nivojih v postajnem območju določa splošni akt Skupnosti jugoslovanskih železnic.
5.	člen
Objekti in naprave, ki se gradijo oziroma postavljajo v varovalnem progovnem pasu železniške proge, morajo imeti zaščitene podzemne kovinske instalacije pred vplivom blodečih tokov.
Vodnjaki, vodovod in rezervoarji za vodo
<	6. člen
Vodnjaki, vodovodi in rezervoarji za vodo morajo biti glede na vrsto objektov in na geološke ter terenske razmere oddaljeni najmanj 12 m od osi skrajnega tira.
Objekti nad predori
7.	člen
V	pasu 3 m od zunanjega roba železniškega predora ni dovoljeno graditi objektov.
V	pasu od 3 m do 10 m od zunanjega roba železniškega predora je dovoljeno graditi pritlične objekte in podporne zidove, ki so temeljen! na nosilnih tleh pod linijo A-B (slika 1), enonadstropne in večnadstropne objekte pa le, če so temeljenj na skalni podlagi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je lahko v primeru, če je nad predorom debelejša zemeljska gmota, in bi bilo temeljenje pod linijo A-B tehnično težavno ali ekonomsko neupravičeno, izjemoma dovoljeno temeljenje tudi nad linijo A-B, če je predhodno ugotovljeno, glede na vrsto objekta in geološko sestavo zemljin, da so statični in drugi vplivi na predor nični ali zanemarljivi.
Slika, ki ponazarja določanje dovoljene graditve v pasu nad železniškim predorom, je sestavni del tega pravilnika in se objavi skupaj z njim (slika 1).
Objekti in naprave, pri katerih obstoja nevarnost požara oziroma eksplozije
8.	člen
Objekti, zgrajeni oziroma kriti z lažje vnetljivim materialom (les, slama), morajo biti oddaljeni najmanj 20 m od osi skrajnega tira.
9.	člen
Skladišča lesa in drugih trdih vnetljivih snovi morajo biti oddaljena najmanj 20 m od osi skrajnega tira. Če se v njih opravlja obdelava ali rezanje lesa, morajo biti oddaljena najmanj 50 m.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za začasna skladišča železniških pragov in njihovo obdelavo, če so izvedeni predpisani varnostni in protipožarni ukrepi.
10.	člen
Industrijski objekti za proizvodnjo apna in cementa ter naprave za mletje kamna, kaolina, boksita in separacije premoga, morajo biti oddaljeni najmanj 50 m od osi skrajnega tira.
11.	člen
Skladišča smodnika in drugih eksplozivov s kapaciteto do 100 kg morajo biti oddaljena najmanj 100 m od osi skrajnega tira.
Skladišča, eksplozivov s kapaciteto nad 100 kg ni dovoljeno graditi v varovalnem progovnem pasu.
12.	člen
Skladišča in naprave za hranjenje in pretakanje vnetljivih tekočin je dovoljeno graditi oziroma postavljati v varovalnem progovnem pasu le v skladu s predpisi o gradnji naprav za vnetljive tekočine ter o uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin, 'skladišča za tekoči naftni plin pa le v skladu s predpisi o gradnji naprav za tekoči naftni plin in uskladiščenju tekočega naftnega plina.
Skladišča za plin pod pritiskom in plinske naprave morajo biti oddaljena najmanj 20 m od osi skrajnega tira.
13.	člen
Določba drugega odstavka prejšnjega člena se ne uporablja za tekoči naftni plin in za postavljanje omaric ter stikalnih naprav za jeklenke, ki se uporabljajo za gretje kretnic v zimskem času.
Omarice in stikalne naprave iz prejšnjega odstavka je dovoljeno postavljati na kretniškem območju na prostem in drugod na oddaljenosti najmanj 3 m od osi skrajnega tira. V enem sistemu sme biti največ 6 jeklenk, vključno z rezervnimi, ki morajo biti pod nadstrešnico z najmanj tremi stenami iz pletene žice ali v kovinskih omarah z zračnimi odprtinami pri tleh, z izvedeno ozemljitvijo. Medsebojna oddaljenost med sistemi mora biti najmanj 1 m.
Cevovodi, električne, telefonske in telegrafske zračne linije, podzemni kabli in druge instalacije in naprave
14.	člen
Cevovodi, električne, telefonske in telegrafske zračne linije in podzemni kabli ter druge instalacije in naprave, ki so namenjene za splošne potrebe, je dovoljeno polagati in napeljevati tako, da se železniški progi smejo približati le na oddaljenost 8 m' od’ osi skrajnega tira.
Če se instalacije polagajo v kablski kanalizaciji železniške transportne organizacije, se lahko približajo progi tudi na oddaljenost, manjšo od 8 m od osi skrajnega tira.
Tovarniški dimniki, stebri zračnih vodov, antenski in drugi stebri
15.	člen
Tovarniški dimniki, stebri zračnih vodov, antenski in drugi stebri morajo biti oddaljeni od osi skraj-
nega tira najmanj za svojo višino, povečano za 3 m.
Če je železniška proga v vseku, morajo biti objekti oddaljeni od zgornjega roba vseka najmanj za svojo višino, povečano za 6 m.
Na zemljišču, ki se strmo dviga nad železniško progo, morajo biti objekti oddaljeni od osi skrajnega tira za svojo višino, povečano za 3 m, iin višinsko razliko med niveleto železniške proge in stojiščem objekta.
Če je železniška proga v vseku, teren, na katerem so objekti pa se nad progo strmo dviga, morajo biti ti objekti oddaljeni od zgornjega roba vseka najmanj za svojo višino, povečano za 6 m, in višinsko razliko med niveleto zgornjega roba vseka in stojiščem objekta.
16.	člen
Oddaljenost stebrov železniških stalnih signalov, električne razsvetljave, električne vozne mreže in stebrov, ki so namenjeni železniškim telekomunikacijskim zvezam, ter nosilnih stebrov nadvozov in nadhodov določajo splošni akti Skupnosti jugoslovanskih železnic.
Drevje
17.	člen
Če je niveleta proge enaka ni veleti zemljišča, mora biti drevo oddaljeno od osi skrajnega tira najmanj za sjjojo višino, povečano za 3 m.
V primerih, ko niveleta proge ni enaka ni veleti zemljišča, ugotovi železniška transportna organizacija za vsak primer posebej, glede na vrsto drevesa in razmere na zemljišču, primernost razdalje med drevesom in železniško progo.
18.	člen
Drevo, ki se pod težo snega ali ledu močno upogiba, mora biti redno' posekano ali okleščeno tako, da njegove krošnje ali veje ne segajo dlje kot 3 m od osi skrajnega tira oziroma električnega napajalnega voda.
19.	člen
Če železniška transportna organizacija ugotovi v skladu z določbami 17. in 18. člena tega pravilnika, da je zaradi zagotovitve varnosti železniškega prometa potrebno posamezno drevo odstraniti oziroma oklestiti, o tem obvesti lastnika oziroma upravljalca zemljišča in določi rok za odstranitev oziroma oklestitev drevesa.
Stroške za odstranitev oziroma oklestitev drevesa sporazumno krijeta železniška transportna organizacija in lastnik oziroma upravljalec zemljišča.
20.	člen
Železniška transportna organizacija v nujnih primerih takoj odstrani vsako drevo, ki bi lahko oviralo ali ogrožalo železniški promet.
21.	člen
Železniška transportna organizacija zahteva takojšnjo odstranitev, ali pa sama odstrani vsako drevo ali grm, ki zmanjšuje ali preprečuje vidljivost železniških signalov.
22.	člen	'
Če železniška transportna organizacija nima usposobljenih delavcev za odstranjevanje drevja, opravi delo iz 19., 20. in 21. člena tega pravilnika na zahtevo železniške transportne organizacije za! ta dela usposobljena organizacija združenega dela. V tem primeru se smejo dela opravljati le ob prisotnosti delavca železniške transportne organizacije.
Ceste
23.	člen
Če je niveleta ceste v višini planuma železniške proge (slika 2), mora biti razdalja med najbližjo točko zgornjega ustroja ceste in osjo skrajnega tira najmanj 8 m, računana po obrazcu:
L = 3,20 m + b + a>8m,
kjer je:
L — razdalja med osjo skrajnega tira in zgornjim ustrojem ceste,
3,20 m — oddaljenost od osi skrajnega tira do roba planuma železniške proge,
b — širina med zgornjima roboma jarka,
a — potrebna razdalja med najbližjo točko zgornjega ustroja ceste in zunanjim robom jarka.
24.	člen	#
Če je železniška proga zgrajena v našipu, niveleta planuma proge pa je nižja od nivelete Ceste (slika 3), se razdalja med najbližjo točko cestnega telesa, kot je označeno v sliki 3, in osjo skrajnega tira računa po obrazcu:
L = 3,00 m + n (h - 0,12) + l,0 + b + a^8m
kjer je:
L — razdalja med osjo skrajnega tira in cestnim telesom,
3,00 m — razdalja od osi skrajnega tira do roba planuma,
l/n — nagib brežine železniške proge,
h — višina nasipa,
b — širina med gornjima roboma jarka,
a — potrebna razdalja med najbližjo točko cestnega telesa in zunanjim robom jarka.
25.	člen
Če je železniška proga zgrajena v vseku, niveleta planuma proge pa je nižja od nivelete ceste (slika 4), se razdalja med najbližjo točko vozišča ceste in osjo skrajnega tira računa po obrazcu:
h + 0,12
L = 3,00 + b d---------------h a 8 m.
b — širina jarka, merjena v višini planuma proge,
h — višinska razlika med niveleto ceste in nivelete planuma železniške proge,
n : 1 — nagib brežine vseka,
a — potrebna razdalja med voziščem ceste in robom vseka.
26.	člen
Če je cesta zgrajena na nasipu ali zaseku In je
njena niveleta nad planumom železniške proge, se razdalja med železniško progo in cesto računa po obrazcu iz 25. člena tega pravilnika
27.	člen
Če zaradi posebno težkih terenskih in drugih pogojev ni mogoče upoštevati zahtev iz 7., 23., 24. in 25. člena tega pravilnika, morata železniška transportna organizacija in upravljalec oziroma investitor ceste sporazumno določiti drugačno tehnično rešitev in zanjo pridobiti soglasje republiškega upravnega organa, pristojnega za promet-
28.	člen
Na posebno nevarnih mestih mora biti cesta opremljena tako, da cestna vozila ne morejo zdrseti ali pasti na železniško progo.
29.	člen
Slike, ki ponazarjajo določanje oddaljenosti ceste od železniške proge po tem pravilniku, so sestavni del tega pravilnika in se objavijo skupaj z njim (slike 2, 3 in 4).
III.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
30.	člen
Obstoječi objekti, ki niso zgrajeni v skladu s pogoji tega pravilnika, se lahko rekonstruirajo le pod pogojem, da se že obstoječe odstopanje od določb tega pravilnika z rekonstrukcijo ne poveča.
31.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34/A-09/83
Ljubljana, dne 9. marca 1984.
Republiški komite za promet in zveze Predsednica
Julka Žibert, dipl. soc. 1. r.
kjer je:
L — razdalja med osjo skrajnega tira in voziščem ceste,

__i___
slika št. 1
Legenda:	'
GRP •— gornji rob praga
A — sečišče linije potegnjene pod kotom 45» iz osi tira v višini GRP in zunanjega roba predora B — točka na vertikali oddaljena 10 m od zunanjega roba predora in na višini 10 m nad GRP
zgornji
ustroj ceste

3.20
slika št. 2
: cestno telo
b jlOO |n(h-0.12)
| vozišče
zaščitna
!ograja
min0'5m
vozišče
729.
Na podlagi drugega odstavka 21. člena zakona o lukah (Uradni list SRS, št. 7/77 in 21/78) in drugega odstavka 272. člena ter prvega odstavka 273. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/71 in 12/82), je Republiški komite za promet in zveze na seji dne 9. marca 1984 sprejel
PRAVILNIK
o redu v lukah in drugih delih obalnega morja
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik določa način in pogoje za opravljanje varnega prometa in vzdrževanja reda v lukah in ostalih delih obalnega morja na območju Socialistične republike Slovenije.
Za zagotovitev reda in varnosti v luki in obalnem morju, odreja luška kapitanija primerne ukrepe in nadzira izvajanje predpisov o lukah, o pomorskem prometu, gibanju in privezovanju plovnih objektov, o vodnih prireditvah, športnem veslanju, jadranju ter kopanju.
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na plovne objekte, se smiselno uporabljajo tudi za plavajoče objekte.
2.	člen
Nadzor nad izvrševanjem določb tega pravilnika opravlja Luška kapitanija Koper.
II.	RED V LUKAH
3.	člen
Poveljnik ladje ald voditelj čolna mora med plovbo, pristajanjem, privezovanjem, odvezovanjem ali sidranjem ladje oziroma čolna v luki ravnati tako, da ne ogroža človeških življenj in okolja, da ne povzroča škode drugim plovnim objektom, obalam in napravam v luki in ne ovira pomorskega prometa, funkcionalne uporabe operativnih obal in priveznih mest za plovne objekte.
4.	člen
Ladja v luki mora biti sposobna za manevriranje.
Luška kapitanija lahko na zahtevo poveljnika ladje in v soglasju z organizacijo združenega dela, ki upravlja luko, dovoli popravilo .stroja na ladji ali druga dela, ki začasno onesposobijo ladjo za manevriranje.
5.	člen
Plovni objekti, ki so v luki, morajo biti z varnimi vezmi pravilno privezani na napravah za privezovanje. V primeru slabega vremena morajo plovni objekti, ki so v luki ali na sidrišču, okrepiti vezi in po potrebi povečati število sider, na zahtevo luške kapitanije pa tudi odpluti iz luke ali se premestiti v varnejši zaklon.
Če plovni objekt nima dovolj bokobranov, sider ali priveznih vrvi ali le-ti niso ustrezne dolžine in moči, mu luška kapitanija lahko prepove pristanek ali sidranje. Kadar so vremenske razmere tako neugodne, da bi bila ogrožena varna vplovitev ali izplovitev plovnih objektov v luko ali iz luke, lahko luška kapitanija začasno prepove vsako plovbo v luki.
6.	člen
Pri vezne vrvi plovnega objekta ne smejo ovirati plovbe drugih plovnih objektov in gibanje oseb ali vozil na obali.
Če privezne vrvi drugemu plovnemu objektu ovirajo prehod ali gibanje oseb in vozil na obali, mora biti podnevi na mestu, kjer vrv izhaja iz plovnega objekta, postavljena rdeča signalna zastava, ponoči pa rdeča svetilka, vidna z vseh strani. Privezne vrvi se morajo takrat, ko plove mimo drugi plovni objekt, začasno popustiti ali odstraniti.
Če privezne vrvi plovnega objekta ovirajo nujno premikanje in delo luških naprav ali delovnih vozil, jih je treba začasno odvezati.
7.	člen
Če lahko pristane pred ali za, ob operativni obali privezano ladjo, še druga ladja, mora privezana ladja ponoči z belo lučjo, vidno z vseh strani, označiti pramec ali krmo, po potrebi pa tudi oba dela ladje.
Če je ladja k operativni obali vezana tako, da njen del sega preko operativne obale, je ta del ladje ponoči potrebno označiti z belo lučjo, vidno z vseh strani.
8.	člen
Poveljnik ladje ali voditelj čolna mora po nalogu luške kapitanije dovoliti, da se ob bok njegovega plovnega objekta veže še drug plovni objekt, kadar je to potrebno zaradi opravljanja varnega prometa ter dovoliti prehod osebam preko njegovega plovnega objekta do obale.
Poveljnik ladje ali voditelj čolna mora po nalogu luške kapitanije sprejeti oziroma privezati na svoj plovni objekt privezne vrvi drugega plovnega objekta.
9.	člen
Poveljnik ladje ali voditelj čolna mora pri izbiri kraja za sidranje upoštevati že usidrane plovne objekte in potrebno medsebojno varnostno razdaljo ter možnost neovirane plovbe drugih plovnih objektov.
10.	člen
Sidranje ni dovoljeno na mestih, določenih za prehod ladij, ter tam, kjer so postavljeni znaki podvodnih kablov, vodovodnih, plinskih, kanalizacijskih in drugih cevi ali znaki, ki pomenijo stalne ali začasne ovire na plovni poti.
11.	člen
Organizacija združenega dela, ki upravlja luko, določi ladji mesto priveza na operativni obali in o tem obvesti luško kapitanijo.
Luška kapitanija lahko zaradi varnosti plovbe, varnosti človeških življenj ali varstva objektov na obali ali na morju, prepove plovnemu objektu privez na operativni obali, ob boku drugega plovnega objekta ali sidranje, ali pa odredi premestitev že privezanega ali usidranega plovnega objekta in o tem obvesti organizacijo združenega dela, ki upravlja luko.
12.	člen
Poveljnik ladje ali voditelj čolna, ki opazi na plovni poti ali v luki predmete ali snovi, ki lahko ogrozijo varnost plovbe ali povzročijo škodo okolju, drugim plovnim objektom, obalam in luškim napravam, mora to takoj sporočiti luški kapitaniji in organizaciji združenega dela, ki upravlja luko.
13.	člen
V primeru požara ali drugega nezgodnega dogodka na ladji, ki ogroža ali lahko ogrozi okolico, mora poveljnik ladje oziroma ladijska straža dati takoj alarmni znak, storiti nujne varnostne ukrepe in obvestiti luško kapitanijo ter organizacijo združenega dela, ki upravlja luko.
14.	člen
Kadar so v obalnem morju v nevarnosti človeška življenja, lahko luška kapitanija odredi vsakemu plovnemu objektu, ki je v luki ali na plovbi, da nudi pomoč pri reševanju človeških življenj.
15.	člen
Dolžnost organizacije združenega dela, ki upravlja luko je, da v morskem delu luke odstrani vse trde odpadke oziroma predmete, ki ogrožajo ali lahko ogrozijo varnost plovbe.
16.	člen
Kadar plovni objekt izgubi v luki del opreme ali del tovora, mora njegov poveljnik o tem takoj obvestiti luško kapitanijo in storiti vse, da se v luki čimprej omogoči varna plovba.
17.	člen
Organizacija združenega dela, ki upravlja luko, namenjeno za čolne in jahte, določi pogoje in način koriščenja luških storitev.
Za plovni objekt, ki je privezan v luki, skrbi lastnik čolna oziroma imetnik pravice razpolaganja, če se z organizacijo združenega dela, ki upravlja luko, ni drugače dogovoril.
18.	člen
V luki je prepovedano:
1.	premeščanje, menjanje ali odstranjevanje pri-veznih vrvi, sider in naveznih naprav drugega plovnega objekta, razen pri pristajanju ali zaradi preprečitve neposredne škode,
2.	oviranje dostopa do privezov,
3.	privezovanje plovnih objektov na naprave in predmete, ki niso namenjeni privezovanju,
4.	samovoljno premeščanje, menjavanje, odstranjevanje ali poškodovanje naprav in označb, namenjenih urejanju plovbe,
5.	kurjenje odprtega ognja na obali ali na plovnemu objektu brez dovoljenja luške kapitanije,
6.	čiščenje ali strganje opiate plovnega objekta na način, ki lahko onesnaži morje,
7.	privezovanje čolnov na mestih, kjer to ni dovoljeno,
8.	imeti v pogonu ladijski vijak, razen za potrebe manevriranja,
9.	odmetavanje trdih in tekočih odpadkov in drugih predmetov v morje,
10.	onesnaževanje zraka z izpuščanjem dima, saj in raznih plinov preko dovoljene stopnje,
11.	uporaba pri veznih mest v luki za potopljene in našedle čolne ali čolne, ki so močno poškodovani.
19.	člen
Potegnitev ladje iz morja ali spustitev ladje v morje iz ladjedelnice, doka ali drugega mesta, kjer je to dovoljeno, je treba luški kapitaniji javiti pravočasno. O tem je treba obvestiti tudi ladje, ki so v bližini mesta, kjer naj se ladja spusti.
20.	člen
Nova ali obnovljena ladja lahko le z dovoljenjem luške kapitanije opravi poskusno vožnjo.
Ladjedelnica oziroma ladja mora čas vožnje in predvideno pot sporočiti luški kapitaniji tri dni pred poskusno vožnjo ter predložiti spričevalo o sposobnosti morske ladje za poskusno vožnjo.
21.	člen
plovni objekt se sme razstaviti samo v ladje-de'nici. Izjemoma lahko luška kapitanija dovoli, da se plovni objekt razstavi tudi na drugem mestu,
22.	člen
Ladji v razpremi določi mesto priveza luška kapitanija, ki določi tudi varnostne ukrepe in način opravljanja straže na ladji.
Tuja ladja v razpremi mora izpolnjevati tudi pogoje, ki jih določi pristojni zvezni organ.
23.	člen
Na ladji, ki je privezana v luki, mora biti po en
oficir krovne in strojne službe ter toliko Slanov po-
sadke, da ladja v sili lahko opravi premik ali izplo-
vitev iz luke.
Usidrana ladja mora imeti na straži takšno ladijsko posadko, kot jo ima med plovbo.
. 24. člen
Ladja v luki mora imeti na priveznih vrveh zaščitne naprave proti gledalcem.
25.	člen
Ladijska piščalka ali sirena se lahko uporablja v luki le ob manevriranju ali alarmiranju, sicer pa le z dovoljenjem luške kapitanije.
26.	člen
Ladijske stopnice, ki so povezane z obalo, morajo biti varno pritrjene in zavarovane in ponoči osvetljene, pod njimi, med ladjo in obalo, mora biti postavljena zaščitna mreža.
Promet potnikov na obalo je dovoljen le preko ladijskih stopnic.
27.	člen	t
Kadar so na ladji ogrožena človeška življenja,
njena varnost ali varnost plovbe, mora organizacija združenega dela, ki upravlja luko, omogočiti ladji prednostni privez.
28.	člen
Oskrba čolnov in jaht z gorivom se sme opravljati le v vgrajene rezervoarje, za izvenkrmne motorje pa v prenosne varnostne posode za gorivo.
V času oskrbovanja z gorivom mora biti ladja označena ponoči z rdečo lučjo, podnevi pa z rdečo signalno zastavo.
29.	člen
Plovni objekt, ki. je sposoben za plovbo, mora po končanih opravilih v luki, skladno z luškimi normativi o času koriščenja privezov, zapustiti operativno obalo oziroma mesto priveza.
Če plovni objekt, kljub opozorilu upravljalca luke, ne ravna po prvem odstavku tega člena, lahko luška kapitanija odredi organizaciji združenega dela, ki upravlja luko, da na stroške ladjarja oziroma lastnika čolna opravi premik plovnega objekta.
III.	PRIHOD LADJE V LUKO IN ODHOD IZ LUKE
30.	člen
Plovni objekt, ki prihaja ali odhaja iz luke, mora zmanjšati hitrost
Na znak mednarodnega signalnega kodeksa za zmanjšanje hitrosti, mora plovni objekt, ko plove
mimo drugih plovnih objektov ali mimo mesta, kjer
se opravljajo obalna ali podvodna dela, zmanjšati hitrost na najmanjšo stopnjo aH se celo ustaviti.
31.	člen
Poveljnik ladje mora takoj po prihodu ladje v luko, pred pričetkom vkrcavanja ali izkrcavanj a potnikov ali blaga, prijaviti prihod ladje luški kapitaniji.
Poveljnik ladje mora prijaviti odhod ladje luški kapitaniji najmanj eno uro pred izplovitvijo iz luke.
Potniška ladja na redni liniji odhoda iz prejšnjega odstavka ne prijavlja.
32.	člen
Ladja mora ob prihodu v luko izročiti luški kapitaniji splošno izjavo, popis tovoia, zuravslveno izjavo, izpisek iz seznama posadke m iz seznama potnikov, domača ladja pa še knjigo popisa posadke.
Ladji, ki prihaja iz druge domače luke, ni treba izročiti zdravstvene izjave.
33.	člen
Ob prijavi odhoda mora ladja izročiti luški kapitaniji sp osno izjavo, popis tovora ter izpisek iz seznama posadke in seznama potnikov.
Luška kapitanija izda ladji, razen domači, ki pluje v drugo domačo luko,, pismeno dovoljenje za odhod iz luke.
Dovoljenje ladji za odhod iz luke izda luška kapitanija ko ugotovi, da ni ovir za njen odhod.
Dovoljenje za odhod iz luke se domačim ladjam potrdi v knj:g; pop.su posadke.
34.	člen
Domači ali tuji ladji, ki prihaja iz tujine, ni dovoljen promet z aru g. in ladjami, organi, organizacijami, drugimi pravn mi ose,jami in osenami na obali, dokler ne dobi dovoljenja za prost promet z obalo, ki ga izda luška kapitanija in pr stojni sanitarno zdravstveni organ in dokler niso opravljena uradna dejanja rvgih pristojnih organov.
Dovoljenja za prost premet z obalo ne potrebuje ladja, ki prihaja iz druge domače luke, če med potovanjem ni priš.o do fizične zveze z ladjo, ki prihaja iz tujine.
35.	člen
Ob ladji, ki še ni dobila dovoljenja za prost promet z obalo, lahko pristanejo le:
1.	pilotski čolni, ki opravljajo službo, vendar z. omejitvijo, da sme na ladjo stopiti samo. pilot,
2.	vlači ci. ki ladjo vlečejo, vendar brez stika Z ladijsko posadi.o.
3.	ladja s posadko, ki ladji pomaga ali jo rešuje,
4.	ladje ali čolni državnih organov.
36.	člen
Ladja, ki mora imeti dovoljenje za prost promet z obalo, izobesi, ob prihodu v luko do pridobitve dovoljenja, karantenski znak mednarodnega signalnega kodeksa.
37.	člen
Ladja, ki prevaža nevaren tovor, mora luški kapitaniji prijaviti svoj prihod najmanj 48 ur pred prihodom v luko in predložiti deklaracijo o nevarnem tovoru s podatki, ki jih določajo tehnična pravila Jugoslovanskega ladijskega registra.
Ladja, ki prevaža nevaren tovor, mora imeti potrdilo o sposobnosti za krcanje nevarnega tovora.
Pri odhodu iz luke mora ladja, ki ima vkrcan nevaren tovor, • izročiti luški kapitaniji potrdilo o načinu krcanja tovora na ladjo, ki ga izda poob1a-ščena organizacija združenega dela, ki je opravila nadzor nad vkrcavanjem nevarnega* tovora.
Šteje se, da ladja, ki nima zahtevanih listin, ni sposobna za plovbo in luška kapitanija zadrži njen prihod ali odhod iz luke.
38.	člen
Ladja, ki prevaža nevaren tovor, ne sme vpluti v luko brez pismenega dovoljenja luške kapitanije.
39.	člen
Luška kapitanija ladji, ki prevaža nevaren tovor, ne izda aovoijenja za prihod ali odhod:
1.	če ni predložena deklaracija o nevarnem tovoru na ladji iz 37. člena tega pravilnika,
2.	če ugotovi, da gre za nevaren tovor, katerega promet je v luki prepovedan,
3.	če se pri pregledu nevarnega tovora ugotovi, da stanje ne nagovarja podatkom iz deklaracije,
4.	če nevaren tovor ni pravilno pakiran in označen z nalepnieami ter tehničnimi nazivi ali so te označbe poškodovane,
5.	če nevaren tovor' ni pravilno vskladiščen,
6.	če naprave za delo z nevarnim tovorom niso ustrezne' ali tehnično brezhibne,
7.	če obstoje v luki druge ovire za varen promet.
Ce so pomanjkljivosti iz prvega odstavka tega
člena takšne narave, da jih je mogoče odpraviti, se ladji, do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti, odloži izdaja dovoljenja.
IV.	RED NA OSTALIH OBMOČJIH OBALNEGA
MORJA
40.	člen	e
Določbe tega pravilnika, ki urejajo red v lukah, se smisemo uporabljajo tudi na ostalih dehh obalnega morja.
41.	člen
Imetnik pravice uporabe ali lastnik objekta in naprav na obali, v obalnem morju ali morskem dnu, mora objekte in naprave vzdrževati na način, ki ne ogroža varnosti plovbe in človeških življenj.
Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka tega člena, ki se nahajajo na plovnih poteh ali območjih, kjer je dovoljena plovba s plovnimi objekti, morajo biti ustrezno označeni. Če takšni objekti ali naprave neposredno ogrožajo varnost plovbe, lahko luška kapitanija imetniku pravice razpolaganja ali lastniku odredi izvršitev ukrepov, da se nevarnost odpravi ali njihovo odstranitev.
42.	člen
Športne in druge vodne prireditve v obtdnem morju se lahko opravljajo le z dovoljenjem luške kapitanije.
Zahtevek za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka tega člena mora organizator prireditve' vi ožiti pri luški kapitaniji najmanj osem dni pred dnevom prireditve.
43.	člen
Ladje, čolni ter drugi plovni objekti, ki plovejo v obalnem morju, razen čolnov na 'vesla, morajo pluti oddaljeni od obale najmanj:
1.	ladje 300 metrov,
2.	jahte in čolni, ki glisirajo 250 metrov,
3.	ostali 200 metrov.
Na območjih, kjer so urejena morska kopališča, morajo plovni objekti pluti najmanj 50 metrov od zunanjega roba kopališča, vedno pa najmanj v razdalji, določeni v prejšnjem odstavku.
Plovba s plovnimi objekti ni dovoljena tudi v območjih, ki so prepovedana za plovbo z drugimi predpisi.
44.	člen
Plovba v morskem pasu z jadralnimi deskami je, razen na območjih kopališč, luk in vhodov v luke, dovoljena do 1000 metrov od obale.
45.	člen
Kopanje v urejenih morskih kopališčih ni dovoljeno preko zunanjega označenega roba kopališča, v neurejenih in naravnih kopališčih pa ne več kot 150 metrov od obale.
46.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se na območju SR Slovenije prenehata uporabljati uredba o redu v lukah (Uradni list FLRJ, št. 7/50, 57/54 in 32/58) in pravilnik za izvajanje uredbe v lukah (Uradni list FLRJ, št. 51/50 in 2/59).
47.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34/13-024/83
Ljubljana, dne 20. aprila 1984.
Predsednica Republiškega komiteja za promet in zveze
Julka Žibert, dipl. soc. 1. r.
730.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovolje . vanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka, za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 8/84, 9/84, 10/84, 11/84, 12/84, 13/84)
I. V tabeli I. stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se:
1)	Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina:
—	v stolpcu 15 stopnja 1,01 nadomesti s stopnjo
1,12,
— V stolpcu 18 stopnja 10,64 nadomesti s stopnjo
10,75,
—	v stolpcu 19 stopnja 25,74 nadomesti s stopnjo 25,85.
2)	Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona:
—	v stolpcu 9 stopnja 2,30 nadomesti s stopnjo
2,19,
—	v stolpcu 11 stopnja 5,58 nadomesti s stopnjo
5,31,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,33 nadomesti s stopnjo
0,32,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,22 nadomesti s stopnjo
0,20,
—	v stolpcu 15 stopnja 0,98 nadomesti s stopnjo
0,95,
—	v stolpcu 18 stopnja 11,71 nadomesti s stopnjo
11.27,
—	v stolpcu 19 stopnja 26,20 nadomesti s stopnjo 25,76.
3)	Pri zaporedni številki 13 občina Izola:
—	v stolpcu 9 stopnja 1,58 nadomesti s stopnjo
1.27,
—	v stolpcu 10 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo
1,21,
—	v stolpcu 11 stopnja 4,55 nadomesti s stopnjo
4,40,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,60 nadomesti s stopnjo
0,80,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo
0,85,
—	v stolpcu 18 stopnja 11,12 nadomesti s stopnjo 10,81.
4)	Pri zaporedni številki 39 občina Postojna:
—	v stolpcu 15 stopnja 0,98 nadomesti s stopnjo
I,	09,
—	v stolpcu 18 stopnja 11,31 nadomesti s stopnjo
II,	42,
—	v stolpcu 19 stopnja 26,22 nadomesti s stopnjo 26,33.
5)	Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica:
—	v stolpcu 15 stopnja 0,73 nadomesti s stopnjo
0,88,
—	v stolpcu 18 stopnja 10,26 nadomesti s stopnjo 10,41,
—	v stolpcu 19 stopnja 24,60 nadomesti s stopnjo 24,75.
6.	Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica:
—	v stolpcu 6 se vnese stopnja 0,15,
—	v stolpcu 18 stopnja 11,29 nadomesti s stopnjo 11,44,
—	v stolpcu 19 stopnja 26,64 nadomesti s stopnjo 26,79.
II.	V tabeli II. pod A a) in b) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se:
1)	Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona:
—	v stolpcu 3 stopnja 10,87 nadomesti s stopnjo 10,32,
—	v stolpcu 4 stopnja 0,23 nadomesti s stopnjo
0,24.
2)	Pri zaporedni številki 13 občina Izola:
—	v stoplcu 3 stopnja 9,77 nadomesti s stopnjo
9,52.
III.	V tabeli pod B c) »stopnje prispevkov iz dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 13 občina Izola stopnja
0,04 nadomesti s stopnjo 0,03.
2.	Pri zaporedni številki 39 občina Postojna stopnja 0,04 nadomesti s stopnjo 0,048.
3)	Pri zaporedni številki 44 občina Ribnica se stopnja 0,030 ukine.
IV.	Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-16/83
Ljubljana, dne 23. aprila 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
731.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, st. 19/34) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO	,
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov' iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih
skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39'83, 2/84, 3/84, 4/84, 5/84, 6/84, 7/84, 8/84, 9/84, 10,84, 11/84, 12/84 in 13/84), se stopnje v tabelah IV. a in IV. b v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri posameznih občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami :
. — pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina se stopnja 10,64 nadomesti s stopnjo 10.75,
—	pri ^zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona se stopnja 11,71 nadomesti s stopnjo 11,27,
—	pri zaporedni številki 44 občina Ribnica se stopnja 10,26 nadomesti s stopnjo 10,41.
—	pri zaporedni številki 13 občina Izola stopnja 11,12 nadomesti s stopnjo 10,81,
—	pri zaporedni številki 39 občina Postojna stopnja 11,31 nadomesti s stopnjo 11,42,
—	pri zaporedni številki 45 občina Sevnica stopnja 11,29 nadomesti s stopnjo 11,44.
St. 420-16/83
Ljubljana, dne 23. aprila 1984..
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
732.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnikov o tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih delovne organizacije Unior — kovaške industrije Zreče z dne 12. 11. 1974 in 25. 12. 1981, po opravljeni javni obravnavi dne 16. 4. 1984
odločilo:
1)	Razveljavijo se:
a)	pravilnik o tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih DO Unior — kovaške industrije Zreče z dne 25. 12. 1981,
b)	sklep delavskega sveta DO Unior — kovaške industrije Zreče z dne 28. 12. 1983 o dopolnitvi pravilnika, navedenega pod točko a),
c)	sklep delavskega sveta DO Unior — kovaške industrije Zreče z .dne 28. 12. 1983 (II. 3849-81-1), kolikor se nanaša na določitev naj višjega možnega izplačila delavcem inovatorjem.
2)	Ugotovi se, da pravilnik o tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih DO Unior — kovaške industrije Zreče z dne 12. .11. 1974 ni bil v skladu z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela v Celju je pri Ustavnem sodišču SR Slovenije začelo postopek za. oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnikov o tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih DO Unior — kovaške industrije Zreče z dne 12. 11. 1974 in 25. 12. 1981. Predlagatelj je menil, da sta bila oba pravilnika sprejeta v nasprotju z doiočbami 60. in 170. člena zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Uradni list SFRJ, št. 34/81 — v nadaljnjem besedilu: zakon o varstvu izumov), ker ju je sprejel delavski svet delovnh organizacije in uredil z njima medsebojna razmerja v zvezi z inovacijami za vse delavce temeljnih organizacij in delovne skupnosti v sestavi delovne organizacije. Razen tega predlagatelj še meni, da tudi posamezne določbe obeh prav lirikov, predvsem tiste, ki omejujejo višino posebnega plačila avtorju za uporabo tehnične izboljšave, niso v skladu z ustavo in zakonom.
Oba obravnavana pravilnika, ki ju je sprejel delavski svet delovne organizacije, urejata medsebojna razmerja s področja inovacij, vključno z materialnimi pravicami avtorjev tehničnih izboljšav za vse delavce temeljnih organizacij in delovne skupnosti v sestavi DO Unior — kovaške industrije Zreče. V teku pripravljalnega postopka je delavski svet delovne organizacije s sklepom dne 28. 12. 1983 dopolnil pravilnik iz leta 1981 in v novi določbi (19. člen) razveljavil pravilnik iz leta 1974. Poleg tega je spremenil še določbo 2. odstavka 5. člena, ki se nanaša na sestav in imenovanje komisije za inovacije ter spremenil določbe 14. člena tako, da je za določanje najvišjega zneska posebnega plačila za uporabo tehnične izboljšave pooblastil delavski svet delovne organizacije, ki ta znesek določi v mesecu decembru za naslednje leto. Dne 28. 12. 1983 je delavski svet delovne organizacije s posebnim sklepom določil, da posebno plačilo inovatorjem, ki se lahko izplača v letu 1984, znaša največ 200.000 din.
Ustavno sodišče SR Slovenije je v okviru vloženega predloga ocenjevalo tudi ustavnost in zakonitost
obeh navedenih sklepov delavskega sveta delovne organizacije.
Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog sodišča združenega dela sporočila, da je za sprejem obeh pravilnikov imela pooblastilo v 95. členu zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (Uradni list FLRJ, št. 44/60 in 28/62) oziroma v 130. členu zakona o združenem delu in 170. členu zakona o varstvu izumov. Na javni 'obravnavi pa je predstavnik nasprotne udeleženke pojasnil, da je pravilnik dne 25. 12. 1981 sprejel delavski svet delovne organizacije na podlagi 179. člena statuta delovne organizacije Unior, kovaške industrije Zreče.
O omejevapju višine zneska posebnega plačila oz. nadomestila avtorju za uporabo tehnične izboljšave, katere ustavnost in zakonitost posebej izpodbija, predlagatelj, pa meni, da je samoupravna pravica delovne organizacije, da določi višino posebnega plačila in zato višino lahko tudi omeji. Ta pravica ji je zagotovljena v 130. členu zakona o združenem delu in 170. členu zakona o varstvu izumov.
Ustava SR Slovenije v 15., 16., 19., 21. in 22. členu zagotavlja delavcem v združenem delu, da v temeljni organizaciji združenega dela urejajo medsebojna razmerja pri delu, odločajo o dohodku, ki ga dosegajo v različnih oblikah združevanja dela in sredstev in si pridobivajo osebni dohodek. Med ta medsebojna razmerja, ki jih urejajo delavci v temeljni organizaciji s -samoupravnim splošnim aktom po 129., 130. in 453. členu zakona o združenem delu, 170. členu zakona o varstvu izumov in 109. ter 110. členu zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št 24/83), spada tudi urejanje medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z inovacijami, ustvarjenimi v temeljni organizaciji združenega dela. Tak samoupravni splošni akt, ki ureja področje inovacij, vključno z osnovami in merili za ugotavljanje in nagrajevanje delavčevega ustvarjalnega prispevka k dohodku temeljne organizacije, po prej navedenih ustavnih in zakonskih določbah sprejmejo delavci ’ v temeljni organizaciji z referendumom. Urejanje navedenih vprašanj ne spada v pristojnost delavskega sveta delovne organizacije. Ustavno sodišče je zato razveljavilo obravnavani pravilnik z dne 25. 12. 1981 in oba sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 28. 12. 1983, ki" spreminjata oziroma dopolnjujeta ta pravilnik.
Pred uveljavitvijo zakona o združenem delu, zakona o varstvu izumov in zakona o delovnih razmerjih; to je v času, ko je bil sprejet pravilnik z dne
12.	11. 1974, bi morali delavci svoja medsebojna razmerja v ’združenem delu po 4. in 5. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) urejati s samoupravnim sporazumom. Predlog takega samoupravnega sporazuma bi morali sprejeti delavci temeljne organizacije na zboru z večino glasov. Samoupravni sporazum pa bi bil sklenjen, ko bi dve tretjini delavcev pismeno izjavili, da se strinjata z določbami samoupravnega sporazuma. Ker pa je pravilnik z dne 12. 11. 1974 sprejel delavski svet delovne organizacije, ustavno sodišče v tej odločbi ugotavlja, da ni bil usprejet v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo.
Po 129. in 130. členu zakona o združenem delu se osebni dohodek delavca v združenem delu ugotavlja tudi na podlagi njegovega prispevka k delu, odvisno od rezultatov dela in poslovanja, ki jih doseže temeljna organizacija združenega dela. Delavec, ki z inovacijo, racionalizacijo ali drugo obliko ustvarjal-
nosti pri delu z družbenimi sredstvi prispeva k povečanju donodka temeljne organizacije, ima pod pogoji, določenimi v samoupravnem splošnem aktu v skladu z zakonom, poleg pravice do osebnega dohodka, tudi pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji. Po določbah 109. in 110. člena zakona o delovnih razmerjih delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za ugotavljanje rezultatov delavčeve ustvarjalnosti in prispevka, "ki ga je s tem dal k povečanju dohodka temeljne organizacije ter način in postopek za nagrajevanje takega dela kakor tudi način ugotavljanja, spremljanja in evidentiranja doseženih rezultatov.
Navedena zakonska ureditev temeljni organizaciji združenega dela ne prepušča, da vnaprej omeji višino posebnega izplačila oziroma nadomestila v absolutnem znesku, pač pa mora po 170. členu v zvezi s 166. členom zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja urediti višino posebnega plačila oziroma nadomestila v odvisnosti od tega, koliko taka tehnična izboljšava prispeva k povečanju dohodka, zmanjšanju stroškov oziroma izgub temeljne organizacije, ki to izboljšavo uporablja. To plačilo oziroma nadomestilo gre avtorju tehnične izboljšave za ves čas njene uporabe, največ za pet let od začetka uporabe.
Vnaprejšnje omejevanje višine posebnega plačila oziroma nadomestila za uporabo tehnične izboljšave v samoupravnem splošnem aktu je zato v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami; v nasprotju z zakonom je od 27. 12. 1981 dalje tudi ureditev v samoupravnem splošnem aktu, ki to posebno plačilo oziroma nadomestilo avtorju tehnične izboljšave priznava le za tri leta njene uporabe.
■Avtorju tehnične izboljšave gre pravica do posebnega plačila oziroma nadomestila za njeno uporabo po samem zakonu v odvisnosti od navedenih okoliščin. Zato je po 13. členu zakona o varstvu izumov nična ureditev v pravilniku, ki dopušča možnost odločanja o tem, ali se naj avtorja tehnične izboljšave za njeno uporabo nagradi oziroma se mu izplača posebno plačilo oziroma nadomestilo ali ne.
Ob navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in prvega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Sloveriije je to odločitev sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
št. Ul 47/83-18
Ljubljana, dne 16. aprila 1984.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
733.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 7. člena pravilnika o makro in mikro-organizacijski shemi, strukturi del in nalog posameznega delavca v delovni skupnosti AMD Šlander, Celje z dne 31. 10. 1978 ter 14. in 15. člena pra-
vilnika o delovnih razmerjih delovne skupnosti AMD Šlander, Celje z dne 17. 11. 1978 na seji dne 19. 4. 1984
odločilo:
Razveljavijo se določbe:
a)	drugega odstavka 7. člena pravilnika o makro in mikroorganizacijski shemi, strukturi del in nalog posameznega delavca v delovni skupnosti AMD Šlander, Celje z dne 31. 10. 1978;
b)	14. in 15. člena pravilnika o delovnih razmerjih delovne skupnosti AMD Šlander, Celje z dne 17. 11. 1978.
O b r a z 1 o ž i t e v
Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenih določb je pri ustavnem sodišču začelo Sodišče združenega dela v Celju. Poskusno delo v delovni skupnosti AMD Šlander. Celje, urejajo obravnavane določbe pravilnikov. Po teh je poskusno delo obvezno za vse delavce, ki niso na reelekciji (drugi odstavek 7. člena pravilnika o makro in mikroorganizacijski shemi). Komisija za delovna razmerja pa je pooblaščena (14. in 15. člen pravilnika o delovnih razmerjih), da v vsakem posamičnem primeru odloči o tem, ali bo prijavljeni kandidat določeno dobo na poskusnem delu in to tudi, če delovno razmerje sklepa po razpisu. Odloča o trajanju poskusnega dela, o poteku, načinu, spremljanju ter ocenjevanju uspešnosti poskusnega dela.
Ustava SR Slovenije v 16. členu zagotavlja vsakemu delavcu v združenem delu, da skupno in enakopravno z drugimi delavci med drugim ureja tudi medsebojna razmerja pri delu.
Po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83) poskusnega dela ni mogoče uvesti za vsa dela oziroma naloge v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti. V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih se vnaprej določijo primeri, tj. posamezna dela oziroma naloge, za katere je7 poskusno delo potrebno. Če je za posamezna dela oziroma naloge mogoče ugotoviti delavčeve strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti s poprejšnjim preizkusom pred sklenitvijo delovnega razmerja, potem uvedba poskusnega dela za taka dela oziroma naloge sploh ni mogoča (prvi in četrti odstavek 32. člena). Po zakonu o delovnih razmerjih se v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih določijo tudi pogoji, v katerih je poskusno delo potrebno in čas trajanja poskusnega dela, kakor tudi potek, način, spremljanje in ocenjevanje tega dela. Vsa ta vprašanja morajo biti v samoupravnem splošnem aktu urejena tako, da je ob uvedbi poskusnega dela za vsakega delavca odstranjena možnost prostega presojanja in neenakega obravnavanja kandidatov.
Obravnavane določbe pravilnikov, ki ne določajo pogojev in primerov, v katerih je poskusno delo potrebno, pač pa uvajajo poskusno delo za vse delavce, ki niso na reelekciji, z maksimalnim v zakonu dopustnim časom trajanja, pri tem pa odločanje o opravljanju puskusnega dela za vsak posamezni primer prepuščajo komisiji za delovna razmerja, vključno z odločanjem o trajanju, poteku, načinu, spremlja^ nju in ocenjevanju uspešnosti poskusnega dela, niso v skladu z ustavo SR Slovenije (16. člen) in zakonom o delovnih razmerjih (32. člen)
Ustavno sodišče je zato na n /llagi 413. člena ustave SRS in 1. allnee tretjega odstavka 25. člena za-
kona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
Št. Ul 73/83-5
Ljubljana, dne 19. aprila 1984.
Predsednik Ustavnega 'sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
734.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega splošnega akta železniškega gospodarstva — Železniški srednješolski center Ljubljana, TOZD Železniška srednja šola Ljubljana, po javni obravnavi dne 23. 4. 1984
odločilo:
Ugotovi se, da določba 5. allnee 15. člena pravilnika o postopkih, merilih in načinih izrekanja priznanj, nagrad in vzgojnih ukrepov v Železniškem gospodarstvu — Železniški šolski center Ljubljana, TOZD Železniška srednja šola Ljubljana z dne 15. 6. 1982 ni v neskladju z zakonom.
Obrazložitev
Sodišče združenega dela SR Slovenije je s predlogom začelo postopek za oceno zakonitosti določbe 5: allnee 15. člena v izreku te odločbe navedenega samoupravnega splošnega akta, s katero so kot najtežje kršitve obveznosti udeležencev izobraževanja predvidene poneverbe in kraje. Po mnenju predlagatelja je dvomljivo, ali je izpodbijana določba v skladu z drugim odstavkom 162. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 in 6/83). Predlagatelj meni tudi, da tatvine ali druga kazniva dejanja, storjena izven šole in ne na njeno škodo, ne pomenijo kršitve obveznosti udeležencev izobraževanja, niti neizpolnjevanja njihovih obveznosti v šoli.
Vzgoja in izobraževanje sta .bistven dejavnik razvoja socialistične družbe, večje produktivnosti dela, vsestranskega razvoja osebnosti ter splošnega napredka družbe. Temeljni družbeni smoter usmerjenega izobraževanja 'je oblikovati svobodno, odgovorno in ustvarjalno osebnost. Ta smoter uresničuje usmerjeno izobraževanje s tem, da v vzgojnoizobraževalnem procesu razvija odnos do dela kot temeljno vrednoto, da razvija odnos do družbene lastnine, delovne in druge ustvarjalne sposobnosti, vzajemnost in tovarištvo ter da usposablja za vrednotenje odnosov med ljudmi in za moralno ravnanje. V vzgojnoizobraževalnem procesu kot pripravi za delo aktivno sodelujejo z učitelji tisti, ki se šolajo oziroma izobražujejo^ v skladu s svojo funkcijo v tem procesu in s stalnim izpopolnjevanjem svojih sposobnosti za sodelovanje. Dejavnost usmerjenega izobraževanja je posebnega družbenega pomena, ki se uresničuje tudi z določanjem pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev izo-
braževanja ter pravic, obveznosti in odgovornosti uporabnikov, ustanoviteljev, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pri soodločanju v organih upravljanja izobraževalnih organizacij (VI. poglavje temeljnih načel ustave SR Slovenije, 51. člen ustave SR Slovenije, 1. do 10. člen zakona o usmerjenem izobraževanju).
Usmerjeno izobraževanje je del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja ter obsega celotno vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli. Zakon o usmerjenem izobraževanju določa nekatere pravice in dolžnosti udeležencev izobraževanja, in določa, da imajo ti tudi druge pravice in dolžnosti, določene s tem zakonom in statutom izobraževalne organizacije (159. člen). Izobraževalne in druge organizacije, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe, pa pooblašča, da s statutom in drugimi splošnimi akti te pravice in obveznosti podrobneje določijo. Po določbah drugega odstavka 162. člena navedenega zakona so udeleženci izobraževanja za kršitev dolžnosti in za neizpolnjevanje obveznosti po določbah zakona, statuta in drugih samoupravnih aktov izobraževalne organizacije odgovorni v skladu s statutom te organizacije.
V postopku je bilo ugotovljeno, da so v statutu TOZD Železniška srednja šola Ljubljana opredeljene pravice in obveznosti udeležencev izobraževanja, da obsega statut določbe glede kršenja dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti udeležencev izobraževanja ter natančnejše določbe v zvezi z njihovo odgovornostjo ter o postopku in načinu' izrekanja ukrepov.
Pravice in dolžnosti udeležencev izobraževanja se v skladu z zakonom podrobneje določajo s statutom in z drugimi splošnimi akti in samoupravnimi akti izobraževalne organizacije. Zakon o usmerjenem izobraževanju le okvirno ureja vprašanja kršitve dolžnosti ali neizpolnjevanja obveznosti. Določa vrste ukrepov in nekatere usmeritve, ki jih je treba upoštevati pri določanju in izrekanju ukrepov. Podrobnejše urejanje teh odnosov je v samoupravni pristojnosti izobraževalne organizacije. Pri samoupravnem urejanju tega področja je pri opredeljevanju vrste in teže kršitev mogoče upoštevati tudi ravnanje oziroma vedenje udeleženca izobraževanja v šoli pa tudi izven nje, kolikor se to odraža na vzgojnoizo-braževalni proces v šoli. Katera dejanja se bodo štela za kršitve obveznosti ali za neizpolnjevanje obveznosti, je stvar samoupravne odločitve. Za oceno primernosti tako določenih kršitev pa ustavno sodišče ni pristojno.
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. Ul 83/83-22
Ljubljana, dne 23. aprila 1984.
735.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlag Smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. 5. 1982 (točka
3.5)	je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP	,
o ustreznosti učbenika Matematika 1, tretji zvezek. Geometrija v ravnini za prvi letnik srednjega izobraževanja
I
Učbenik Matematika 1, tretji zvezek, Geometrija v ravnini, ki so ga napisali P. Legiša, I. Stalec in E. Zakrajšek, ustreza za pouk predmeta matematika v prvem letniku po programih srednjega izobraževanja.
II
Zavod SR Slovenije za šolstvo mora organizirati spremljanje uporabe učbenika v srednjih šolah ter najpozneje v dveh letih predložiti Strokovnemu svetu SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje predlog glede uporabe učbenika po dvoletnem obdobju.
St. RK-06/8-9-84
Ljubljana, dne 18. aprila 1984.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc L r.
736.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 1.1-716/80) ter na podlagi Smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. 5. 1982 (točka
3.5)	je Strokovni svet, SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Matematika 2, tretji zvezek, za drugi letnik srednjega izobraževanja
I
Učbenik Matematika 2, tretji zvezek, ki so ga napisali P. Legiša, I. Štalec in E. Zakrajšek, ustreza za pouk predmeta matematika v drugem letniku po programih srednjega izobraževanja.
■ II
Zavod SR Slovenije za šolstvo mora organizirati spremljanje uporabe učbenika v srednjih šolah ter najpozneje v dveh letih predložiti Strokovnemu svetu SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje predlog glede uporabe učbenika po dvoletnem obdobju.
St. RK-06/8-10-84
Ljubljana, dne 18. aprila 1984.
737.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi Smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. 5. 1982 (točka
3.5)	je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Matematika 4, Kombinatorika, za 4. letnik srednjega izobraževanja
I
Učbenik Matematika 4, Kombinatorika, ki ga je napisal J. A. Čibej, ustreza za pouk predmeta matematika v 4. letniku po programih srednjega izobraževanja.
II
Zavod SR Slovenije za šolstvo mora organizirati spremljanje uporabe učbenika v srednjih šolah ter najpozneje v dveh letih predložiti Strokovnemu svetu SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje predlog glede uporabe učbenika po dvoletnem obdobju.
St. RK-06/8-6-84
Ljubljana, dne 18. aprila 1984.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc 1. r.
738.
V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list. SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi. Smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov v usmerjenem izobraževanju z dne 26. 5. 1982 (točka
3.5)	je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o ustreznosti učbenika Matematika 4, Odvod. Integral, za četrti letnik srednjega izobraževanja
I
Učbenik Matematika 4, Odvod. Integral, ki sta ga napisala P. Legiša in I. Stalec, ustreza za pouk predmeta matematika v četrtem letniku po programih srednjega izobraževanja. II
II
Zavod SR Slovenije za šolstvo mora organizirati spremljanje uporabe učbenika v srednjih šolah ter najpozneje v dveh letih predložiti Strokovnemu svetu SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje predlog glede uporabe učbenika po dvoletnem obdobju.
Št. RK-06/8-7-84
Ljubljana, dne 18. aprila 1984.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc 1. r.
739.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika Matematika 5 za pouk -matematike v 5. razredu osnovne šole
Učbenik Matematika 5, za pouk matematike v 5. razredu osnovne šole, ki so ga napisali Franc Galič, Nedeljka Kotnik, Franc Oblak, Ivan Pucelj, Franc Savnik in Terezija Uran, se potrdi.
Št. RK-06/8-8-84
Ljubljana, dne 18. aprila 1984.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r.
740.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učbenika Ciao, amici za pouk italijanskega jezika v 5. razredu osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju
Učbenik Ciao, amici za pouk italijanskega jezika v
5.	razredu osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom, ki sta ga napisali Zdenka Sušanj in Vlasa Lipovec, se potrdi.
St. DK-06/8-5-84
Ljubljana, dne 18. aprila 1984.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS Za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r.
741.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi pripomočka Univerzalno demonstracijsko stojalo za pouk fizike v osnovni šoli
Pripomoček Univerzalno demonstracijsko stojalo za pouk fizike v osnovni šoli, ki ga je izdelala Pedagoška akademija Maribor, se potrdi.
Št. MS-06/8-15-84 Ljubljana, dne 23. aprila 1984.

742.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi pripomočka Sitotiskarski stroj za pouk likovne vzgoje v osnovni šoli
Pripomoček Sitotiskarski stroj za pouk likovne vzgoje v osnovni šoli, ki ga je predložila v strokovno oceno Državna založba Slovenije se potrdi.
St. MS-06/8-14-84
/ :
Ljubljana, dne 23. aprila 1984.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc 1. r.
743.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učila Diapozitivi k učbeniku Naša domovina SFR Jugoslavija za pouk predmeta spoznavanje družbe za 5. razred osnovne šole
Učilo Diapozitivi k učbeniku Naša domovina SFR Jugoslavija za pouk predmeta spoznavanje družbe v 5. razredu osnovne šole, katerega avtorja sta Marija Košak in Tomaž Weber, se potrdi.
St. MS-06/8-13-84
Ljubljana, dne 23. aprila 1984.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc 1. r.
744.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učila Prosojnice k učbeniku Naša domovina SFR Jugoslavija za pouk predmeta spoznavanje družbe za 5. razred osnovne šole
Učilo Prosojnice k učbeniku Naša domovina SFR Jugoslavija za pouk predmeta spoznavanje družbe za 5. razred osnovne šole, katerega avtor je Tomaž Weber, se potrdi.
St. MS-06/8-12-84 Ljubljana, dne 23. aprila 1984.
745.
Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel
SKLEP
o potrditvi učila Slovenski pesniki in pisatelji — 1. mapa diapozitivov za pouk slovenskega jezika v višjih razredih osnovne šole
Učilo Slovenski pesniki in pisatelji — 1. mapa diapozitivov za pouk slovenskega jezika v višjih razredih osnovne šole, avtorja Mirka Kambiča in Alenke Kozinc, se potrdi.
St. MS-06/8-11-84
Ljubljana, dne 23. aprila 1984.
Predsednik
Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje
Stane Kranjc L r.
74G.
Na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračila stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 14/82 in 25/83) objavljata Zavod SR Slovenije za statistiko in Republiška skupnost za cene
ZNESEK
povprečnih stroškov za prvo trimesečje leta 1984
1. Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnico — povračila stroškov za prehrano iz 17. in 18.
člena družbenega dogovora znašajo:
din
—	cela dnevnica nad 12 ur	937
—	polovična dnevnica od 8 do 12 ur	490
—	znižana dnevnica od 6 do 8 ur	350
2.	Povprečni stroški za prenočišče
—	v hotelu B kategorije (iz 20. člena družbenega dogovora) znašajo	650
3.	Stroški za ločeno življenje
—	stroški za stanovanje (iz 24. člena družbenega dogovora) znašajo	5850
—	stroški za prehrano (iz 25. člena družbenega dogovora) znašajo	8430
4.	Kilometrina (iz 21. člena družbenega dogovora) pavšalni znesek za prevoženi kilometer
z avtomobilom srednjega razreda znaša
din/lun
—	za	15.000 km	letno	po	14,00
—	za	20.000 km	letno	po	12,70
—	za	25.000 km	letno	po	12,00
I '
Ljubljana, dne 19. aprila 1984.
Zavod SR Slovenije za statistiko
Tomaž Banovec 1. r.
Republiška skupnost za cene
Jože Strle L r.
747.
Skupščina Posebne samoupravne 'interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije je na svojem 2. rednem zasedanju dne 25. 4. 1984 ugotovila; da je Skupščina SR Slovenije dne 23. 4. 1884 sprejela zakon o združevanju sredstev določenih uporabnikov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva. S tem postane operativen
SKLEP
o ugotovitvi začetka veljavnosti samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plaha Samoupravne interesne skuptisSU elektrtigv pitlarstva SU Siovtmje za obdobje 1981—1985 Ih kdhhiiu.ltti do leta 1990
ki ga je sprejela skupščina te skupnosti 14. 2. 1984.
Ta spbrazum se začrie uporab^att osmi dan po objavi v Uradnem .listu SRS.
Skupščina Posebne, samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarsko m premogovništvo SR Slovehije he bb uveljavila 9 točke H. člena samoupravnega sporazuma d spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne' skupnosti elekircgo-podaršlva SR Slovenije za oodouje 1381—1985 in kontinuiteti do leta 1990 do izteka veljavnosti zakon1' o združevanju sredstev določenih upor abn. kov družbenih sredstev Za financiranje izgradnje e cktroonergetskih 'objektov, sprcjeiega v Skupščini 8R Slovenije 23, 4. 1984.
Predsedmk skupščine Posebne samoupiavne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo SR Slovenije mag. Drago Stele 1. r.
718.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah samoupravnega spo- v razuma o temeljih r-hina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije z# obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990 1 2
1.	člen
Samoupravni sporazum in aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990. objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1/82 z dne 14. 1. 1982, se spremeni in dopolni tako, da se v 6. členu spremenijo naslednji podatki:
—	v prvi alinei se 50.139 GWh nadomesti s 46 441 GWh, 8.185 GWh se nadomesti z 8.079 GWh in 11.538 GWh z 10 164 GWh,
—	v drugi alinei se 68.104 GWh nadomesti z 58.424 GWh in 15.041 GWh nadomesti z 12.675 GWh;
—	v tretji alinei se 38.910 GWh nadomesti s 36.735 GWh.
2.	člen
7.	člen se spremeni in glasi:
Za pokrivanje potreb po električni energ;ji v SR Sloveniji v obdobju 1931—1985 bodo zgrajeni v tem
obdobju novi proizvodni objekti s skupno Instalirano močjo okoli 513 MW, bd tega v drugih republikah in avtonomnih pokrajitian 100 MW. V hidroelektrarnah bo zgrajenih 31 MW in 482 MW v termoelektrarnah.
V,'SR Sloveniji bodo dograjeni m bodo začeli redno obratovati naslednji proizvodni objekti (z letom vstopa v obratovanje):
termoelektrarna — toplarna Ljubljana II, 50 MW (1983)
nuklearna elektrarna Krško, 332 MW (1981, redno obr. $983)
hidroelektrarna Solkan. 31MW (1984).
Hidroelektrarna Mavčiče, ‘38 MW, bo začela redno obratovati po letu 1985.
Izven SR Slovenije bo za potrebe Slovenije zgrajena termoelektrarna Ugljevik, 100 MW (1984), z ustreznim delbin piremogovhika.
3.	člen
8.	člen se spremeni in glasi:
Zaradi kontinuitete v preskrbi z električno energijo po letu 1S35 je potrebno že v obdobju 1981—1985 pr.četi s pripravo in gradnjo proizvodnih objektov z instalirano ■ močjo okoli 700 MW, ki bodo pričeli. obratovati v. obdobju 1986—1990.
Inštalirana moč okoli 700 MW bo zagotovljena z optimižac jo izbora objektov kontinuitete.
Za objekte kontinuitete realni vir: sredstev po tem sporazumu .še niso v celoti zagotovljeni v okviru TO 11. Zato bodo potrebni dodatni napori za pridobitev manjkajočih denarnih sredstev, da he bi bila ogrožena preskrba z električno energijo po letu 1935.
Lokacija objektov kontinuitete v skupni moči oko j 700 MW bo določena na osnovi raziskav o optimalnih možnostih in racionalnega izkoriščanja energije. Pri optimizaciji izbora objektov, ki bo izvršena do sredine leta i9'83, naj se zasleduje največji gospodarski učinek.
Za graditev druge nuklearne elektrarne, kot skupne naložbe združenega dela SR Hrvatske in SR Slovenije s predvideno instalirano močjo 1000 MW, od tega ža potrebe Sli Slovenije 332 MW, se 4o leta 1985 pripravi investicijska dokumentacija. Predviden pričetek obratovanja tegu objekta je po letu 1992.
Prav tako še bo v tem planskem obdobju pripravljala investicijska dokumentacija za gradnjo termoelektrarn in premogovnika na Kosovem.
4.	člen
10. člen se spremeni in glasi:
Poleg graditve, proizvodnih objektov se bo s samoupravnim sporazumom zagotovil razvoj ostalih elementov elektroenergetskega sistema po nasiedni n skupinah objektov, ki bodo podrobno opredeljeni s planom ISE:
—	graditev prenosnih objektov (T0.6):
a)	380 kV objekti —. 103 km daljnovodov, 700 7.1VA moči v transformaciji in ustrezna daljnovodr.a polja:
b)	220 kV objekti — 450 MVA moči v transformaciji;
c)	110 kV objekti — 148 km daljnovodov in ustreznih daljnovodnih polj v novih in obstoječih postajah za vključitev daljnovodov prenosa in distribucije;
—	gradnja novih objektov distribucije 110 kV — 314.5 MVA moči v transformaciii. 102krri daljnovodov in ustrezna daljntivodha pblja (T 0.7);
—	graditev informativnega sistema za nove in obstoječe objekte;
—	graditev malih HE in DV;
—	vlaganje v »ostalo« zajema rekonstrukcijo nekaterih večjih proizvodnih in prenosnih objektov; sredstva za izdelavo investicijske dokumentacije za proizvodne, prenosne objekte in del primarne energije: sanacijo slabih napetostnih razmer in razvoj energetskih objektov na manj razvitih območjih; sofinanciranje mladinskih delovnih akcij; delovanje ISE in del za ISNAP; sredstva za raziskave urana in premoga; graditev treh manjših elektrarn in pridobivanje geodetske dokumentacije (T 0.8).
Zadnji odstavek 10. člena ostane nespremenjen.
5.	člen
V	11. členu se spremenijo naslednji podatki:
—	v prvi alinej se leto 1983 nadomesti z 1984,
—	v tretji alinei se za besedo »potrebe« doda beseda »elektrogospodarstva«,
—	zadnja alinea se v celoti .črta,
—	na koncu 11. člena se doda »(T 0.10)«.
6.	člen
V	12. členu se doda nov zadnji odstavek:
»Udeleženci sporazmna soglašajo, da je potrebno
v primeru pomanjkanja sredstev skrčiti obseg graditve in sicer tako, da,bo zagotovljen usklajen razvoj vseh elementov sistema po predvidenih sedmih skupinah objektov in da bo s tem znižanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo kar najmanjše.«
7.	člen
13.	člen se spremem in glasi:
V	skladu s predlogom dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 znašajo vlaganja v osnovna sredstva za realizacijo razvoja programa ISE v letih 1981—1985, po stalnih cenah leta 1980. skupno 29.300 mio din. V tem znesku so zajeta sredstva za vlaganja v osnovna sredstva za elektroenergetske objekte in energetsko gorivo za potrebe elektrogospodarstva Slovenije v SR Sloveniji in izven SR Slovenije, od tega za vlaganje v premogovništvo v SRS (sredstva ISE) .7.768 mio din ali 26,5 %>.
Za sofinanciranje gradnje stanovanj za jamske delavce se bo dodatno združilo 578 mio din ali 2,0 °/o (T 0.12).
Skupna sredstva, ki jih je potrebno zagotoviti s tem samoupravnim sporazumom, znašajo 29.878 din, od tega za vlaganje v premogovništvo v SR Sloveniji 8.346 mio din ali 27,9 "/o.
Poleg teh sredstev bo Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva za realizacijo programa v drugih republikah in SAP Kosovo uporabljala za sovlaganja v termoelektrarne s pripadajočimi premogovniki med drugim tudi sredstva za pospeševanje razvoja manj razvitih SR in SAP.
8.	člen
14.	člen se spremeni in dopolni tako, da glasi:
Za realizacijo programa ISE se bodo sredstva okvirno zagotavljala iz naslednjih virov:
—	združena energetska sredstva	69 %>
—	lastna sredstva	2Š °/o
—	bančni in tuji ter .drugi krediti	8 %
Združena energetska sredstva predstavljajo sredstva, zbrana na osnovi zakona v letu 1981, sredstva OZD 2,11 %>, prispevki na prodane KWh in prispevki na povečano priključno moč.
Lastna sredstva elektrogospodarstva sestavlja ostanek združene amortizacije po odbitku obveznosti, obstoječi delež in prodajne cene električne energije v višini 6,4 °/o in dodatni delež iz električne energije v višini 13 % namensko za razširjeno reprodukcijo.
Krediti so sestavljeni iz domačih in tujih kreditov.
Zadnji odstavek 14. člena ostane nespremenjen.
9.	člen
15.	člen se spremeni in dopolni:
—	na koncu tretjega odstavka se doda naslednje besedilo: »Za nujna investicijska vlaganja predloži OZD primarne energije, ob sprejemanju letnega plana graditve, utemeljen program koriščenja dela ali celote te amortizacije za tekoče financiranje nujnih vlaganj. Skupščina ISE določi postopek za odobritev koriščenja teh sredstev.«
—	v šestem odstavku se za besedami »interna banka EGS« doda »ob periodičnih obračunih in...«
—	za šestim odstavkom se doda nov (sedmi) odstavek:
»V primeru, da v posameznem letu ali med letom obveznosti odplačila glavnic najetih kreditov presegajo združeno amortizacijo, se razlika začasno krije iz združenih sredstev v ISE.«
10.	člen
16.	člen se spremeni in dopolni:
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek:
»Če s posebnim samoupravnim sporazumom ni zagotovljen elektroenergetski razvoj vseh preskrbovalnih območij, so delavci iz prvega odstavka tega člena dolžni zagotoviti združevanje amortizacije do višine 30 %> za financiranje skupnega programa objektov 0,4 do 35 kV.«
Tretji odstavek postane čerti odstavek.
Doda se nov peti odstavek.
»Sredstva po tretjem odstavku tega člena združujejo OZD distribucije na žiro račun ISE, ko skupščina ISE u^btovi, ija je ogrožen enakomeren razvoj in ko sprejme plan porabe teh sredstev.«
11.	člen
V	17. členu se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
V	prvem odstavku se za besedo »gospodarstva« doda besedilo: »in proizvajalci električne in primarne energije se kot uporabniki električne energije...«
V	točkah se izvršijo naslednje spremembe:
1.	točka: 20 %> se nadomesti s 30°/o
2.	točka: 35 %> se nadomesti z 52 %>
3.	točka: 48 °/o se nadomesti z 72 “/o
4.	točka se v celoti spremeni in na novo glasi: »Uporabniki na napetosti 110 kV bodo za vsak povečan MW priključne moči združevali za financiranje programa ISE sredstva, določena v fiksnih zneskih po letih in sicer:
Leto	1983	1984	1985
prispevek v mio din/MW 57,64	69,10	83,05
Elektrogospodarstvo Slovenije in uporabnik oziroma investitor skleneta pred izdajo elektroenergetskega soglasja pogodbo o medsebojnih obveznostih, kar je eden izmed pogojev veljavnosti danega elektroenergetskega soglasja.«
5.	točka se v celoti spremeni in na novo glasi: »Uporabniki na napetosti od 0,4 do 35 kV bodo za vsak povečan kW priključne moči združevali, za financiranje programa ISE in programov samoupravnih interesnih skupnosti preskrbovalnih območij, sredstva, določena v fiksnih zneskih po letih in sicer:
Leto	1983	1984	1985
a) za financiranje programa ISE '
— prispevek uporabnikov
1—35 kV v din/kW	10 899	13.079	15.691
za financiranje programa skupnosti preskrbovalnih območij — prispevek uporabnikov 1—35 kV v din/kW	17.147	20.576	24 691
— prispevek gospodinjstev v din/kW	12.643	15.172	18 206
— prispevek ostalo na 0,4 kW v din/kW	18.261	21.913	26.206
S temi podatki se spremenijo »Merila in kriteriji
0	povračilih za nove priključitve in za povečanje obstoječih priključnih moči uporabnikov na nizki napetosti 0,4 kV in napetosti 1—35 kV, Uradni list SRS, št. 2/82.«'
Besedilo zadnjega odstavka 6. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu (nova 7. točka) se v celoti črta.
Besedilo odstavka za 6. točko 17. člena se v celoti črta.
Besedilo zadnjega odstavka 17. člena se v celoti
črta.
Dodajo se nove točke 7., 8. in 9. in glasijo:
»7. Uporabnikom, ki združujejo sredstva po točkah
1	do 3 tega člena, se znesek za dobavljeno električno energijo, izračunan po veljavnih tarifnih postavkah, zniža:
—	na napetosti 110 kV	za 25 °/o
—	na napetosti 1—35kV	za 37 °/o
—	na napetosti 0,4 kV
— OZD gospodarstva	za 44 %>
Tako znižani fakturni zneski so osnova za izračun združevanja sredstev po točkah 1 do 3 tega člena.
8.	Uporabniki — OZD gospodarstva, ki ne podpišejo samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije žh obdobje 1981—1935 in kontinuiteti do leta 1990, plačujejo dobavljeno električno energijo v
smislu določil tretjega odstavka 47. člena po veljavnih tarifnih postavkah. Dobavitelj električne energije pa je dolžan pred razporeditvijo prihodkov združiti pri ISE delež od fakturiranega zneska za dobavljeno električno energijo v naslednjih višinah:
—	od uporabnikov na 110 kV	25°/o
—	od uporabnikov na 1—35 kV	37 "/o
—	od uporabnikov na 0,4 kV
— OZD gospodarstva	44 %>.
9.	Doložila 7. in 8. točke se uporabljajo od trenutka, ko bodo sprejete take tarifne postavke za prodajo električne energije, ki bodo višje za prispevne stopnje po točkah 1 do 3 in za davek na dohodek od teh obveznosti.«
12.	člen
V	20. členu se v zadnjem odstavku spremenijo planske stopnje podražitve in sicer:
črta se leto 1980 — 19 °/o
—	za	leto	1981	se	nadomesti	17 °/o	s	35 °/o
—	za	leto	1982	se	nadomesti	15 “/o	z	20 %>
—	za	leto	1983	se	nadomesti	13 %	z	20 °/o
—	za	leto	1984	se	nadomesti	11 °/o	z	20%
—	za leto 1985 in kasneje se nadomesti 10% z 20 odstotki.
13.	člen
V	petem poglavju se doda nov 38. člen:
»Za nadzor o izvajanju materialnih obveznosti, ki izhajajo iz tega samoupravnega sporazuma, se pooblašča službo družbenega knjigovodstva v skladu z njenimi pristojnostmi.«
Dosedanji 38. člen postane 38.a člen.
14.	člen
V	33. členu (novi 38.a člen) se v 5. vrsti črta naslednje besedilo: »ter uporabniki iz zadnjega odstavka istega člena«.
15.	člen
Besedilo 39. člena - oziroma 9. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu se v celoti črta in nadomesti z .našle Injjm:
»SOZD elektrogospodarstvo, SOZD REK Titovo Velenje in SOZD Edvarda Kardelja se zavezujejo, da bodo realizirali dogovorjeni program v rokih in s planiranimi sredstvi ob pogoju, da bodo planirana sredstva zagotovljena po tekočih cenah.
V	okviru razpoložljivih sredstev se program graditve določa z letnimi plani, ki jih sprejema skupščina ISE.«
16 člen
Začetek veljavnosti Samoupravnega sporazuma o spremebah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 in kontinuiteto do leta 1990 ugotovi skupščina ISE s posebnim sklepom.
Prognoza porabe električne energije in moči SR Slovenije iz javne mreže 1980—1990
T 0.1
Letp	1980	1981	1982	1983	1984	1985	1986	1987	1988	1989	1990
1. Distribucija z izgubami (GWh)	5.831	5.929	6.088	6.388	7.022	, 7.391	7.782	8.193	8.627	9.085	9.566
2. Neposredni uporabniki (G\Vh)	2.031	2.175	2.212	2.348	2.437	2.496	2.608	2.722	2.736	2.750	2.764
3. Izgube prenosa (GWh)	217	233	227	250	265	277	291	306	318	331	345
4. Skupaj poraba na pragu (GWh)	8.079	8.337	8.525	8.986	9.724	10.164	10.681	11,221	11.681	12.166	12.675
5. Konica porabe (MW)	1.347	1.368	1.402	1.450	1.573	1.648	1.731	1.819	■ 1.898	1.981	2.069
Opomba:		Povprečni letni poraci bruto porabe v °/e				
— leto 1980, 1981 in 1982 sta po realizaciji				1880/85		1985/90
— leto 1983 je po energetski bilanci		distribucija z izgub.		4,9		5,3
— neposredni uporabniki sq	upoštevani z ze za-	neposred. uporab.		4,2		2.1
kupljenimi močmi s pogodbami do konca leta 1980. Proizvodni objekti 1981—1985	in izdanimi soglasji	skupaj poraba		4,7		4,5
						T 0.2.
			Stalne	cene 1980	v mio din	
Z.^P*	Objekt	Instalirana moč MW	Potrebna sredstva	Konec, gradnje 1981—1935	leto		Stanje	graditve	
1. TE — TO Ljubljana II	50	879	1983		G	
2. TE Ugljevik + rudnik	100	2.266	1984		G	
3. NE Krško 50 Vo	332	2.267	1981	P.O.		
4. HE Solkan	31	1.107	1984		G	
Skupaj 1—4	513	6.519			G	
5. HE Mavčiče	33	1.049	1986		G	
6. Nedokončani 1976—1980	—	206				
Skupaj 1—6	' '	7.774
Opomba:
G — gradnja
P.O. — poskusno obratovanje
Tabele T 0.3 »Proizvodni objekti kontinuitete 1981—1985« še ni, ker še ni izvršena optimizacija izbora objektov kontinuitete.
Pokrivanje porabe električne energije	V	obdobju 1981-	-1985			T 0.4 v GWh
Leto		1981 realizacija	1982 realizacija	1983 EEB	1831	1985
1. Obstoječe HE		2.926	3.015	2.980	3.059	3.026
2. Nove HE		—	—	—	133	145
Skupaj HE		2.926	3.015	2.980	3.192	3.171
3. Obstoječe TE		4.465	4.575	3.648	3.741	3.669
4. Nove TE + NEK		123	1.177	1.758	2.059	2.073
Skupaj TE + NEK		4.588	5 752	5.406	5.800	5.742
5. Obstoječi zakup		538	192	600	600	717
6. 'Novi zakup		—	—	—	132 *	534
Skupaj zakup		538	192	600	732	1.251
Skupaj 1—6		8 052	8.959	8.986	9.724	10.164
Prognoza porabe el. energije		8.337	8.525	8.986	9.724	10.164
Višek (+), p riman kij a j (—)		-1		2	—	—	—
i V letu 1981 je bil primanjkljaj v višini		285 GWh pokrit sledeče: 256 GWh iz SFRJ			36GWh iz	uvoza,
26 GWh iz saldo izmenjave. z Višek (434 GWh) je bil plasiran izven		SRS: prodaja drugim republikam (+206 GWh), prodaja ’				■j izvoz
(+ 4 GWh). Saldo izmenjave ( + 245 GWh); nakup	od industrijskih		HE (—2 GWh);	drugi nakupi	(—19 GWh)	206 t
+ 4 + 245 — 2 — 19 = 434 GWh.
— Primanjkljaja električne energije ni ob predvideni izgradnji objektov in v primeru, če ni izpadov obstoječih večjih objektov (nad 200 MW).
Tabele T 0.5 še ni, ker še ni izvršena optimizacija izbora objektov. Predložena bo skupščini ISE po izvršeni optimizaciji.
Zbirni pregled vlaganj v prenosne objekte 1981—1985
T 0.6
stalne cene 1980 v mio din
Zap. št.	Objekti	Kapaciteta NWA	km	Potrebna sredstva 1981-1985
1. Objekti 400 kV		700	103	991
2. Objekti 220 kV		450		95
3. Objekti 110 kV		—	148	915
Skupaj 1—	-3	1.150	251	2.001
Nedokončani objekti 1976—1980				50
Skupaj prenos		1.150	251	2.051
Zbirni pregled vlaganj v objekte distribucije 110 kV		v obdobju 1981—1985		TO 7
			stalne cene 1980 v mio din	
Zap.	Preskrbovalno	Kapaciteta		Pouet/i.u
št..	območje	x	M V A		sredstva
				1981—1985
1. Etektro Celje		100	35	251
2. Elektro Primorska		71,5	12	121
3. Elektro-Gorenjska		20	13	<	153
4. Elektro Ljubljana		83	17	288
5. Elektro Maribor		40	25	168
Skupaj i	—o	314,5	102	981
Nedokončani objekti, 1976—1980				100
Skupaj DES 110 kV		314,5		1.081
Vlaganje v	»ostalo« 1981—1985			T 0 8
			stalne cene 1980 v mio ain	
Zap.			Potrebna	
št.	Objekt		sredstva	
			1981—1985	
1.	Avtomatizacija agregatov DEM I. faza	.	44
2.	Popravilo kotla TE II, 95 MV	.	137
3.	Investicijska dokumentacija	445
4.	Sanacija slabih napetostnih razmer 0,4 kV	281
5.	Sredstva za razvoj omrežja na manj razvitih območjih	47
6.	Delovanje ISE	78
7	Sofinanciranje MDA	3
8.	Trafo SLO: 220/110 kV. 150 MV A, Ljubljana	II	14
9.	Raziskave urana v SRS	991
10.	Raziskave nahajališč premoga v SRS	4371
11.	Manjše HE (HE jez Melje. Lomšica, Zadlaščica)	•	120
12.	Stroški pridobivanja geodetske dok.	10
Skupaj 1—13
1.765
Opomba: 1 Skupaj raziskave 586 mio din.
Pregled vlaganj v objekte distribucij.- izpod 110 kV, ki jih financirajo skupnosti preskrbovalnih območij v obdobju 1981—1985	T 0.9
Stalne cene 1980 v mio din
zap.
št.
Objekti
Kapaciteta
Potrebna
sredstva
1.	Vodi 10, 20 kV	2.882 km	1.720
2.	TP 10. 20 kV	1.487 km	898
3.	Vodi 0,4 kV	2.011 km	618
4 Ostale naprave in dokumentacija	1.467
5.	Sanacija slabih nap. razmer 0.4 kV	"	477
Skupaj	5.180
Zap.	Viri št.	financiranje	Združevanje za plan preskrbovalnih območij		Struktura		
1. Amortizacija DES	3.626			70	
2. Prispevki za povečano priključno moč	1.079			21	
3. Ostali viri (krediti, ISE)	475			9	
Skupaj	5.180			100	
Opomba:					
Podatki so povzeti iz osnutkov rebalansov plana SPO za obdobje 1981—1985.					
Zbirni pregled vlaganj v objekte primarne energije 1981-	-1985				T 0.10
		stalne	cene	1980	v mio din
ZštP'	Objekt	Skupaj proizvodnja 1981—1985 v mio din	Proizvod. za ISE 1981—1985 v mio din	Sredstva ISE •/o za ISE	1981—1985 v mio din		
1. Rudnik lignita Velenje	23,50	22,32	95		4.233
2. Zasavski premog. Trbovlje + Laško	7,83	6.28	80		3.230
3. Rudnik premoga Senovo	0,60	0.36	60		126
4. Rudnik premoga Kanižarica	0,69	0,34	59		179
Skupaj premogovniki 1—4	32,62	29,30	90		7.768
5. Rudnik urana Zirovski vrh (rude)	0,32	0,32	100		1.882
6. Stanovanja za jamske delavce premogovnikov					578
Skupaj primarna energija					10.228
Opomba:					
Pomanjkanje sredstev v letih 1981—1983 bo vplivalo tudi	na nižjo proizvodnjo premoga po letu 1985.				
Vlaganja v premog so predvidena v višini 8346 mio din.					
Rudnik urana Zirovski vrh bo dosegel planirano proizvodnjo 160.000 ton		rude in 120 ton koncentrata			
uranovega oksida v letu 1984.					
Zbirni pregled priliva sredstev 1981—1985					T 0.11
		stalne	cene	1980 v mio din	
Struktura virov		Združevanje			Delež 0/e
I.	Po zakonu v letu 1981		3.443			u
II.	Sredstva TOZD 2,11 »/o		2.379			8
III.	Združena sredstva uporabnikov		14.846			50
— prispevki na kWh		12.605			42
— prispevki za povečano priključno moč (MW)		2.241			8
IV.	Lastna sredstva EGS		6.829			23
— ostanek amortizacije		145			1
— delež iz prodajne cene el. energije 6,4 °/o		2.759			9
— dodatni delež iz električne energije 13 %>		3.925			13
V.	Druga sredstva		2.381			8
— domača bančna sredstva		590			2
— drugi domači krediti		871			3
— tuji krediti		920			3
Skupaj		29.878			100
Opomba:
Upoštevano povečanje prispevkov od odjema el. energije in za povečano priključno moč za 50 °/o.
Prav tako je potrebno še povečati ceno električne energij e za 13 %> namensko za razširjeno reproduk-
cijo.
Zbirni pregled vlaganj 1981—1985		T 0.12 stalne cene 1980 v mio din	
Zap.	Skupina št.	objektov	Osnovna sredstva	Stanovanja	Skupaj	Delež 6/e
1.	Proizvodni objekti 2.	Prenosni objekti	11.418 2.051	11.418 2.051	38 7
Zap. št.	Skupina objektov	Osnovna sredstva	Stanovanja	Skupaj	Delež •/•
3. 4. 5. 6. 7.	Objekti distribucije 110 kV Objekti primarne energije Informativni sistem Male HE in DV Ostalo	1.081 9.650 1.702 1.633 1.765	578	1.081 10.228 1.702 1.633 1.765	4 34 6 5 6
	Skupaj 1—7	29.300	578	29.878	100
Opomba:
Pri proizvodnih objektih je 3.644 mio din planirano za objekte kontinuitete.
Pri objektih primarne energije je 8.346 mio din planirano za vlaganje v premog od skupnih vlaganj. Predvidena so- samo vlaganja v stanovanja za jamske delavce premogovnikov.
Dinamika virov investicijskih sredstev	1981—1985 na osnovi		stalnih in tekočih		cen		T 0.13 v mio din
Zap.	Na osnovi št.	cen	1981	1982	1983	1984	1985	Skupaj 1981—1985	Indeks cene 80=100
1. Dinamika virov sredstev po stal-							
nih cenah iz sredine leta 1980	3.630	3.487	5.638	8.366	8.757	29.878	100
2. Dinamika virov sredstev po stal-							
nih cenah iz konca leta 1981	5.590	♦5.370	8.683	12.884	13.486	46.013	154
3. Dinamika virov sredstev po te-							
kocih cenah	5.590	6.444	12.504	22.264	27.970	74.772	250
Opombe:
ad 1) Zbir na osnovi republiškega dogovora o temeljih plana, dinamika je preračunana iz stalnih cen konec leta 1981 s faktorjem 1,54 (1,14 v letu 1980 in. 1,35 v letu 1981).
ad 2) Za leto 1981 je dejanska skupna poraba brez premostitvenih kreditov v višini 962 mio din, za leto 1982 je dejanska poraba. Podatki za leto 1983 do 1985 so iz posebne tabele ocene zbirnega pregleda po virih sredstev (Ti 0.14).	,
ad 3) Za leto 1981 je dejanska poraba brez premostitvenih kreditov, za leto 1982 do 1985 je izvršen izračun na osnovi podatkov ad. 2 z uporabo naslednjih stopenj podražitev in verižnih indeksov:
—	leto 1982 20 »A — 1,20 . — leto 1983 20 °/o — 1,44
—	leto 1934 20 °/o — 1,728
—	leto 1985 20 «/o — 2,074
Če je realizacija zbiranja sredstev po tekočih cenah nerealna, bo posledica krčenje fizičnega programa graditve elektroenergetskih objektov in zniževanje zanesljivosti oskrbe uporabnikov z električno energijo.
Zbirni pregled po virih in		dinamiki	sredstev	1981 —	1985					T 0.14
								stalne cene	1981	v mio din
Zap. št.	*	Viri sredstev	^si-851™		Sk. novo 81—85'	1981	1982	1983	1984	1985	Delež v •/# od	sk. novo	
i.	Po zakonu iz leta 1981 in plačila iz leta 1980		5.303	4.503	800					11
ii.	Sredstva TOZD 2,11 “/o od čistega dohodka	5.452	3.664		860	890	930	984		8 69
m.	Združena sredstva, od tega:	32.532	22.862		2.495	4.750	7.590	8.027		56
i.	Prispevka od prodanih kWh	20.858	19.411		2.477	4.528	6.053	6.353	42	
2.	Prispevki za povečanje moči (MW)	6.223	3.4514		18	222	1.537	1.674	8	
IV.	Lastna sredstva EGS, od tega:	18.175	10.5173	29	835	2.345	3.571	3.737		23
3.	Ostanek amortizacije za združevanje	4.839	224		56	168			1	
4.	Delež iz prodajne cene el. ener. 6,4 6/o	13.339	4.249	29	779	1.037	1.178	1.226	9	
5.	Dodatni delež iz prodajne cene električne energije 13«/o		6.044			1.140	2! 393	2.511	13	
V.	Druga sredstva, od tega:	5.635	3.667	1.058	380	698	793	738		8
Zep-	viri sredstev	Sk*staro Št.	v sredstev	81—85'	Sk. novo 81—85	1981	1882	1983	1984	1985	Delež v •/• od sk. novo	
6. Domača bančna sredstva	809	m	IM	286	200	160	2	
7. Drugi domači krediti	1.341	558	19	322	250	200	3	
8. Tuji krediti	1.417	333	243	110	343	388	3	
Skupaj I—V	56.342	46.013	5.5902	5.370	8.683	12.884	13.486		100
Opombe:
•1 podatki iz obstoječega SaS ISE + Aneksa Uradni list SRS, št. 1/82 preračunani na cene 1981 s faktorjem 1,54
2	poraba v letu 1981 je bila 6.552 mio din, razlika 962 mio din so premostitveni krediti, ki so vrnjeni v letu 1982
3	lastna sredstva EGS bodo zagotovljena ob pogoju pokrite enostavne reprodukcije. Dodatno k prikazanim lastnim sredstvom, EGS združuje amortizacijo za odplačilo glavnic inozemskih in domačih kreditov v višini 11 milijard din ali dodatno 21 %> vrednosti plana po cenah iz leta 1981.
* .upoštevani prispevki za povečano priključno moč 50 MW pri Železarni Jesenice, v letu 1984 in 1985
—	upoštevana je veljavnost SaS ISE od 1. 7. 1983 dalje;
—	preračun za cene 1980" se izvrši s faktorjem 1,54, npr.: 46.013:1,54 — 29.878 — 578 (stanovanja za jamske delavce premogovnikov) = 29.300 mio din, kot je v Dogovoru SRS.

749.
V skladu z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 70/83), je Skupščina Raziskovalne, skupnosti Slovenije na 9. seji dne 19. aprila 1984 sprejela
SKLEP
o enomesečni ustavitvi obveznosti vplačevanja prispevka, ki zapade v plačilo od 18. 5. 1984 do 23. 5. 1984
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki plačujejo prispevek Raziskovalni skupnosti Slovenije po stopnji 0,28 °/o od dohodka TOZD, v mesecu maju 1984 ne vplačajo akontacije tega prispevka.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 01/9. 84
Ljubljana, dne 19. aprila 1984.
Predsednik
Skupščine Raziskovalne skupnosti Slovenije
Peter Konc 1. r.
750,
Na podlagi 83. Mena zakona o stanovanj skem gospodarstvu (Uradni list SRS, št 3/81) ter 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 15/83), je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 10. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine dne 23. novembra 1983 sprejela
SPREMEMBO STATUTA Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
1.	člen
25. člen statuta Zveze stanoyanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) se spremeni tako,
da ae glasi:
»Odbor za. stanovanjsko zadružništvo ima zlasti naslednje pristojnosti:
—	skrbi za povezovanje stanovanjskih zadrug v SR Sloveniji v zadevah skupnega pomena;
—	pripravlja predloge stališč in usmeritev glede nadaljnjega razvoja stanovanjskega zadružništva;
—	pripravlja elemente razvoja stanovanjskega zadružništva za planske akte stanovanjskih skupnosti oziroma Zveze;
—	uresničuje politiko ter izpolnjuje sklepe in stališča skupščine s področja stanovanjskega zadružništva.
Odbor za stanovanjsko zadružništvo šteje 15 članov.
V odbor izvolijo Stanovanjske zadruge regij po enega člana pa izvolijo v odbor tudi stanovanjske zadruge iz mesta Ljubljane-in mesta Maribor.
2.	člen
Ta sprememba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 23. novembra 1983.
Predsednik
skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije
Slavko Uršič L r.
751.
Na podlagi 112. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije .(Uradni list SRS, št 1/80), 6. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 (Uradni list SRS, št. 6/84), 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 11. m 22. Mena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni Ust SRS, št. 15/83) ter 15. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 13. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 25. aprila 1984 sprejela
SKLEP
o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1983 do 1990
1
Za srednjeročno plansko obdobje 1986—1990 se pripravita in sprejmeta:
—	samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1983—1930 (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana),
—	srednjeročni plan Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1886—1990 (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni planj
2
Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročni ga plana in predlog srednjeročnega plana pripravi odbor za planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nada'jnjem besedilu: odbor za planiranj s).
3
Odbor za planiranje sprejme v skladu z metodologijo planiranja stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 26/81) delovni program pripravljanja samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana in srednjeročnega plana, s katerim opredeli posamezne postopke planiranja. na’oge, roke in način financiranja za realizacijo teh nalog.
4
Vse samoupravne stanovanjske skupnosti spre’-piejo svoje programe delu za pripravo planskih dokumentov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek vseh planskih aktivnosti časovno in vsebinsko usklajen tudi s programom dela za pripravo srednjeročnih planskih dokumentov Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
5
Naloge v zvezi s pripravo srednjeročnih planskih dokumentov Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije financira Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije iz sredstev za raziskovalno delo v stanovanjskem gospodarstvu.
6
Odbor za planiranje v sodelovanju z odborom za stanovanjske in komunalne raziskave pri Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije določi strokovnega izvajalca priprave in izdelave srednjeročnih planskih dokumentov Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
7
Za pripravo, oblikovanje in spre j el; j e srednjeročnih planskih dokumentov se določajo naslednji roki:
a)	Odbor za planiranje sprejme do 15. 5. 1984 delovni program priprave planskih dokumentov.
b)	Odbor za planiranje predloži skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije do konca leta 1984 predlog elementov za samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana.
c)	Odbor za planiranje predloži skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana do 30. J. 19o5.
d)	Skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na podlagi javne razprave v drugem četrtletju 1985 oblikujejo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana in ga posije v sprejem udeleženkam.
e)	Odbor za planiranje predloži skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije osnutek srednjeročnega plana do 31. 5. 1935.
f)	Odbor za planiranje predloži skupščini Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije predlog srednjeročnega plana do 31. 10. 1985.
g)	Udeleženke sprejmejo samoupravni sporazum o temeljih plana v četrtem četrtletju 1985. leta
h)	Konec leta 1935 ugotovi skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da je samoupravni sporazum o temeljih plana sprejet in prav tako sprejme srednjeročni plan.
8
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 25. aprila 1984.
Predsednik
skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Slavko Uršič 1. r.
ORGANI !N ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
752.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnih sporazumov o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1931—1985 so skupščine na sejah obeh zborov v času od 17 aprila 1984 do 19. aprila 1984 sprejele
SKLEP
o obračunavanju In plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo:
1.	delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela,' ki izvaja investicijska in druga dela v tujini;
2.	delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju;
3.	občanov, zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja;
4.	občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebrti službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti ;
5.	delovnih ljudi, ki na območju skupnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina
občanov, samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;
6.	delovnih ljudi, ki na območju skupnosti z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost;
7.	delavcev, zaposlenih pn delovnih ljudeh, civilnopravnih in fizičnih osebah;
8.	kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnost združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljnjem besedilu: združeni kmetje);
9.	drugih kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo last ninsko pravico (v nadaljnjem besedilu: drugi kmetje);
10.	in drugih občanov.
2.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne življenjske in delovne razmere v tujini.
3.	člen
Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (2. člen tega sklepa).
4.	člen
Občani, zaposleni v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunane v bruto zneske.
5.	člen
Občani, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo.
Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti.
Če občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tej tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni ha dan vplačila prispevkov.
6.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi iz 5. in 6. točke 1. člena tega sklepa, ki se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samou-
pravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1984, objavljenem v Uradnem listu SRS.
7.	člen
Delovnim ljudem, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto zneske.
8.	člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s civilnopravnimi ter fizičnimi osebami, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za "zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova ne sme biti nižja od 101 °/o — zneska, ki predstavlja minimalne življenjske stroške v SR Sloveniji. Te ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in jih objavi dvakrat letno v Uradnem listu SRS in sicer v maju in septembru.
Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socialne varnosti.
9.	člen
Združeni in drugi kmetje plačujejo prispevfek za zagotavljanje zdravstvenih storitev:
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 23 °/o
b)	pavšal za kmetijsko gospodarstvo 1300 din.
Prispevek v znesku 1300 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ka je obremenjen s preužitkom
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edini ali glavni poklic, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane, lastniki zemljišč.
10.	člen
Ce se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstveni skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preračunane v bruto zneske, pri čemer ta ne more biti nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Ta osnova velja za koledarsko leto.
11.	člen
Občani, Iti uživajo pravice izključno od tujega
nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša GOO din mesečno na posameznega upravičenca.
12.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin razen Skupnosti pokoj-
minskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispev-vek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14%.
13.	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6% bruto prejemka v breme dohodka.
14.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena.
15.	člen
Višina prispevka od osnov, določenih v 2., 3., 4., 5., 7., 8., 10. in 14. členu, se obračunava in plačuje po veljavnih prispevnih stopnjah.
16.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje, razen določila 10. člena, ki .se uporablja od dneva odločitve združenega kmeta.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljavnost sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Uradni list SRS, št. 15/83).
St. 010-1/84
Ljubljana, dne 23. aprila 1984.
Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik
753.
Na podlagi 19. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za ugotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) in upoštevajoč 92. člen zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na seji dne 16. aprila 1984 sprejela
SKLEP
o določitvi enotne poprečne prodajne cene m2 stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanja stanovanjskih posojili v letu '	1984
I
V skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji določa skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana enotno poprečno prodajno ceno m2 stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju stanovanjskih posojil v letu 1984, in sicer:
—	polna cena	38.980 dan/m*
—	očiščena cena	35.201 din/m2
s tem, da se upošteva še resolucij sko rast cen za leto 1984.
n
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8/29-BP/84
Ljubljana, dne 16. aprila 1984.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana
Janez Čebulj L r.
CELJE
*
754.
Skupščina občine Celje je po 101. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in predlogu Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Celje z dne 27. oktobra 1983 na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1984 sprejela
ODLOK
o uvedbi' melioracijskega postopka na območju naselja Zadobrova
1.	člen
Na območju naselja Zadobrova, ki obsega dele katastrskih občin Škofja vas in Trnovlje, uvajamo postopek hidromelioracije (v nadaljnjem besedilu: melioracije).
Melioracija bo opravljena na območju, ki ga na zahodu omejuje cesta, ki pelje iz Arclina v Trnovlje, na jugu cesta iz Trnovelj skozi Leskovec proti Ljubečni, na vzhodu cesta iz Leskovca v Zadobrovo do ceste Ljubečna—Arclin in na severu cesta Ljubečna— Arclin.
Kmetijska zemljišča iz .drugega odstavka tega člena so z družbenim planom občine Celje za obdobje 1981—1985 trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo.
2.	člen
Melioracija je predvidena v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Celje za obdobje 1981—1985 in v družbenem planu občine Celje za obdobje 1981 do 1985.
Melioracija bo izvršena na podlagi projekta številka 614/79 z dne 19. 3. 1981, ki ga je izdelala delovna organizacija Nivo v Celju.
3.	člen
Melioracija bo izvršena na zemljiščih naslednjih lastnikov oziroma uporabnikov:
Podpisali pristopne izjave I
Zšatp'	Lastnik	K. o.	VI. st.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m*)		
1. Verdel Ivan, Albina, Zadobrova 2	Škofja vas	105	736/3	pašnik		46	18
			755/2	vrt			44
			755/1	travnik		53	15
			736/4	njiva		11	58
			752	njiva		53	16
			759	njiva		20	00
			736/5	njiva		2	09
				skupaj	i	86	60
2. Crepinšek Antonija, roj. Avžner, Ljubečna	Škofja vas	103	718	njiva		52	69
			719	pašnik		1	51
				skupaj		54	20
3. Zlaus Albina, Marija, Arclin 43, (vsaka do 1/2)	Škofja vas	945	707/2	pašnik		5	17
			708/3	pot		5	83
				skupaj		11	00
4. Zlaus Albina, Prevoršek Marija, roj. Špes, Ar-	Škofja vas	98	705	njiva		9	15
clin 25, (vsaka do 1/2)			704/2	travnik		32	48
			704/1	travnik		38	73
				skupaj ,		80	36
5. Špes Ciril, Arclin 41	Škofja vas	134	708/2	njiva		14	23
			707/1	travnik		20	25
				skupaj		34	~48
6. Kovač Amalija, Maks, Vojnik 40	Škofja vas	390	703	njiva		3	17
			702	njiva		34	78
			700	njiva		44	60
			699	travnik		20	64
				skupaj	i	03	19
7. Kos Karl, Zadobrova 122	Škofja vas	128	659	njiva		8	63
			694	travnik		89	30
			696	njiva		28	99
	Škofja vas	85	586	travnik		53	43
• ■			587	travnik		43	60
				skupaj	2	23	95
8. Rajšter Karl, Frančiška, Ilovca 11	Škofja vas	•95	673	travnik		30	87
			672			22	79
				skupaj		53	66
9. Kovač Marjan, Arclin 60	" Škofja vas	113	670/1	njiva		13	50
			670/3	njiva		29	13
			566	travnik		33	27
			567/1	travnik		67	90
				skupaj	1	43	~80
10. Krušič Alojz, Zadobrova 18	Škofja vas	1117	527/372	travnik		17	78
			527/214	njiva		28	77
				skupaj		46	55
11. Senegačnik Neža, Zadobrova 83 — 1/2	Škofja vas.	195	625/1	njiva		41	87
Senegačnik Ivan, Nušičeva 14, Celje, — 1/6			625/2	njiva		1	87
Senegačnik Alojz, Spasičeva 13, — 1/6			625/3	njiva		29	10
Trnovšek Matilda, Zadobrova — 1/6			626	travnik		39	05
			627/1	travnik		8	73
			634	travnik	1	03	87
			630/1	travnik		14	54
			633	njiva		27	26
				skupaj	2	66	29
12. Zagožen Albin, Gabriela, Zadobrova 44	Škofja vas	482	622	travnik	1	06	07
		70	527/71	travnik		57	55
			527/286	pašnik		1	82
			527/206	njiva		11	54
			527/287	njiva		42	77
			527/288	travnik		10	33
Z-atp'	Lastnik	K. o.	vi. st.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m2)		
			620	travnik		14	10
			619/1-	njiva		17	58
			621	njiva		22	48
		70	527/70	njiva		50	71
				skupaj	3	34	95
13. Vidovič Marija, Zadobrova 94	Škofja vas	99	610	njiva		23	63
			611	njiva		2	88
<			596/2	njiva			86
			595	travnik	*	59	76
			606	njiva		20	86
			607	travnik		5	97
			608	njiva		26	04
			609	njiva		6	47
			600	travnik		20	77
			597/1	njiva		26	45
			601	' njiva		13	61
			592/1	cesta		9	83
			595	travnik		59	76
			597/2	cesta		4	65
				skupaj	2	81	54
14. Stante Alojz, Zadobrova 12	Škofja vas	387	741/2	travnik		65	74
			742/1	njiva		43	75
				skupaj	1	09	49
15. Hojnik Ivan ml., Zadobrova 43	Škofja vas	725	527/114	njiva		29	52
			527/73	njiva		33	14
			527/74	pašnik		20	65
			527/115	njiva		43	59
				skupaj	1	26	90
16. Hojnik Ivan, Zadobrova 43	Škofja vas	501	613	travnik		16	44
			612	travnik		78	55
			615/1	travnik		27	61
			604/2	travnik		45	66
				skupaj	1	68	26
17. Hojnik Metka, Zadobrova 43	Škofja vas	1136	527/113	travnik		23	42
				skupaj		23	42
18. Hojnik Marija, Zadobrova 43	Škofja vas	1105	527/133	njiva		20	61
			527/135	njiva		17	19
			527/62	travnik		50	78
.			527/134			2	45
				skupaj		91	03
19. Hojhik Valburga, Hojnik Erhil, Trnovlje 93,	Škbfja vas	806	527/181	travnik		51	67
(vsak do 1/2)		1064	527/203	njiva		34	09
			527/271	travnik		$7	20
			527/273	travnik		20	96
			527/7	njiva		17	37
			527/227	travnik		11	88
				njiva		23	48
				skupaj	1	96	65
20. Hojnik Valburga, Trnovlje 93	Škofja vas	163	527/8	travnik		23	25
		238	527/212	njiva		8	28
			527/213	njiva		10	14
			. 527/292	njiva		8	01
			527/293	pašnik		39	65
	Trnovlje	206	784/91	njiva		34	08
			784/92	travnik		8	71
			784/94	sadovnjak		25	45
				skupaj	1	57	57
21. Hojnik Jože, Emil. Trnovlje	Škofja vas	362	527/254	travnik		24	88
			527/253	njiva		46	01
			527/252	travnik		9	53
Zap.
št.
Lastnik
K. o.
št.
Pare.
št.
Kultura
Površina (ha a mz)
22. Krašovec Terezija, Ardin 4
23. Hojnik Anton, Marija, Zadobrova 66
24. Gaber Ivan, Trnovlje 58/a
25. Majer Elza, Zadobrova 82
26. Majer Mihael, Jožica, Zadobrova 82
27. Ca ter Roman, Marjana, Zadobrova 40
527/197
Škofja vas 421	739/1
741/2 741/1
Škofja vas 284	527/244
527/245 527/246 527/243 527/242 527/194
Škofja vas 475	558
559/4
Škofja vas 400	575
574 573
Škofja vas 1039	522
571/3 571/2
Škofja vas	87	557/1
Škofja vas	168	527/98
527/96 - 527/95 527/94 527/99
travnik
skupaj
travnik
njiva
travnik
skupaj
njiva
travnik
njiva
travnik
njiva
travnik
skupaj
travnik
travnik
skupaj
travnik
travnik
travnik
skupaj
travnik
njiva
travnik
skupaj
travnik
njiva
njiva
njiva
pašnik
travnik
* 17 47 9T-89 74 10 65 74 13 02 1	52	86
13 27
19	82 5 35
20	79
18 16 20 82 98 21 13	13
71	72
84	85
41	11
2 52 28	52
72	15 59 74 10 83 15 28
"	85 85
85	25
19 38
20 17 05 54 72
28.	Golouh Anica, Škofja vas 11
29.	Hojnik Darja, Vojko, Zadobrova 129
30.	Braček Ferdo, Zadobrova 125 Vinter Justina, Zadobrova 31
31.	Gaber Ana, Trnovlje 58
32.	Gaber Neža, Ivan, Janja, Trnovlje 58/a
33.	Flander Stane in Jožica, Na zelenici 8, Celje
34.	Golež Ivan, Trnovlje 75
			skupaj	2 43	71
Škofja vas	626	590	travnik	72	63
			skupaj	72	63
Škofja vas	432	555	travnik	11	37
Škofja vas	371	550/1	travnik	44	94
			skupaj	56	31
Škofja vas	423	550/4	travnik	38	72
			skupaj	38	72
Škofja vas	208	527/146	njiva	33	15
			skupaj	33	_15
Škofja vas	337	527/144	travnik	10	00
		527/142	travnik	16	62
		527/143	travnik	36	47
Trnovlje	605	784/9	travnik	14	60
		784/10	njiva	32	18
		784/148	sadovnjak	10	37
		784/150	travnik	10	02
			skupaj	1 30	"26
Škofja vas	642	527/131	travnik	19	48
		527/130	travnik	18	98
			skupaj	38	46
Škofja vas	1196	527/100	travnik	38	35
		527/101	njiva	21	04
		527/103	pašnik	31	43
	V	527/104	njiva	13	27
		527/102	pašnik	38	20
Trnovlje	248	784/34	njiva .	33	15
		784/37	travnik	52	44
Č ti 8
						
Zgt>'	Lastnik	K. o.	VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m!)	
			784/35	travnik	8	27
				skupaj	2 36	15
35. Kožuh Franc, Škofja vas 52	Škofja vas	443	527/137	njiva	3	42
			527/136	njiva	2	95
			527/139	njiva	3	63
			527/140	njiva	25	46
			527/138	njiva	47	30
				skupaj	82	76
36. Kožuh Julijan, Škofja vas 48	Škofja vas	76	527/182	travnik	67	14
				skupaj	67	14
37. Ojstršek Anica, Zadobrova 45	Škofja vas	644	527/72	njiva	21	49
				skupaj	21	49
38. Lipnik Srečko, Danica, Pristava 6	Škofja vas	1029	527/178	travnik	61	50
				skupaj	61	50
39. Ratej Kristina, Trnovlje 45	Škofja vas	375	527/69	njiva		58
			527/300	pašnik	10	84
			527/301	njiva	54	91
				skupaj	66	33
40. Bincl Mirko, Zadobrova 13	Škofja vas	683	527/64	njiva	18	59
				skupaj	18	59
41. Meh Terezija, Branko, Zadobrova 47	Škofja vas	458	527/33	vrt	15	65
			527/23	njiva	16	88
			527/34	njiva	4	97
			527/35	njiva	1	80
			527/36	njiva	22	84
			527/37	njiva	1	80
	Škofja vas	67	527/41	njiva	26	29
			527/381	travnik	4	59
/			527/42	travnik	10	13
			527/139	njiva	1	80
			527/140	njiva	22	77
				skupaj	1 29	52
42. Kunst Justina, Ivan, Zadobrova 36	Škofja vas	256	527/81	pašnik	59	30
			527/80	njiva	19	42
				skupaj	78	72
43. Lužar Terezija, Leskovec 13	Škofja vas	69	527/86	njiva	15	72
			527/85	travnik	2	55
Lužar Katarina, izroč. pog. na:						
a) Veber Ljudmila, Leskovec 19 — 6/18			527/88	njiva	18	63
b) Jančič Franc, Žepina 16 — 2/18			527/89	njiva	2	34
c) Jančič Martin, Tadinova 40 — 2/18			527/90	njiva	20	54
č) Jančič Jože, Proseniško 40 — 2/18			527/91	pašnik	2	95
d) Lužar Jože, Mozirje 85 — 3/18			527/87	pašnik	13	38
e) Strah Elizabeta, Orlova vas — 3/18						
				skupaj	76	11
44. Košenina Franc, Travniška 7, Celje	Škofja vas	1097	527/393	njiva	5	25
				skupaj	5	25
45. Obreža Jožefa, roj. Gaber, Zadobrova 50	Škofja vas	59	527/75	njiva	20	31
			527/76	njiva	2	18
				skupaj	22	49
46. Bratina Ernest, Zadobrova 56	Škofja vas	65	527/23	njiva	16	88
			527/307	njiva	2	36
			527/22	njiva	1	98
			527/20	travnik	7	84
			527/306	njiva	4	75
			527/24	travnik	11	33
				skupaj	45	14
47. Vrbovšek Stanko, Vida, Zadobrova 63/a	Škofja vas	662	527/334	njiva	7	45
				skupaj	7	45
48. Krajšek Helena, Zadobrova 34	Škofja vas	837	527/352	njiva	16	82
				skupaj	16	82
Z5tp'	Lastnik	K. o.	VL št.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m*)		
49. Krajšek Franc, Amalija, Zadobrova 78	Škofja vas	836	527/353	njiva		16	70
				skupaj		16	70
50. Svetec Ivan, Ljubečna 41	Škofja vas	834	527/190	•ravnik		80	90
				skupaj		80	90
51. Gorjup Ignac, Frančiška, Trnovlje	Škofja vas	1063	527/18	njiva		28	23
				skupaj		28	23
52. Kračun Franc, Trnovlje 19/b	Škofja vas	1114	527/14	travnik		9	60
			527/15	travnik		8	20
			527/13	travnik		1	76
				skupaj		19	56
53. Vozlič Ivan, Anica, Zadobrova 60 (vsak do 1/2)	Škofja vas	604	527/204	travnik		27	51
			527/274	njiva		47	77
			527/275	travnik		10	93
			527/276	njiva		23	99
			527/277	travnik		13	17
				skupaj	i	23	37
54. Vozlič Anica, Zadobrova 60	Škofja vas	272	527/280	njiva		15	06
			527/281	pašnik		1	32
			527/282	njiva		21	73
			527/283	pašnik		1	60
			527/284	njiva		16	35
			527/285	travnik		12	29
			527/278	njiva		8	23
			527/205	sadovnjak		6	36
				skupaj		82	99
55. Novak Franc, Arclin 15	Škofja vas	194	787	travnik	i	11	40
				skupaj	i	11	40
56. Kosec Julija, Olga, Zadobrova 35 (vsak do 1/2)	Škofja vas	968	593/1	travnik		32	59
			594	njiva		34	39
				skupaj		66	98
57. Geršak Avgust, Mala ligojna 8, Vrhnika	Škofja vas	874	527/266	njiva		29	62
				skupaj		29	62
58. Platovšek Breda, Glinško 8	Škofja vas	869	527/93	pašnik		10	65
			527/92	njiva		12	73
				skupaj		23	38
59. Mirnik Marjan, Ul. D. Kvedra 32, Celje	Trnovlje	1329	784/23	travnik		20	81
				skupaj		20	81
60. Pilih Johan, Trnovlje 62	Trnovlje	214	784/45	njiva		28	98
			784/152	njiva		35	17
			784/46	travnik		30	60
				skupaj		94	75
61. Košenina Milena, Trnovlje 85	Trnovlje	211	784/62	njiva		10	36
			784/63	njiva		12	95
			784/63	travnik		23	17
			784/65	njiva		53	29
				skupaj		99	77
62. Škrubej Ivan, Ana, Trnovlje 81	Trnovlje	216	784/15	njiva		27	89
			784/18	travnik		31	61
			784/42	travnik		15	64
			784/44	njiva		59	99
			784/43	travnik		1	41
				skupaj	i	36	54
63. Planinšek Jože, Marija, Stanko, Stanislava, Tr-	Trnovlje	397	784/82	njiva		35	14
novlje 5			784/83	travnik		26	78
			784/143	njiva		27	45
			784/144	travnik		34	46
				skupaj	i	23	83
ZšatP4	Lastnik	K. o.	VI. št.	Št.	Kultura	Površina (ha a m-)		
64. Leskovšek Valter, Trnovlje 82	Trnovlje	213	784/153	njiva		8	97
			784/52	njiva		13	84
			784/53	njiva		5	11
			784/51	sadovnjak		5	70
			784/50	travnik		15	84
				skupaj		49	46
65. Sajevic Vasilij, Štefanija, Trnovlje 59	Trnovlje	538	784/11	travnik	4		29
			784/12	travnik		7	45
			7.84'21	njiva		13	12
	Trnovlje	673	784/136	njiva		2	31
				skupaj		27	17
68 Špes Katarina, roj. Koželj. Trnovlje 29	Trnovlje	45	609	njiva		1	69
				skupaj		1	69
67. Verdnik Justina roj. Ceršak, Trnovlje 80	Škofja vas	694	527/177	njiva		43	99
'				skupaj		43 99	
68 Recku Ivan M lijta. Trnovlje 8-4	Trnovlje	212	784/54	njiva		27	10
			784/55	njiva		24	96
			784/56	njiva		12	08
			784/173	travnik		1	08
			784/57	'travnik		41	52
				skupaj	1	06	74
69. Lah Justin:’,, roj Stumf. Trnovlje 94	Trnovlje	203	784/104	travnik		42	00
			' 784/105	njiva		36	28
			784/106	njiva		16	72
			784/107	travnik		46	08
				skupaj	1	41	08
70. Runovič Ivan ml., Trnovlje 48	Trnovlje	4	784/161	njiva		3	66
			784/160	pot		3	21
			784-132	njiva		3	08
			784/8	njiva		28	74
				skupaj		38	69
71. Velenšek Martin, Trnovlje	Trnovlje	• 8	784/83	njiva ■		32	17
			784-67	travnik		32	17
			784/174	njiva		18	13
				skupaj		82	47
72. Novačan Miroslav, Trnovlje 86	Trnovlje	1140	784/69	travnik		9	83
			134/70	travnik		27	42
			784/71	njiva		63	91
			784/72	njiva		2	34
	Trnovlje	1265	734/75	travnik		63	61
	Trnovlje	1140	784/76	travnik		29	18
				skupaj	1	96	”29
73. Kranjec Vida Leskovec 27'	Škofja vas	245	527/270	travnik		28	44
			527/269	travnik		4	9,3
			527/268	njiva		29	07
			527/267	travnik		7	12
				skupaj		69	""56
74. Štingel Anica, Začret 37	Škofja vas	394	581/1	travnik		64	24
			581/4	travnik		1	72
Novak Anica, roj. Pangerl		%	581/2	travnik		17	C4
			580	njiva		24	74
				skupaj	1	07	74
74/a. občina Celje	Škofja vas	750	582/5	njiva		15	92
				skupaj		15	9.2
75. Prevoršek Franc ml.. Ljubečna 35	Škofja vas	135	667	njiva		24	42
			666	njiva		1	55
			665	njiva		29	71
	Škofja vas	429	562/2	travnik		55	31
l	• ‘			563			23	81
1	34	80
skupaj
Z-atP'	Lastnik		K. o.	VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m!)	
76. občina Celje		Škofja vas	751	582/3	njiva	11	90
				582/4	močvirje	6	60
					skupaj	18	50
77. Meh Anton in Jožica, Trnovlje 222		Škofja vas	1173	527/25	travnik'	8	31
				527/26	njiva	19	06
				527/27	travnik	1	73
				527/28	travnik	21	22
				527/30	travnik	19	89
X					skupaj	70	21
78. KZS Celje		Škofja ves	1102	585	njiva	34	91
				583	travnik	27	67
		Škofja vas	397	747/2	njiva	21	04
				747/3	travnik	6	47
		Škofja vas	1102	582/1	travnik	11	94
				527/150	travnik	12	59
				527/151	travnik	33	16
				527/152	travnik	34	51
				527/153	travnik	27	01
		Škofja vas	649	527/116	njiva	5	11
				527/117	travnik	19	21
				527/118	njiva	26	76
				527/119	njiva	4	17
				527/120	njiva	22	23
*		Škofja vas	1102	527/154	travnik	15	07
				527/148	njiva	65	39
				527/235	njiva	40	28
				527/191	travnik	49	00
		Škofja vas	397	747/1	travnik	2	91
				527/149	travnik	5	43
		Škofja vas	89	658	pašnik	9	28
				659	travnik	96	28
				661	travnik	5	86
	X	Trnovlje	647	112/1	njiva	47	03
		•		112/2	njiva	47	04
		Škofja vas	1102	527/215	njiva	51	11
					skupaj	721	46
					skupaj	77 10	00
Niso podpisali izjave II						
1. Bezenšek Jože ml., Ana in Bud j a Štefanija,	Škofja vas	561	736/10	njiva	6	70
Zadobrova 15			736/9	travnik	17	45
	Škofja vas	476	559/4	travnik	70	82
			559/2	njiva	16	15
				skupaj	1 11	12
2. Ajnlej Marija, Marič Terezija, Munchen, Frei-	Škofja vas	119	734	njiva	11	58
badstrasse 6			724	njiva	1	04
			720	njiva	1	44
			723	njiva	22	34
*			721	njiva	20	93
				skupaj	57	33
3. Pukl Maks, Strmec 15	Škofja vas	1078	715/2	travnik	17	61
			713/2	travnik	14	72
			712/2	travnik		49
				skupaj	32	82
4. Vogrific Simon, Frančiška, Trnovlje	Škofja vas	895	60/2	njiva	7	25
				skupaj	7	25
5. Vinter Rozalija, Škofja vas	Škofja vas	985	780/1	travnik	45	66
				skupaj	45	66
\
						
Lastnik	K. o.	VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m:)	
6. Crepinšek Alojz, Ljubečna 75	Škofja vas	772	748	travnik	33	21
			449	njiva	51	09
				skupaj	84	30
7. Tavčar Anton, Barbara, Janez, Ivan, Matilda,	Škofja vas	410	561/1	travnik	32	77
Strmec 44			562/1	travnik	46	98
	.		629	njiva	10	03
				skupaj	89	78
8. Gobec Rudolf, Jožica, Zadobrova 77	Škofja vas	542	557/3	njiva	4	17
			557/2	njiva	7	73
*			557/4	travnik	72	23
				skupaj	84	13
9. Koštomaj Neža, Alojz, Ljubečna 14	Škofja vas	762	527/167	travnik	26	40
			527/168	travnik	22	12
				skupaj	48	52
10. Založnik Ruža, Zadobrova 85	Škofja vas	252	527/226	njiva	33	84
			527/179	travnik	2	39
				skupaj	56	23
11. Stožir Zofija, Martin, Trnovlje 25	Škofja vas	1046	527/67	travnik	7	45
				skupaj	7	45
12. Bah Anton, Trnovlje 58	Škofja vas	883	527/336	njiva	8	98
				skupaj	8	98
13. Koštomaj Jožef in Frančiška, Ljubečna vas 50	Škofja vas	149	’ 527/10	njiva	9	27
			527/9	travnik	10	09
				skupaj	19	36
14. Ernest Bogo, Marija, Rove 18	Škofja vas	818	527/351	njiva	5	28
,				skupaj	5	28
15. Gorjup Anton, Terezija, Zadobrova 65	Škofja vas	480	527/326	njiva	10	40
			527/327	njiva	2	53
			527/265	travnik	32	83
				skupaj	45	76
16. Rožman Elizabeta, Leskovec 20	Škofja vas	973	527/256	travnik	6	56
			527/255	njiva	82	06
			527/198	pašnik	46	92
-				skupaj	1 35	54
17. Pukl Jože, Arclin 20	Škofja vas	1102	736/2	njiva	1	01
			736/1	njiva	2	01
				skupaj	3	02
18. Pečko Jože, Katarina, Vojnik 112	Škofja vas	Hi	730/1	travnik	7	94
			731	njiva	11	96
			727/1	travnik		52
			728	njiva	23	81
				skupaj	44	23
19. Pukl Edvard, Arclin 21	Škofja vas	1079	717	travnik	1	88
			713/1	traynik	15	49
			712/1	travnik		70
				skupaj	18	07
20. Kranjc Terezija, Arclin 28	Škofja vas	129	692	njiva	5	32
			693/3	travnik	1	15
			690	njiva	31	65
			689	njiva	1	11
				skupaj	39	23
21. Tratnik Jože, Karolina, Zadobrova 12	Škofja vas	86	655	travnik	16	43
			550/2	njiva	28	71
				skupaj	45	14
22. Soline Franc. Ljubečna 91	Škofja vas	1041	657	travnik	15	03
			655	travnik	26	72
			656	travnik	34	71
				skupaj	76	46
Z?tp'	Lastnik	K. o.	VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m-)	
23. Cmer Miroslav, Ladislav, Mitja, Škofja vas 14	Škofja vas	14	780/2	travnik	25	19
			772/2	njiva	4	U
				skupaj	29	80
24. Krušič Alojz, Štefanija, Zadobrova 19	Škofja vas	100	743/1	njiva	18	09
			746	njiva	23	04
			744/3	travnik	7	75
			745	njiva	19	21
-			743/3	njiva	19	78
			744/2	travnik	M	98
			522/199	travnik	«5	39
			527/174	travnik	30	37
	Škofja vas	449	743/4	njiva	26	87
			743/5	travnik	4	28
			743/6	njiva	26	87
				skupaj	2 60	25
25. Čepin Franc, Zadobrova 2	Škofja vas	424	615/2	-	travnik	10	23
			616/1	travnik	13	99
			604/4	travnik	7	19
			527/178	travnik	61	32
				skupaj	92	73
26. Cater Martin, Arclin 42	Škofja vas	800	602	njiva	20	93
			603/1	travnik	27	60
			603/2	travnik	13	05
			603/5	travnik	7	23
	Trnovlje	709	602	_ travnik	15	16
				skupaj	83	97
27. Karlatec Franc, Debro 53	Škofja vas	603	630/2	travnik	25	66
				skupaj	25	66
28. Trnovšek Jernej, Matilda, Zadobrova	Škofja vas	996	627/2	travnik	16	28
			628/1	. travnik	2	14
	*•			skupaj	18	42
29. Kovač Olga, Zadobrova 81	Škofja vas	967	568/4	njiva	4	92
				skupaj	4	92
30. Kovač Jožica, Zadobrova 81 a	Škofja vas	966	568/3	njiva	3	58
				skupaj	3	58
31. Belak Franc, Marija, Vrane Vera, Zadobrova	Škofja vas	463	592/2	njiva	15	59
86 m			593/2	travnik	2	24
				skupaj	17	83
32. Belak Neža, Leopold, Zadobrova 81	Škofja vas	165	569	njiva	1	29
			567/2	travnik	29	83
			568/1	njiva	15	65
				skupaj	46	77
33. Okorn Franc, Ludvika, Škofja vas 49	Škofja vas	107	559/3	njiva	2	52
			527/126	travnik	26	76
	1		527/127	travnik	21	33
*			527/125	travnik .	6	87
			527/124	travnik	3	09
			527/121	travnik	21	94
'			527/128	travnik	32	55
			527/123	travnik	39	81
			527/122	travnik	10	11
				skupaj	1 64	98
34 Žabkar Anton, Štefka, Zadobrova 42	Škofja vas	825	593/2	travnik	8	65
				skupaj	8	65
35, Vinder Majda, Zadobrova 126	Škofja vas	940	550/5	travnik	38	72
				skupaj	38	72
38. Braček Ferdinand, Zadobrova 31	Škofja vas	423	550/3	njiva	18	75
				skupaj	18	75
Z.atp-	Lastnik	K. o.	VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m2)	
37. Jeki Edvard, Zlata, Zadobrova 25	Škofja vas	339	527/166	njiva	12	73
				skupaj	12	_73
38. Speglič Albin, Zofija, Pokopališka 2	Škofja vas	1125	527/379	trstičje	7	55
	,			skupaj	7	”55
39. Jeki Elizabeta, Zadobrova 41	Škofja vas	306	527/222	pašnik	30	29
			527/83	njiva	9	42
				skupaj	39	71
40. Grilc Stanko, Škofja vas 58, Grilc Matevž,						
Hedvika, Škofja vas 51	Škofja vas	518	527/78	pašnik	1	83
				skupaj	1	~83
41. Kožuh Anton, Škofja vas	Škofja vas	897	527/61	travnik	23	34
			527/55	njiva	31	79
			527/56	njiva	1	83
			527/57	njiva	31	43
			527/54	njiva		86
			527/58	njiva	1	80
			527/59	travnik	17	55
			527/60	njiva	1	80
				skupaj	1 10	40
42. Bincl Alojz, Jožefa, Škofja vas 18	Škofja vas	868	527/45	njiva	12	57
			527/48	pašnik	12	57
			527/47	njiva	26	26
			527/43	njiva	16	29
				skupaj	67	~69
43. Bincl Mirko, Marica, Zadobrova 47	Škofja vas	300	257/65	pašnik	23	58
				skupaj	23	58
44. Bincl Mirko, Marija, Zadobrova 45a	Škofja vas	951	527/216	njiva	48	55
*			527/12	njiva	18	49
				skupaj	67	04
45. Košenina Karl, Vojnik 162	Škofja vas	74	527/158	njiva	18	00
			527/157	travnik	1	31
			527/156	travnik	21	16
		782	527/347	travnik	20	00
		74	527/155	travnik	54	49
				Skupaj	1 14	96
46. Razpotnik Pavla, Drapšinova 4	Škofja vas	1098	527/394	njiva	5	28
				skupaj	5	28
47. Gregorc Ivan, Marija, Zadobrova 27	Škofja vas	512	527/325	njiva	1	22
				skupaj	1	22
48. Kroflič Ana, Slavko, Zadobrova 90	Škofja vas	248	527/137	travnik	5	23
				skupaj	5	23
49. Jager Ivan, Justina, Zadobrova 87	'kofja vas .	960	527/358	njiva	9	48
			527/338	travnik	4	00
				skupaj	13	48
50. Pukl Viktor, Marija, Škofja vas 55	Škofja vas	283	527/192	travnik	94	40
				skupaj	94	40
51. Žlender Rozalija roj. Kukovič, Zadobrova 46	Škofja vas	68	527/223	njiva		94
			527/46	pašnik	5	57
			527/44	pašnik	5	79
			527/53	njiva	16	59
				skupaj	28	89
52. Ratej Jože, Zadobrova 1	Škofja vas	982	527/161	travnik		73
				skupaj		73
53. Krajšek Stanislav, Zadobrova 68	Škofja vas	316	527/193	travnik	10	00
			527/237	njiva	26	61
			527/238	travnik	17	86
			527/239	njiva	28	29
št	Lastnik
54.	Stepančič Zofija, Zadobrova 69
55.	Vodončnik Ivan, Stanislava, Smarjeta'
56.	Arčan Anton, Mariborska 204
57.	Pančur Franc, Amalija, Zadobrova 59
58.	Lebič Martin, Zadobrova 19
59.	Koštomaj Ivan, Angela, Zadobrova 100
60.	Krivec Maks, Milena, Zadobrova 4
61.	Verdel Franc, Marija, Zadobrova 2 b
62.	Verdel Stanko, Ljudmila, Zadobrova 94
63.	Prevoršek Adolf, Arclin 44
64.	Gleščič Evgen, Ana, Zadobrova 60
65.	Koštomaj Rozalija, Zadobrova 57
66.	Veber Elizabeta, Trnovlje 24
67.	Cokle Hinko, Silva, Maistrova 27
68.	Mirnik Marjan, Leskovec 17
\ -
69.	Lugarič Drago, Anica, Trnovlje n. h.
70.	Germ Lovrenc, Marija roj. Kvas, Trnovlje
71.	Škrubej Magda, Martin, Trnovlje 62
VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m4)	
	527/240	travnik	6	84
		skupaj	89	60
461	527/310	njiva	2	56
		skupaj	2	56
697	527/11	njiva	19	59
		skupaj	19	59
246	527/296	njiva	28	40
	527/297	travnik	3	03
		skupaj	31	43
66	527/217	njiva	13	80
	527/294	njiva	14	43
	527/295	, njiva	22	98
	527/16	njiva	4	17
	527/17	njiva	42	80
		skupaj	98	18
714	527/264	travnik	29	51
		skupaj	29	"Tl
801	679	njiva	20	00
		skupaj	20	00
385	725	pašnik	1	08
	726/2	pašnik	1	84
	733	travnik	26	15
	730/2	travnik	10	97
	727/2	njiva		22
		skupaj	40	"~26
999	758/1	njiva	11	04
		skupaj	11	”04
377	710/2	njiva	30	66
96	683	njiva	36	00
		skupaj	66	66
599	711/2	travnik	26	05
		skupaj	26	05
688	669/1	sadovnjak	7	30
		skupaj	7	30
1088	527/391	travnik	7	18
		skupaj	7	Tš
543	527/112	travnik	49	63
	527/111	travnik	1	98
	527/106	travnik	13	06
	527/105	travnik	19	72
	527/110 4	travnik	42	94
	527/107	travnik	20	36
		skupaj	1 47	69
943	527/374	travnik	11	24
		skupaj	11	24
930	527/183	travnik	57	75
	527/228	neplodno	2	69
		skupaj	60	44
773	784/142	njiva		85
		skupaj		85
545	783	njiva	16	63
		skupaj	16	63
622	784/16	njiva	3	13
		skupaj	3	13
K. o.
Škofja vas
Škofja vas Škofja vas
Škofja vas
Škofja vas Škofja vas Škofja vas
Škofja vas Škofja vas
Škofja vas Škofja vas Škofja vas Škofja vas
Škofja vas Škofja vas
Trnovlje
Trnovlje
Trnovlje
zš®p'	Lastnik	K. o-	VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m2)	
72. Velenšek Amalija (3/4), Trnovlje 63	Trnovlje	215	784/175	njiva	7	52
Velenšek Avgust (1/4), Drapšinova 11, Celje			784/17	njiva	14	00
			784/108	travnik	11	40
				skupaj	32	92
73. Delakorda Karel, Trnovlje 50	Trttovlje	1	784/19	travnik	18	29
			784/20	njiva	36	39
				skupaj	54	68
74. Gaber Dragica, roj. Zidanšek, Trnovlje ril h.	Trnovlje	812	784/145	vrt	3	95
				skupaj	3	95
75. Vok Marija, Trnovlje 53	Trnovlje	56	784/30	njiva	37	66
			784/28	njiva	19	03
			784/29	travnik	19	91
			784/31	travnik	36	62
			784/32	njiva	16	20
				skupaj	1 29	42
76. Hojnik Emil, Valburga, Trnovlje 93	Trnovlje	961	784/155	njiva	10	38
				skupaj	10	38
77. Kukovič Franc, Tržaška 37, Ljubljana	Trnovlje	1349	784/156	njiva	13	60
				skupaj	13	60
78. Kukovič Anica, Mira, Trnovlje 87	Trnovlje	345	784/81	njiva	25	13
			784/80	travnik	46	46
				skupaj	71	59
79. Jarc Bernard, Ivanka, Trnovlje 55	Trnovlje	1045	784/169	njiva	15	48
				skupaj	15	48
80. Prevoršek Franc ml., Laško, Rimska cesta 4 a	Trnovlje	207	784/88	njiva	17	38
			784/89	sadovnjak	26	76
			784/157	travnik	7	33
				skupaj	51	47
81. Mirnik Marija, Trnovlje 91	.	Trnovlje	723	784/141	njiva	6	47
				skupaj	6	47
82. Koštomaj Angela, Leskovec 3	Trnovlje	324	784/95	njiva	14	38
			784/76	travnik	46	15
				skupaj	61	03
83. Koštomaj Rudi, Anamarija, Leskovec 3	Trnovlje	1279	784/97	travnik	10	56
				skupaj	10	56
84. Tekauc Olga, roj. Koštomaj, Vojnik 79 a	Trnovlje	1273	784/179	travnik	6	87
			784/180	njiva	7	70
				skupaj	14	57
85. Jurčak Avgust, Trnovlje 140	Trnovlje	42	784/100	travnik	19	24
			784/101	njiva	63	09
			784/102	travnik	19	64
			784/103	njiva	47	51
				skupaj	1 49	48
86. Mirnik Milan, Dečkova 50, Celje	Trnovlje	1327	784/22	travnik	21	57
				skupaj	21	57
87. Mirnik Ivan, Jenkova 23, Celje	Trnovlje	1328	784/24	travnik	21	04
				skupaj	21	04
88. Mirnik Viktorija, Dečkova 50, Celje	Trnovlje	1306	784/151	travnik	14	34
				skupaj	14	34
89. Čater Jože, Silva, Trnovlje 69	Trnovlje	750	784/26	njiva	1	19
-				skupaj	1	19
90. Kenda Mirko in Marija roj. Kavčič, Trnovlje	Trnovlje	1341	601/1	neplodno		78
97, Lampret Ivana, Trnovlje 99, Podkrižnik Nada, Velenje, Celjska 11
skupaj
78
Lastnik		K. o.	VI. št.	Pare. št.	Kultura	Površina (ha a m-)
91.	Škrubej Ivan, Leskovec,	Trnovlje	1110	784/147	travnik skupaj	8 15 8 15
92.	Zagožen Karolina, Trnovlje 77	Trnovlje	1070	784/41	travnik skupaj	3 84 3 84
93.	Fajs Ivan, Angela, Trnovlje 96 "	Trnovlje	606	601/2	njiva skupaj	8 83 8 83
94.	Korun Viktorija, Ljubljanska c. 29, Celje	Trnovlje	1290	784/25	travnik skupaj	8 08 8 08
95.	Novačan Franc, Štefanija, Trnovlje 86	Trnovlje	210	784/110 784/74	njiva njiva skupaj	8 70 40 83 49 53
96.	Černoša Jože, Emilija, Slance 17	Trnovlje	509	784/178	travnik skupaj	9 61 9 61
97.	Kroflič Marija, Cesta talcev 17, Vojnik	Trnovlje	990	784/99	travnik skupaj	5 90 5 90
98.	Pukl Viktor, Viktorija, Škofja vas 55	Škofja vas	572	527/180	travnik skupaj skupaj	62 55 62 55 40 05 76
4.	Men
Sredstva za izvedbo melioracije zagotavljajo Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Kmetijsko zemljiška skupnost občine Celje, Kmetijska zadruga in lastniki ter uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju v skladu s finančnim načrtom, ki ga sprejmejo.
5.	Men
Za melioracijska dela sklepa pogodbe investitor, ki ga določijo lastniki in uporabniki zemljišč in ki mora biti družbeno pravna oseba.
Določitev investitorja je veljavna, če se zanj izrečejo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč, ki so kmetje in ki imajo skupaj z lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso kmetje, več kot polovico vseh zemljišč na melioracijskem območju.
Investitor ima nasproti lastnikom in uporabnikom kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju regresno pravico v skladu s finančnim načrtom iz 4. člena tega odloka.
6.	člen
Melioracijska dela sme investitor opravljati le v času, ko ni vegetacije.
7.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju sami niso dolžhi opraviti nobenih melioracijskih del.
8.	člen
Po izvršeni melioraciji morajo lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na meliori ranem območju sami redno vzdrževati melioracijske objekte in naprave na svojih zemljiščih.
Podrobnejše določbe o vzdrževanju objektov in naprav so v pogodbi, ki jo sklenejo investitor in lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na me--lioriranem oomočju.
9.	člen
Za kritje stroškov pri vzdrževalnih delih na skupnih melioracijskih napravah in objektih plačajo lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč na meliorira-nem območju prispevek, ki ga uvedemo s posebnim odlokom.
10.	člen
Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioriranem območju morajo kmetijska zemljišča obdelovati v skladu z občinskim družbenim planom, predpisi in samoupravnimi splošnimi akti kmetijskih organizacij v občini.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324 B-3/83
Celje, dne 22. marca 1984.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
755.
1	Na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Celje na seji dne 18. aprila 1984 sprejela
SKLEP
o veljavnosti dodatka št. 2 k temeljem plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za leto 1981—1985
Skupščiha Občinske zdravstvene skupnosti Celje je na svoji seji dne 18. 4. 1984 ugotovila, da je k dodatku št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih
plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 pristopila večina udeležencev, s čimer stopajo v veljavo vsa njegova določila.
Rpetfawfaflr
Občinske zdravstvene skupnosti Celje
^	Bojan Volk L r.
CERKNICA
786.
Na podlagi 1. m 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št 29/65, 7/70 in 7/72) ter 129. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela dne 25. aprila 1984
ODLOK
o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Cerknica
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o turistični taksi na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 17/83), tako, da se glasi:
>Zavezanec plačila takse je oseba, ki začasno biva na območju občine.« Turistična taksa je enaka v vseh prenočitvenih objektih.
Takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali. druga organizacija ali zasebnik, ki je oddal prenočišče ne glede na kraj ali letno sezono.
—	za domače goste	20 din
—	za tuje goste	A0 din
Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu plačati na ustrezni račun.
2.	člen.
Spremeni se 4. člen odloka o turistični taksi na območju občine Cerknica, tako da se glasi:
»Plačila turistične takse so oproščeni:
—	otroci do 7 leta starosti
—	vojni in delovni invalidi
—	vojaški in gojenci vojaških in kadetskih šol
—	člani Zveze slepih in gluhih Jugoslavije
—	osebe, ki bivajo v lastnih počitniških hišicah
—	osebe, ki preživljajo počitnice pri ožjih članih družine
—	osebe na zdravljenju z napotnico zdravniške komisije
—	tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila taks
—	nosilci partizanske spomenice 1941, narodni heroji in španski borci.
50 odstotni popust pri plačilu turistične takse imajo:
—	otroci od 7 do 15 leta starosti
—	"upokojenci
—	otropi in mladina na skupinskih letovanjih in šolskih ekskurzijah«
3.	ti«!
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 423-5/66-9	,
Cerknica, dne 25. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič L r.
757.
Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80), 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica za leto 1984
1.	člen
S tem odlokom se določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območjp občine Cerknica za določitev odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče, za leto 1983.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 uporabne površine Stanovanja na območju občine Cerknica znaša 22.724 din.
Povprečni .stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znašajo 20°/» od vrednosti zgradbe. Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3 °/o od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače.
Odškodnina za razlaščeno stavbno zemljišče za območje občine Cerknica znaša 159 din oziroma 0,7 e/» od vrednosti zgradbe.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 22/83).
4.	člen
Ta- odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/73-3/0
Cerknica, dne 25. aprila 1934.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
•	Edo Lenarčič 1. r.
756.
Na podlagi 4. člena zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74) in 140. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 po predhodnem mnenju Republiške geodetske uprave sprejela
ODLOK
o spremembi območja k. o. Cerknica in k. o. Rakek
1.	člen
Območje k. o. Cerknica se zmanjša za parcelo št. 493/17 s površino 5 ha 70 a 20 ni2 vpisano v zemljic škoknjižnem vložku št. 2370 k. o. Cerknica, za to parcelo pa poveča območje k. o. Rakek.
2.	člen
Spremembo iz 1. čl.ena tega odloka izvedejo pristojni organi po uradni dolžnosti v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.
3.	člen
Grafični prikaz novega stanja vzdržuje Geodetska uprava Rakek.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 464-12/84-9
Cerknica, dne 25. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občind Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
DOMŽALE
759.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 236. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80, 4/82, 2/83 in 16/83) in na podlagi izida referenduma o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje, gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale opravljenega dne 15. 4. 1984 je Skupščina občine Domžale na 23. ločenem zasedanju zbora združenega dela dne 25. aprila 1984, na 22. ločenem zasedanju zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 in na ločenem zasedanju skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Domžale dne 25. aprila 1984 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale
1.	člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 15. 4. 1984 se za območje občine Domžale uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini
Domžale.
2.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. maja 1984 do 30. aprila 1989.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale v višini 2 Vo od naslednjih osnov:
—	osebni dohodek delavcev in drugih delovnih ljudi zmanjšan za davke in prispevke iz osebnega dohodka
—	drugi dohodki občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic
—	pokojnine.
Občani, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačajo samoprispevek od osebnega dohodka po 10. členu zakona o davkih občanov, regresa za letni dopust in ostanka letnega čistega dohodka, zmanjšano za družbene obveznosti iz teh osnov.
Občani, ki opravljajo samostojno gospodarsko in poklicno dejavnost in se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, plačajo samoprispevek od osnove, ki predstavlja:	#
—	5-kratni odmerjeni davek, če opravljajo redno dejavnost oziroma
—	2,5-kratni odmerjeni davek, če opravljajo dejavnost kot postranski poklic.
4.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od prejemkov iz socialno varstvenih pomoči, od invalidnine, od pokojnine z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.
Plačevanja samoprispevka so oproščeni delovni ljudje in občani, katerih prejemki iz prejšnjega člena ne dosegajo zneska 60 °/o povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Znesek ugotovi in objavi Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Domžale do konca februarja za tekoče leto, na podlagi podatkov Zavoda za statistiko SR Slovenije.
Komisija za izvajanje samoprispevka Skupščine občine Domžale oprosti plačevanje samoprispevka tiste delovne ljudi in občane, katerih mesečni prejemki iz prejšnjega člena, preračunani na družinskega člana, ne presegajo SO1 11/« zneska, izračunanega na način, ki je določen v prejšnjem odstavku tega člena. Ko-misiija izda sklep o oprostitvi plačevanja samoprispevka na osnovi dokazil in zahteve občana.
Komisija za izvajanje samoprispevka Skupščine občine Domžale lahko za določen čas oprosti plačevanje samoprispevka tudi tiste občane, ki so bili prizadeti v elementarni ali drugi nesreči. Komisija izda sklep o oprostitvi samoprispevka na zahtevo občana.
5.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka iz delovnega razmerja in pokojnin ter od dohodka, ustvarjenega z intelektualnimi storitvami se plačuje pri vsakem izplačilu osebnega dohodka oziroma nadomestila osebnega dohodka, pokojnine in drugih prejemkov.
h
Samoprispevek bd dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter katastrskega dohodka se plačuje na način, ki velja za plačilo davkov.
6.	člen
Sredstva, ki se za samoprispevek obračunavajo in odmerjajo po 3. členu tega odloka, se odvajajo na račun 50120-842-006-822, sredstva samoprispevka občine Domžale. Računovodske posle za zbrana sredstva opravlja Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Domžale.
7.	člen
Denarna sredstva, ki se bodo zbrala s samoprispevkom, so namenska in se bodo uporabljala za gradnjo in obnovo družbenih objektov v občini Domžale po programu, ki je sestavni del sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. ,4/84).
Viški, ki bi nastali pri zbiranju in uporabi sredstev iz tega samoprispevka, se namenijo za zadovoljevanje potreb v krajevnih skupnostih. O načinu delitve teh sredstev med krajevnimi skupnostmi se le-te dogovorijo s posebnim samoupravnim sporazumom.
Krajevne skupnosti lahko uporabljajo viške sredstev, ki bi nastali po zadostitvi potreb iz IV. samoprispevka, za izgradnjo objektov, opredeljenih v njihovih planskih aktih po programu, katerega uskladijo v zboru krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale.	,
8.	člen
Odgovorni organ za zbiranje sredstev iz tega samoprispevka ter za izvajanje del je komisija za izvajanje samoprispevka. Imenovanje in sestava komisije'za izvajanje samoprispevka je ppredeljeno v
12.	členu sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/84).
, 9. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale in začne veljati 1. maja 1984. Objavi se tudi v Uradnem listu SR Slovenije.
St. 420-6/84-11
Domžale, dne 25. aprila 1984.
Predsednik
■ ' Skupščine občine Domžale
Karel Kušar L r.
IDRIJA
76«.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na
promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74, 11/79 in 23/83) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. aprila 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V 2. členu odtoka o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 24/81) se stopnje davka na promet nepremičnin spremenijo tako, da znašajo:
1.	Kmetijsko zemljišče:
Ce znaša prometna vrednost kvadratnega metla zemljišča:
Nad din za m1	Do din za m*	ZaaSa davek:			
	10	12«/o			
10	20	1,20 din + 17 “/o	od presežka	nad	10 din
20	30	2,90 din + 22 »/o	od presežka	nad	20 din
30	40	5,10 din + 27 °/o	od presežka	nad	30 din
40	50	7,80 din + 32 "/o	od presežka	nad	40 din
50		11,00 din + 37 «/u	od presežka	nad	50 din
2.	Stavbno zemljišče:				
Ce	: znaša prometna vrednost kvadratnega				metra
zemljišča:				t	
Nad din Za m*	Do din za m*	Znaša davek			
	100	15 »/o			
100	150	15,00 din + 20 Vo	od presežka nad		100 din
150	200	25,00 din + 25,°/»	od presežka nad		150 din
200	250	37,50 din + 30 “/o	od presežka	nad	200 din
250	300	52,50 din + 35 “/o	od presežka	nad	250 din
300		63,00 din + 40 ‘Vo	od presežka	nad :	300 din
3.	Gradbeni objekti:				
Ce	} znaša prometna vrednost kvadratnega				metra
uporabne površine objekta:					
Nad din za m*	Do din za m*	Znaša davek			
	10.000	17 •/.			
10.000 15.000		1.700 din + 22 »/o	od presežka	nad	10.000
15.000.20.000		2.800 din + 27 »/o	od presežka	nad	15.000
20.000 25.000		4.150 din + 32 »/o	od presežka	nad	20 000
25.000 30.000		5.750 din + 37 »/o	od presežka	nad	25.000
30.000		7.600 din + 42 °/o	od presežka	nad	30.000
1	2. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-9/81
Idrija, dne 19. aprila 1984.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
8t*aks BrdUi L r.
761.
Na podlagi 206. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija nase ji družbenopolitičnega zbora dne 18. aprila 1984 in
skupni seji zbora združenega■ dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. aprila 1984 sprejela
ODLOČBO
o poimenovanju Osnovne šole Vojkove brigade Spodnja Idrija, podružnične osnovne šole Kanomlja po
II.	Trnovski četi
1
Osnovna šola Vojkove brigade Spodnja' Idrija, podružnična psnovna šola Kanomlja se poimenuje v Osnovna šola Vojkove brigade Spodnja Idrija, podružnična osnovna šola II. Trnovske čete Kanomlja.
2
Ta odločba velja takoj.
St. 022-10/84
Idrija, dne 19. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
KOČEVJE
1.	Sredstva dogovorjene dovoljene porabe razporejena za 'občinske potrebe
2.	Sredstva nerazporejenih prihodkov dogovorjene porabe
Skupaj dovo jena poraba
3.	Sredstva izločena na posebeh račun proračuna po zaključnem računu za leto 1982 .
4.	Sredstva izločena na poseben račun proračuna za leto 1983
din
80.402.016.05
4,762.461,00
85.224.477.05
2,489.700,55
7,525.173,00
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v višini 15,287.814,50 se. razporedi:
—	na poseben račun proračuna	7,525.173.00
—	za občinske blagovne rezerve	3.000.#00,00
—	za prenos v proračun za leto 1984	4.762 641,50
5 člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv občine Kočevje v višini 2.244 305 din se prenese v rezervni sklad občine za leto 1984
e člen
Ta od ok začne veljati osmi dan po objaVi v Uradnem listu SRS.
762.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4'78). ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. G 79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela
St 400-4/84-5/1
Kočevje, dne 25. aprila 1984,
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1983
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Kočevje za leto 1983 katerega sestavni del so tudi sredstva izločena na posebnih računih proračuna ter sredstva rezervnega sklada občine Kočevje.
v	2: člen
1	Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
—	prihodke
—	odhodke
—	presežek prihodkov nad odhodki
2	Sredstva rezervnega sklada izkazujejo:
—	prihodki
—	odhodki
—	presežek prihodkov nad odhodki
3.	člen
Sredstva proračuna in izločena sredstva po 2. členu tega odloka predstavljajo:
Bilanca prihodkov in splošnega nizpercda yr:hoiIItov proračuna občine Kočevje za leto 1583
, PRIHODKI:
Zap. Vrsta prihodkov št.	in namen porabe	Plan 1983	Doseženo 31. 12'. 1983
0 Sredstva prenesena iz leta 1932	3.608.771.15	3,608 771.15
1 Davek iz OD	37,603.915,00	43,959.549,15
2 Davek na dohodek od premoženja	3.842.971,00	3.964 037,80
3 Prometni davek	22,509.226.00	27.543.949.65
4 Takse	5,335.113,60	4,383.529,25
5 Prihodki po posebnih predpisih	1,833.677,00	1,979 800,80
6 Prihodki upravnih organov	4,136.857,00	5,300.862,30
7 Prihodki od drugih DPS	1 760.60Q 00	1.991.000,00
Skupaj prihodki	80,721.130,15	9.8,239 531,10
SPLOŠNI RAZPORED	PRIHODKOV	
01 Dejavnost organov		
DPS	48,606420,00	48,954.763,05
02 Dejavnost ljudske		
obrambe	6,035 280,00	6,055.280,00
din
98.236 531,10 82,951.716,60
15,237.814,50
.3.822.242.00
1.577.937.00	,
2.244.305.00
\
Zap.	Vrsta prihodkov	Plan 1983	Doseženo
št.	in namen uporabe		31. 12. 1983
03 Dejavnost DPO in		
društev	4,887.543,00	4,905.852,30
04 Negospodarske investicije 07 Dejavnost krajevnih	2,156.990,00	3,632.515,10
skupnosti	2,207.211,00	2,157.154,00
08 Socialno varstvo	6,577.242,00	6,206.042,55
09	Zdravstveno varstvo 10	Komunalna dejav-	21.108,00	10.340,00
nost	214.200,00	219.200,00
16	Intervencije v gospodarstvu 17	Tekoča proračunska	4,561.196,00	4,075.888,80
rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	1,583.615,15	2,018.730,00
18 Krediti, vezana in		
izločena sredstva	3,850.325,00	4,715.950,80
Skupaj razpored prihodkov	80,721.130,15	82,951.716,60
Saldo žiro računa		15,287.814,50
Skupaj prihodki		98,239.531,10
763.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini <Uradni list SRS, št. 5/80), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti hiše oziroma stanovanja ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje
1.	člen
S tem odlokom se določi povprečna gradbena cena m* stanovanjske površine in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljiSč ter odstotek od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za m2 stanovanjske površine na območju občine Kočevje in služi za vrednotenje razlaščenih stavbnih zemljišč.
2.	člen
Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine in odstotek od povprečne gradbene cene sta osnovna elementa za izračuna odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče:
a)	povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske Površine znaša 35.385,35 dinarjev,
b)	odstotek od povprečne gradbene cene znaša
0,6 <>/o.
Odškodnina za m2 razlaščenega zemljišča znaša 212,30 dinarjev.
3.	člen
Povprečni stroški komunalnega urejanja za zemljišča v občini Kočevje znašajo 20 8/o odstotkov od vrednosti povprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 13/83).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. . ,
St. 35-2/79-3/1
Kočevje, dne 25. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
764.
Skupščina občine Kočevje je na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 12. in 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela
ODLOK
o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov, cest in javnih poti v občini Kočevje, komunalna dejavnost
1.	člen
Vzdrževanje in urejanje ulic, trgov, cest in javnih poti v občini Kočevje, ki niso razvrščena med magistralne in regionalne ceste ali lokalne ceste, je komunalna dejavnost.
2.	člen
Ulice, trgi in ceste iz 1. člena tega odloka se štejejo za komunalne objekte in naprave skupne rabe. Z njimi gospodari komunalno podjetje Komunala Kočevje in so njegovo osnovno sredstvo.
Urejanje in vzdrževanje javnih poti je v pristojnosti krajevnih skupnosti.
Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje določi razdelilnik ulic, trgov, cest in javnih poti med pooblaščene vzdrževalce, s katerimi sklene poseben sporazum o vzdrževanju.
3.	člen
Sredstva za vzdrževanje in urejanje ulic, trgov, cest in javnih poti v občini Kočevje se zagotavljajo:
1.	s samoupravnim združevanjem sredstev,
2.	s samoprispevkom občanov,
e 3. z drugimi sredstvi, določenimi s posebnimi predpisi.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-8/83-3/1
Kočevje, dne 25. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
• Popis ulic, trgov, cest po krajevnih skupnostih občine Kočevje, katerih vzdrževanje je v pristojnosti komunalne organizacije oziroma krajevne skupnosti:
KS Kočevje mesto — 22,043 km
1.	01 — Mestni log
2.	Naselja Union	'	.
3.	Prešernova cesta
4.	Saškova ulica
0.	Kidričeva ulica in vezne ceste
6.	Bračičeva ulica
7.	Kajuhovo naselje
8.	Tesarska ulica
9.	Opekarska pot
10.	Kekčeva ulica
11.	Grajska pot
12.	Trg zbora odposlancev
13.	Nabrežje
14.	Trata s priključki
15.	Ulica Veronike Deseniške in odcepi desni
16.	Frankopanska ulica
17.	Samova ulica
18.	Kocljeva ulica
19.	Streliška ulica
20.	Uskoška ulica
21.	Podgorska ulica — kegljišče
22.	Kolodvorska ulica
23.	Cankarjeva ulica
24.	Agroservis — Mahovnik
25.	Rožna ulica
26.	Reška cesta — odcep upokoj.
27.	Črnomeljska — montaž, nas.
28.	Cesta proti Mestnemu vrhu
29.	Zidar — TVD Partizan
30.	Naselje ob Mahovniški cesti — desno
31.	Naselje ob Mahovniški cesti — levo
32.	Turjaška ulica
33.	Naselje ob Turjaški ulici
34.	Podgorska ulica
35.	Črnomelj ska ulica
1	36. Cesta na stadion
37. M 6 — Podgorska—kamnolom—Marof—M 6
KS Stara cerkev — 16,480 km
1.	M 6 — Koblarji—M 6
2.	M 6 — Nove Ločine
3.	M 6 — Gornje Ložine
4.	M 6 — Srednje Ložine
5.	Česta Mlaka
6.	Mladica—Polom—Sač—obč. meja Novo mesto
(delno v KS Struge)
7.	M 6 — Novi Breg	,
cesto Stara cerkev—Gorenje
8.	Stara cerkev—Konca vas—priključek na lok.
9.	Breg—Slovenska vas — odcep desno in odcep levo do Novega Brega
KS Ivan Omerza — 7,481 km
1.	M 6 — športna center
2.	Knežja lipa—Spodnji log
3.	Mozelj—Kočarji
4.	Omerzova ulica
5.	Prečna ulica
6.	Cesta v log
7.	Remihova ulica
8.	Gozdna cesta
9.	Poti na obrežju
KS Osilnica — 4,980 km
1.	Pod vrh—Križmani—Padovo
2.	Malinišče—Lipica
3.	Mirtoviči—Žaga
4.	Papeži—Bezgarji
5.	Cesta v vasi Papeži
6.	Cesta Belica
KS Draga — 4,050 km
1.	Stelnik—Podplanina
2.	Stelnik—Pungart
3.	Cesta v Črni potok
KS Poljanska dolina — 1,800 km
1.	II 364—Laze
2.	Brezovica — Nemška loka
3.	Cesta v Zadere
KS Struge — 12,550 km
1.	Pri cerkvi—Paka—Podtabor
2.	Četež—Tisovec
3.	Četež—Tisovec
4.	Pri cerkvi—Tržič
5.	Podtabor—Tržič
6.	Lipa—Kolenča vas
7.	Pri cerkvi—Rapljevo
8.	Odcep Potiskavec
KS Kostel — 16,937 km
1.	M 6—Potok—Planina
2.	Kuželj—Laze in odcep do Gladloke
3.	Vas—Staj er
4.	Potok—Jakšiči
5.	M 6—Tišenpol
6.	M 6—Padovo
7.	Vrh—Oskrt—Gotenc
8.	Vrh—Poden
9.	Vrh—Krkovo—priklj. za Padovo
10.	Cesta skozi vas
11.	Cesta skozi vas Pirče
12.	M 6—Hrib
13.	M 6—A j bel j
14.	Delač—Sela—Raj šele
15.	Odcep Sela—Čačiči
16.	M 6 (Bukov vrh)—desni priklj. M 6 (za A j bel j n skozi gozd do M 6)
17.	Banja loka — slepi odsek mimo šole
18.	Banja loka—levi odsek mimo cerkve
KS Kočevska Reka — 28.900 km
1.	M 6—Kočevska Reka—Briga—M 6
2.	Kočevska Reka—Mlaka
3.	Cesta v naselju Novi Lazi
4.	Cesta, v naselju Morava
5.	Cesta skozi Primoži
6.	Cesta v naselju Koče
7.	Cesta v naselju Stalcerji
KS Rudnik Salka vas — 5,370 km
1.	Travniška ul. in Rozmanova ul.
2.	cesta v Rudarskem naselju
3.	cesta — nova kolonija
4.	Stajger kolonija — pri Kajtna
5.	cesta na Trdnjavo
6.	cesta pri bloku 62—uprava Rog
7.	cesta skozi staro kolonijo
8.	cesta Roška do separacije
9.	cesta Salka vas pri cerkvi — do Vidovič
10.	Jerič do Babiča
11.	Jerič—Osvald
12.	Jerič—Hrovat
13.	Lunder do separacije
14.	Turk od Šlajmar kolonije
15.	Hribar—Kobola
16.	Križišče Jalovec do Pograjca
17.	Zeljne okoli osnov, šole
18.	Zeljne čez vas do Romskega nas. •
19.	Klinja vas do Oberča
20.	Klinja yas proti Debeljaku
21.	Klinja vas—novo naselje
22.	Cvišlerji krožno skozi vas
23.	Cvišlerji nove hiše
24.	Koprivnik do Nakel
25.	Koprivnik proti pokopališču
765.
Na podlagi prvega odstavka 17. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora zdnlženega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo avtokampa v Fari
in parcela v k. o. Fara, na katerih ima pravico razpolaganja KS Kostel:
Pare. št.	Kultura	V izmeri	
124/7	njiva	12 a 91 m*	
125/8	travnik	33 a 96 m2	
124/6	njiva	12 a 27 m2	
125/7	travnik	25 a 65 m2.	
2
Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, možno pa je sprožiti upravni spor s tožbo, ki se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SRS v
Ljubljani v roku 30 dni po objavi te odločbe.
3
Ta odločba Začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 464-1/84-3/5
Kočevje, dne 25. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak L r.
766.
Na podlagi 219. člena zakona odavkih občanov (Uradni list SRS,,št. 44/82) 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela
1
S to odločbo je v smislu 17. člena zakona o raz-
lastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, ugotovljen 'splošni interes za izgradnjo avto-
kampa v Fari.
V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca KOMPAS Jugoslavija TOZD Hertz Rent a car, je dopustna razlastitev nepremičnin, vpisanih pri vi. št. 93 k. o. Fara, katerih lastnik je Župnijski urad Fara:
Paro. št.	Kultura	Razred	V izmeri
124/1	travnik	3.	13 a 10 m2
124/4	travnik	3.	13 a 42 m2
125/1	travnik	3	1 ha 32 a 39 m2
125/2	travnik	3	20 a 06 m2
125/5	travnik	3.	25 a 18 m2
127	travnik	3.	25 a 21 m2
127	njiva	3.	32 a 15 m2
128	travnik	3.	11 a 62 m2
128	njiva	±	32 a 30 m2
SKLEP
o potrditvi letnega zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka
za starostno zavarovanje kmetov za leto 1983
I
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Kočevje in zaključna račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1983.
Zaključni račun davkov in prispevkov izkazuje
din
—	zaostanek	iz	leta	1982	3,645.813,25
—	obremenitve	102,316.426,80
—	stroški in	obresti	76.420,30
—	plačila	101,882.720,90
—	odpisi	1,126.370,60
—	zaostanek	na	dan	31.	12. 1983	3,029.568,85
Zaključni račun prispevka za starostno zavaro-
vanje kmetov izkazuje
din
—	zaostanek iz leta	1982	60.874,05
—	obremenitve	1,864.208,00
—	stroški in" obresti	2.598,00
—	plačila	1,858.685,05
—	odpisi	6.050,00
—	zaostanek na 31.	12. 1983	62.945,00
ODLOK
o izvršitvi proračuna za leto 1983
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Laško za leto 1983, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada dbčine Laško.	.
2.	člen
III
Zaključna računa obsegata: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev.
IV
Zaključna računa je dne 21. 3. 1984 pregledala strokovna komisija, ki je bila imenovana 'na seji Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje s sklepom dne 13. 2. 1984.
V
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključnem računu za leto 1983 je naslednja:
1. Proračun:	din
— skupni prihodki	79,572.935,73
— skupno porabljeno	77,465.156,50
— presežek prihodkov za prenos v naslednje leto	2,107.779,23
2. Rezervni sklad:	
— skupni prihodki	963.516,90
— skupno porabljeno	704.700,00
— presežek prihodkov za prenos v naslednje leto	258.816,90
St. 02-2/84-4/1
Kočevje, dne 25. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine
Kočevje
Jože Novak 1. r.
3.	člen
Sredstva stalne rezerve v znesku 258.816,90 se po zaključnem računu za leto 1983 prenesejo na prihodke
stalne rezerve leta 1984.
'4. člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna po glavnih tiamenih za leto 1983 je sestavni del odloka.
LAŠKO
767.
8.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-tiem listu SRS.
Skupščina občine Laško je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 194. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21-1081/82) na seji zbora združenega dela dne .21-'aprila 1984 ter na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1984 sprejela
St. 400-4/84
Laško, dne 25. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine
' Laško	>
Franc Lipogiavšck 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Laško za leto 1983
prihodkov	PrthodM		Znesek prihodkov	namen	Splošni razpored prihodkov		Znesek . odhodkov
02	DaVek od osebnega dohodka	30,573.461,75	. 01	Dejavnost organov DPS	50,627.835,65
03	Protnetni davek	27,501.471,35	02	Financiranje ljudske obrambe	3,834.000.00
04	Davki na prihodek od premoženja		03	Negospodarske investicije	4,545.428,95.
	in premoženjskih pravic	1,827.748,90	05	Dopolnilna sredstva drugim DPS	1,410.009.35
05	Takse	4,462.644,40	06	Druge splošne družbene potrebe	2,479.509,60
07	Prihodki po posebnih predpisih,		07	Druga namenska sredstva	13,132.024,95
	prihodki upravnih organov ir	1	08	Proračunska rezerva	694.469,00
	drugi prihodki	6,998.700,10	17	Nerazporejeni prihodki	741.880,50
08	Prihodki od drugih DPS	7.263.000.00		Presežek proračuna za leto 1983	2,107.779,23
10	Prenesena sredstva iz preteklega				
	I6ta	945.909,23	l		
	Skupaj prihodki	79,572.935,73		Skupaj splošni razpored	79,572.935.73
768.
Na podlagi samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Laško na seji dne 11. aprila 1984 sprejela
SKLEP
o veljavnosti dodatka št. 2 k temeljem plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za leto 1981—1985
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Laško je na svoji seji dne 11. 4. 1984 ugotovila, da je k dodatku št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1981—1985 pristopila večina udeležencev, s čimer stopajo v veljavo vsa njegova določila.
Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Laško Peter Košar 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
769.
Na podlagi 622. in 632. člena zakona o združenem
delu (Uradni Ust SFRJ, št.1 53/76) ter 109. in 111. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 23. aprila 1984. na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. aprila 1984 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 23. aprila 1984 sprejela
SKLEP
o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v v DO Jugotekstil-Julon
I
Začasni ukrep družbenega varstva v DO Jugotekstil-Julon preneha.
II
Razreši se začasni kolegijski poslovodni organ v aestavi:
predsednik dr. Andrej Ocvirk
član Tone Ipavic, dipl. iur.
član Anton Lah, dipl. inž.
član Jože Mirtič, inž. org.
član Janez Nebec.
III
Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbenega varstva in pooblastila začasnega kolegijskega poslovodnega organa iz sodnega registra.
rv
Sklep o prehehanju začasnega ukrepa družbenega varstva začne veijati 26. aprila 1984 in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/84-01
Ljubljana, dne 24. aprila 1984,
Predsednik Skupščine občine,
Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
LJUBLJANA SISKA 770.
1 Na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana Siska (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 25. seji zbora združenega dela in 23. seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. marca 1984 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1983
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1983, katerega sestavni del je tudi zaključni račun' sredstev rezerv.
2.	člen
1. zaključni račun proračuna izkazuje:	
— prihodke	din 566,125.975,15
— odhodke	560,977.643,30
— presežek prihodhov nad odhodki	5,148.331,85
2. Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:	•
— prihodke	10,747.123,95
— odhodke	6,708.809,00
^	— presežek prihodhov nad odhodki	4,038.314,95
3. člen Presežek prihodkov nad odhodki	po zaključnem
računu proračuna 5,148.331,85 din se prenese v proračun za leto 1984.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv 4.038.314,95 din se prenese v sredstva rezerv za leto 1984.
5.	člen
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1983 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-400-06/84
Ljubljana, dne 22. marca 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek L r.’
Pregled prihodkov in razporeditev prihodkov zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Šiška za
leto 1983
Grupa
kontov
Prihodki
Skupaj	Grupa
din	kontov
Razporeditev prihodkov
Skupaj
din
70
71
72
73
74
75
77
77
Del presežka prihodkov, prenesen iz iz preteklega leta Davek od dohodka OZD Prihodki od davkov od osebnih dohodkov
Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin in pravic Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov Prihodki od taks
Prihodki po posebnih predpisih in
prihodki upravnih organov DPS Drugi prihodki
Skupaj prihodki
3,506.994
1,944.025
324,444.392
120,084.412
38,119.575
14,841.672
41,206.831
21,978.074
566,125.975
40
41
42
43
44
45
46
47
48 48 80
Sredstva za delo upravnih orga-
nov	127,213.589
Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov	31,443.290
Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito	5,803.000
Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu	46,856.550
Sredstva prenesena drugim DPS in SIS	232,353.480
Sredstva za družbene dejavnosti	17,358.841
Sredstva za druge splošne družbene potrebe	68,169.627
Izločanje v stalno proračunsko rezervo	3,542.532
Drugi odhodki	25,448.735
Tekoča proračunska rezerva	2,788.000
Presežek prihodkov nad odhodki	5,148.331
Skupaj razpored prihodkov	566,125.975
771.
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega .planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80, 33/80 in 2/81), 4. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SRS
za obdobje od leta 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17/78 in 20/80) in odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi dolgoročnega plana SRS za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 26/83) ter 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 25. seji zbora združenega dela, 23. seji zbora krajevnih skupnosti in 21. seji družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«
1.	člen
V	odloku o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« (Uradni list SRS, št. 25/81) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»Dokumenti Ljubljana 2000 so:
—	dogovor o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin V širšem prostoru Ljubljane
—	dolgoročni plan občin Ljubljana Šiška, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Bežigrad in mesta Ljubljane«. V
V	2. členu se 1. in 2. alinea spremenita tako, da
glasita:
—	»dolgoročnega plana občin Ljubljana Šiška, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Bežigrad in mesta Ljubljane,
—	urbanističnih načrtov ljubljanskih občin in mesta Ljubljane«.
3.	člen
V	12. členu se v 1. alinei letnica »1983« nadomesti z »1984«; v 2. alinei pa se »oktobra 1983« nadomesti z »decembra 1984«.
V	drugem odstavku istega člena se na koncu besedila doda:
»s tem, da najkasneje do 29. februarja 1984 Izdelajo analize dolgoročnih razvojnih možnosti (ključne kazalce — elemente programa dolgoročnih razvojnih usmeritev).«
Vnese se nov tretji odstavek, ki glasi:
»Nosilci obveznosti dolgoročnega planiranja so dolžni v teh rokih dokumente predložiti komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Ljubljana Šiška«.
Sedanji tretji odstavek postane 4. člen.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-05/84
Ljubljana, dne 22. marca 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek L r.
772.
Na podlagi 50. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št 1/80, 33/80 in 2/81) in 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni Ust SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) ter odloka o pripravi in sprejemu družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1986—1990 (Uradni list SFRJ, št. 57/83) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 25. seji zbora združenega dela, 23. seja zbora krajevnih skupnosti in 21. seji družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1984 sprejela
ODLOK
o pripravi in sprejemu družbenega plana
občine Ljubljana Šiška za obdobje 198G—1990
1.	člen
V skladu s sistemom družbenega planiranja ter sočasno, dogovorno in usklajeno z nosilci planiranja pripravi Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška družbeni plan občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990 (v nadaljevanju besedila:	srednjeročni
plan).
2.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška določi delovni program priprave srednjeročnega plana v roku 30 dni po sprejemu tega odloka. Delovni program opredeljuje roke, način in metodološki postopek priprave družbenega plana in pripravo planskih dokumentov, ostalih nosilcev planiranja glede na sočasnost, priprave planov ter določa obveznosti udeležencev planiranja, da pravočasno posredujejo potrebna gradiva nosilcev priprave družbenega plana občine.
Nosilec priprave družbenega plana je Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo. Zavod za družbeno planiranje izdela strokovne osnove in delovni osnutek družbenega plana občine Ljubljana Šiška v roltih, ki zagotavljajo uresničevanje delovnega programa Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška po obsegu, vsebini in rokih.
3.	člen
Srednjeročni plan opredeljuje temelje gospodarskega socialnega in' prostorskega razvoja občine. Vsebinsko zajema in zagotavlja tiste razvojne naloge in usmeritve, ki so opredeljene v statutu občine Ljubljana Šiška, dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije in dolgoročnih dokumentih »Ljubljana 2000«. Srednjeročni plan sprejme Skupščina občine Ljubljana Šiška na način in po postopku, kot določajo zakoni.
4.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, -krajevne skupnosti in' druge samoupravne organizacije in skupnosti — sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planskih dokumentov in pripravijo elemente za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov, skladno z odlokom o obvezni enotni metodologiji in obveznih kazalcih, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skup-
nosti (Uradni list SRS, št. 31/79), po načelih sočasnega, usklajenega in srečujočega planiranja.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška naj v dogovoru z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane po potrebi predpiše dopolnitve skupne obvezne metodologije in minimuma obveznih kazalcev, ki so za občine in mesto Ljubljano posebej pomembni.
6.	člen
Izvršni svet bo skupščini občine Ljubljana Šiška
za pripravo in sprejem srednjeročnega plana predložil naslednje dokumente:
—	predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990 (december 1984),
—	predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990 (november 1985),
—	predlog družbenega plana občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990 (december 1985).
Skladno z načeli sočasnega in srečujočega planiranja bodo nosilci planiranja iz 4 člena tega odloka pripravili svoje planske dokumente v rokih in na način, ki bodo opredeljeni v delovnem programu za pripravo srednjeročnega plana ter bodo usklajeni tudi z roki za pripravo družbenega plana Skupščine mesta Ljubljane in SR Slovenije za obdobje 1986—1990.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. l-30-05?84	.
Ljubljana, dne 22. marca 1984.
Predsednica
Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek L r.
773.
Na podlagi 3., 8. in 15. člena zakona o urbanisti^-, nem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na svoji 22. seji zbora združenega dela in 21. seji zbora krajevnih skupnosti, dne M. januarja 1984 sprejela
ODLOK
o sprejetju noveliranega zazidalnega načrt* za zazidalni otok ŠP 3/1 IMF — Iskra
1.	člen
Sprejme se noveliran zazidalni načrt za zazidalni otok SS,3/1 IMF — Iskra, lei ga je izdelal ZIL —
TOZD Urbanizem — LUZ v maju 1983 pod številko projekta 2583/79.
2.	člen
Noveliran zazidalni načrt ureja območje,, ki je na severozahodu omejeno z zazidalnim otokom So 3/2 — obrtna cona, na jugovzhodu z rezervatom severne obvozne ceste, na jugozahodu s koridorjem servisne ceste ob gorenjski železnici ter na severovzhodu s kmetijskim območjem SK 3.
3.	člen
S sprejetjem dokumentacije iz 1. člena preneha veljati dokumentacija »Ureditveni načrt območja Iskre« (Glasnik L. XII/7, marec 1965).
4.	člen
Noveliran zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim prt Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem, VuZ in Geodetski upravi SML.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-043/83
Ljubljana, dne 30. januarja 1984.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
774.
Na podlagi 3., 8. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na svoji 22. seji zbora združenega dela in 21. seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. januarja 1984 sprejela
ODLOK
0	spremembi in dopolnitvi ZN za zazidalni otok
SS 10 — Draveljska gmajna
1.	člen
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve ZN za zazidalni otok SS 10 — Draveljska gmajna (Uradni list SRS, št. 6/77), ki se nanašajo na območje faze
1	c ob Kamnogoriški cesti in jih ponazarja lokacijska dokumentacija, ki jo je izdelal ZIL, TOZD Urbani-
1
zem — LUZ v mesecu maju 1983 pod številko LD 29307.
2.	člen
Dokumentacija iz prejšnjega člena določa ureditev vzhodnega dela območja zazidalnega otoka SS 10 — Draveljska gmajna 1 c faza v bližini deviacije Kamncgonške ceste ob obvoznici.
3.	člen
Dokumentacija iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem — LUZ in Geodetski upravi SML.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
Ta odlok začne Veljku osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 1-350-042/83
Ljubljana, dne 30. januarja 1984.
Predsednica Skupščine obč ne Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r
775.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67 in 27/72 ter 8/78) in ob smiselni uporabi 223. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31,81 in 8/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljane Šiška na svoji 109. seji dne 2. aprila 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega pačrta za območje zazidalnega otoka SO 13 — Drav!;?
1.	člen
Javno se razgrne zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka ŠO 13 — Dravlje, ki ga omejujejo Regentova, Vodnikova in dovozna pot ob novem objektu PTT v Dravljah.
2.	člen
Zazidalni načrt je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem — LUZ pod št. LD 30 138. avgust 1983.
3.	člen
Navedena urbanistična dokumentacija se razgrne tretji dan objave tega sklepa v Uradnem listu SRS
za trideset dni v avli Skupščine občine Ljubljana Šiška in Krajevni skupnosti Dravlje.
Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine
Ljubljana Šiška Dušan Brekič, dipl. oec. 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK 776.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 25. aprila 1984 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-205 — Srednja vas pri Polhovem Gradcu
1.	člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt VS-203 Srednja vas pri Polhovem Gradcu, ki ga je izdelal ZIL — TOZD za Urbanizem, Ljiibljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2957/81 v, avgustu 1983.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični dei po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Za graditev objektov in naprav v območju dopolnitve. zazidalnega načrta je investitor dolžan pridobiti lokacijsko dovoljenje za območje, za katerega je zahtevana izdelava dokumentacije za realizacijo, se lokacijska dovoljenja izdajo po njeni izdelavi.
4.	člen
Za realizacijo zazidalnega načrta velja, da soseska ni družbeno usmerjena stanovanjska gradnja In Isvedbe graditve »ktipaj s komunalnimi napravami Individualne in komunalne rabe v celoti bremeni stroške investitorjev objektov.
5.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta VS-206 Srednja vas pri Polhovem Gradcu dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
6.	člen
Zazidalna načrt je na vpogled občanom in organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, Geodetski upravi SML, Zavodu za izgradnjo
Ljubljane, TOZD Urbanizem in krajevni skupnosti
Polhov Gradec.
7.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-13/83
Ljubljana, dne 25. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
777.
Na podlagi 13. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/31) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zboru krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 25. aprila 1984 sprejela
ODLOK
o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS-202/2, VS-202/3 A in del VS-202/3 B — Selo pri Hru-ševu
1.	člen
S tem odlokom se sprejihe zazidalni nščrt VS-202/2, VS-202-3 A in del VS-20a/3 B Solo pri Hruševu, ki ga je izdelal ZIL TOZD Urbanizem — LUZ Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 3096/83 v novembru 1983.
2.	člen
Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urba-niatičnsm planiranju.
3.	člen
Za graditev objektov in naprav v območju dopolnitve zazidalnega načrta je investitor dolžan pridobiti lokacijsko dovoljenje. Za območje, za katerega je zahtevana izdelava dokumentacije za realizacijo, se lokacijska dovoljenja izdajo po njeni izdelavi.
4.	člen
Za realizacijo zazidalnega načrta velja, da soseska ni družbeno usmerjena stanovanjska gradnja in izvedba graditve skupaj s komunalnimi napravami individualne in komunalne rabe v celoti bremeni stroške investitorjev objektov.

5.	člen
Manjše odmike od sprejetega zazidalnega načrta VS-202/2, VS-202/3 A, del VS-202/3 B — Selo pri Hru-ševu dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
6.	člen
Zazidalni načrt je na vpogled občanom in organizacijam združenega delg in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane, Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Skupščini mesta Ljubljane, pristojnih za urbanizem, Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane, Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem in krajevni skupnosti Dobrova.
7.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Mestni upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 350-8/83
Ljubljana, dne 25. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r.
778.
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 617., 622., 623., 628. in 631. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 169. in 177. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) na seji zbora združenega dela dne 25. aprila 1984 sprejela naslednji
SKLEP
1
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik ugotavlja, da v delovni organizaciji Slovenijales Žičnica p. o. kot delni pravni naslednici DO Slovenijales Žičnica n. sol. o z DSSP, zoper katero je bil 7. septembra 1983 uveden začasni ukrep družbenega varstva, še niso v celoti odpravljene bistvene motnje v samoupravnih odnosih in oškodovanju družbenih interesov, kar je zlasti določeno v 4. in 6. točki 620. člena zakopa o združenem delu, zato se uvede začasni ukrep družbenega varstva.
2
V delovni organizaciji Žičnica se imenuje začasni kolektivni organ družbenega varstva v sestavi:
predsednik: Tvan Hrkač, Kvedrova 3, Ljubljana
člani: Janez Hrome, Abramova 17, Ljubljana; Jožica Pogačnik, Oražnova 2, Ljubljana; Polde Pristavec, Jezero 74, Preserje.
Janez Hrome in Jožica Pogačnik opravljata dolžnost s polnim delovnim časom.
Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije skladno z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti delovne organizacije.
3
Delovno organizacijo zastopa in predstavlja predsednik začasnega kolektivnega organa družbenega varstva
4
Začasni organ družbenega varstva je dolžan:
—	zagotoviti smotrno in zakonito samoupravno organiziranost v delovni organizaciji in opraviti vse nezakonitosti v poslovanju,
—	zagotoviti čimprejšnje volitve v vse samoupravne organe,
—	zagotoviti izdelavo in sprejem vseh samoupravnih splošnih aktov,
—	zagotoviti izvajanje programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju DO Žičnica,
—	izdelati dolgoročni razvojni program delovne organizacije,
—	zagotoviti zaščito družbenih interesov,
—	zagotoviti razpolaganje z družbenimi sredstvi skladno z njihovim namenom in zakonom,
—	zagotoviti ustrezno informiranost delavcev,
—	zagotoviti pravočasen razpis (3 mesece pred potekom ukrepa) za imenovanje novega poslovodnega organa v DO Žičnica ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Začasni .organ družbenega varstva je dolžan v času trajanja tega ukrepa zagotoviti kadrovanje ustreznih delavcev in uresničevati vse ukrepe skladno s programom uresničitve določil tega sklepa tako, da bo po prenehanju izvajanja začasnega ukrepa družbenega varstva zagotovljeno nadaljnje nemoteno in uspešno poslovanje organizacije.
5
Začasni organ družbenega varstva je dolžan pristopiti k izdelavi programa uresničitve ukrepov družbenega varstva in ga predložiti Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik najkasneje do 1. 7. 1984.
0
Začasni organ je dolžan sproti obveščati občinsko skupščino in njen izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi motenj v samoupravnih odnosih in odpravljanju razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi.
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
Zbor delavcev in začasni organ družbenega varstva sta dolžna redno obveščati skupščino občine in izvršni svet o uresničevanju začasnega ukrepa družbenega varstva, najmanj trimesečno pa tudi posredovati pisno poročilo izvršnemu svetu skupščine občine o uresničevanju začasnega ukrepa.
7
Začasni organ, delavci delovne organizacije, organ samoupravne delavske kontrole, osnovna organizacija ZSS, služba družbenega knjigovodstva, Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana lahko predlagajo skupščini, da preneha mandat začasnemu organu pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi zaradi katerih je bil imenovan.
8
Delovna organizacija Žičnica je dolžna. nositi vse stroške, ki jih zahteva izvajanje začasnega ukrepa družbenega varstva.
Člani začasnega kolektivnega poslovodnega organa s polnim delovnim časom v DO Slovenijales Žičnica prejemajo za svoje delo za 20 °/o višji osebni dohodek in sicer po svoji izbiri: kot so ga prejemali doslej v OZD, kjer so bili zaposleni ali kot je predvideno v samoupravnih aktih DO Slovenijales žičnica za delo in naloge individualnega poslovodnega organa.
Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ki del in nalog ne opravlja s polnim delovnim časom, pripada nadomestilo . OD v višini 40 b/o OD, kot je predviden v samoupravnih aktih DO Slovenijales Žičnica za dela in naloge individualnega poslovnega organa; članu začasnega kolektivnega poslovodnega organa, ki del in nalog ne opravlja s polnim delovnim časom, pa v višini 25 °/o OD, kot je predviden v samoupravnih aktih DO Slovenijales Žičnica za dela in naloge individualnega poslovodnega organa.
9
Začasni organ se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa do 31. 12 1984.
Začasni organ in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
10
Ta sklep začne veljati takoj.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
11
Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na Sodišče združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni.
Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
St. 017-3/83
Ljubljana, dne 25. aprila 1984.
Predsednik
zbora združenega dela
Anton Dolničar L r.
779.
Na podlagi 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 209. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81/ je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne 25. aprila 1984 sprejela
SKLEP
o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Slovenijales žičnica n. sol. o. in njeni Delovni skupnosti skupnih služb
I
Začasni ukrep družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica n. sol. o, in njeni DSSS preneha z dnem priglasitve vpisa konstituiranja DO Slovenijales Žičnica p. o. skladno z uredbo o vpisih OZD in drugih družbenih pravnih oseb v sodni register oziroma najkasneje 31. maja 1984.
II
Z dnem prenehanja začasnega ukrepa družbenega varstva se razreši začasni kolektivni poslovodni organ v sestavi Janez Kastelic, Ivan Selič, Jože Prosen in Polde Pristavec.
III
Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbenega varstva in pooblastila začasnega kolektivnega poslovodnega organa iz sodnega registra.
IV
Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 017-3/83
Ljubljana, dne 25. aprila 1984.
Predsednik
zbora združenega dela
Anton Dolničar 1. r.
LOGATEC
780.
Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) in določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Logatec je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Logatec sprejela
SKLEP
o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo za leto 1984
1.	člen
S tem sklepom se določijo osnove in višine prispevkov za zdravstveno varstvo:
1.	delavcev v delovnem razmerju v organizaciji združenega dela, ki izvaja investicijska in druga dela v tujini;
2.	delavcev, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju;
3.	občanov, zaposlenih v tujini, ki so zavarovani po tujih nosilcih zdravstvenega varstva,
4.	občanov, ki so zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih ali so v osebni službi pri tujih državljanih s sedežem na območju skupnosti;
5.	delovnih ljudi, ki na območju skupnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;
6.	delovnih ljudi, ki na območju skupnosti z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost;
7.	delavcev, zaposlenih pri delovnih ljudeh, civilnopravnih in fizičnih osebah;
8.	kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in imajo lastnosti združenega kmeta po predpisih o združevanju kmetov (v nadaljevanju združeni kmetje);
9.	drugih kmetov in članov njihovih gospodarstev, ki se na območju skupnosti ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastniško pravico (v nadaljevanju besedila: drugi kmetje);
10.	in drugih občanov.
2.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov delavcev pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini ter za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva je njihov osebni dohodek, dosežen na podlagi osnov in meril iz samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela, brez upoštevanja količnika za posebne- življenjske in delovne razmere v tujini.
3.	člen
Delavcem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju se osnova za plačilo prispevkov in za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva obračunava tako kot delavcem pri opravljanju investicijskih in drugih del v tujini (2. člen tega sklepa).
4.	člen
Občani iz 3. točke 1. člena tega sklepa plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, za katero se odločijo v, okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
5.	člen
Občani iz 4. točke 1. člena tega sklepa. plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbe med občanom in tujo organizacijo.
Osnova iz prejšnjega odstavka tega člena je tudi osnova za odmero pravic do socialne varnosti.
Ce občan iz prvega odstavka tega člena prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan vplačila prispevkov.
6.	člen
Višina prispevka za delovne ljudi iz 5. in 6 točke
1.	člena tega sklepa, ki se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1984, objavljenem v Uradnem listu SRS.
7.	člen
Delovnim ljudem, ki se jim ne ugotavlja osebni dohodek po družbenem dogovoru o merilih in načinu ugotavljanja osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualne in negospodarske storitve (Uradni list SRS, št. 2/75 in 2/77), plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto.
8 člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z delovnimi ljudmi, s civilnopravnimi ter fizičnimi osebami, je osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo osebni dohodek, določen s pogodbo o delovnem razmerju. Tako določena osnova sme biti nižja od 101 %> zneska, ki predstavlja minimalne življenjske stroške v SR Sloveniji. Te ugotovi Zavod za statistiko in jih objavi dvakrat letno v Uradnem listu SRS in sicer v maju in septembru. Ta osnova je osnova tudi za odmero pravic do socia’ne varnosti.
9.	člen
Združeni kmet • plačuje prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Če se združeni kmet odloči, da si bo v zdravstven: skupnosti zagotovil tudi pravice do socialne varnosti, plačuje prispevek za zdravstvene storitve in za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom od osnove, za katero se odloči v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri čemer ta ne more bi"i nižja od 4. kategorije, določene v sklepu skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta osnova velja za koledarsko leto
10.	člen
Drugi kmetje plačujejo prispevek za zagotavljanje zdravstvenih storitev
a)	od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 23 °/o,
b)	pavšal za kmetijsko gospodarstvo 1300 din.
Prispevek v znesku 1.300 din letno na osebo plačujejo:
—	za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom
—	za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali ' glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane, lastniki zemljišč.
Glede na to, da se pripravlja valorizacija katastrskega dohodka, ni pa še definitivno določenega datuma, bo skupščina OZS Logatec posredovana, sprememba 10. člena, do tedaj pa se uporablja s tem sklepom določen °/o od katastrskega dohodka in znesek pavšala.
11.	člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ter drugi občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 600 din mesečno na posameznega upravičenca.
12	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja repubhk in pokrajin razen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije plačujejo za uživalce njihovih prejemkov prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>.
13	člen
Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve za organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni po stopnji 6 °/o bruto prejemka.
14.	č’en
Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevke za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali. ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela.
Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo je povprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih, pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila druga okoliščina iz prvega odstavka tega člena.
15.	člen
Višina prispevka od osnov deločemh v 2., 3., 4., 5., 7., 8.. 9. in 14. členu, se obračunava in plačuje po objavljenih prispevnih stopnjah.
16.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje, razen določil 2. odstavka 9. člena, ki se uporablja od dneva odločitve združenega kmeta.
17.	člen
Z dnem, ko začne veljata ta sklep, preneha veljavnost sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje (Uradni list SRS, št. 13/83).
St. 06-10/82
Logatec, dne 20. aprila 1984.
Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Logatec
Alojz Sajovec L r.
MARIBOR
781.
Na podlagi 53. in 185 člena ustave SRS, 586. člena zakona o združenem delu, 10. členn zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) ter 66. in 69. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) sprejmejo delavci, delovni ljudje in občani prek občinskih skupnosti za zaposlovanje Lenart, Maribor—Pesnica, Maribor—Pobrežje, Maribor -	• ovž, Maribor—Ruše, Maribor—Tabor, Maribor—
Tezno, Ormdž, Ptuj in Slovenska Bistrica	•
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela, delovni ljudje in občani krajevnih skupnost na območju občin Lenart, Maribor—Pesnica, Maribor—Pobrežje, Maribor—Rotovž, Maribor—Ruše, Maribor—Tabor, Maribor—Tezno. Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica ustanovijo Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Maribor za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načel solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti.
2	člen
Ime skupnosti je Medobčinska skupnot za zaposlovanje Maribor (v nadaljnem besedilu: medobčinska skupnost).
Medobčinska skupnost za zaposlovanje Maribor je družbena pravna oseba s sedežem v Mariboru, Gregorčičeva 37.
3.	člen
Ta samoupravni sporazum določa:
—	delovno področje in naloge medobčinske skup-' nostij
—	samoupravno organiziranost medobčinske skupnosti,
—. planiranje v medobčinski skupnosti,
—	razmerja med "medobčinsko skupnostjo in drugimi organizacijami in skupnostmi,
—	sredstva za delovanje medobčinske skupnosti,
—	splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščite,
M ;	'
—	samoupravni nadzor nad delom medobčinske
skupnosti,
—	javnost dela medobčinske skupnosti,
—	opravljanje del in nalog za medobčinsko skupnost,
—	prehodne in končne določbe.
II.	DELOVNO PODROČJE IN NALOGE MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
4.	člen
Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter samoupravnih 'skupnostih in občani v krajevnih skupnostih oblikujejo delo medobčinske skupnosti in njenih organov na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta medobčinske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov.
5.	člen
Občinske skupnosti se sporazumejo, da bodo v medobčinski skupnosti usklajeno delovale zlasti na naslednjih delovnih področjih in nalogah:
, r— ugotavljanje razpoložljivih virov za zaposlovanje z ozirom na stopnjo delovne in strokovne usposobljenosti, enotno in celovito za območje medobčin-kg, skupnosti, upoštevajoč pri tem tudi migracijske tokove,
" — usklajevanje potreb po zaposlovanju, ki jih izkazuje združeno delo v posameznih občinskih skupnostih z zaposlitvenimi viri, ugotovljenimi na območju medobčinske skupnosti,
—	uveljavljanje enotnih načel solidarnosti in vzajemnost; ,pi-i, .zagotavljanju socialne varnosti začasno nezaposlenih delavcev, pripravi delavcev za zaposlitev ter usposabljanju in zaposlovanju invalidnih
oseb,:,..; .
—	izvajanje enotne politike organiziranega vračanja in zaposlovanja zdomcev v skladu z ustvarjenimi možnostmi v združenem in osebnem delu,
—	uveljavljanje enotnih postopkov pri medrepubliškem zaposlovanju,
—	usklajevanje planov zaposlovanja v Podravju,
—	oblikovanje programskih izhodišč za ukrepe in akcije skupnega pomena na področju zaposlovanja, strokovnega usposabljanja in prekvalifikacije, poklicnega svetovanja in štipendiranja iz združenih sredstev,
—	združevanje sredstev po načelih vzajemnosti za izvajanje nalog enotnega programa dela na območju medobčinske skupnosti,
‘■■j i
—	enotna uporaba določil zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb,
—	enoten postopek določaj; j a skupnih osnov in meril za denarne in druge dajatve iz zavarovanja za primer brezposelnosti,
—	usklajevanje letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov dela,
—	določanje organizacije delovne skupnosti skupnih strokovnih služb ter zagotavljanje materialnih pogojev za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena za medobčinsko skupnost, skupščino in njene organe,
—	uresničevanje drugih skupno dogovorjenih nalog.
Naloge, ki jih uresničujejo delavci, delovni ljudje in občani v medobčinski skupnosti, podrobneje opredeljuje statut medobčinske skupnosti.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
6.	člen
Občinske skupnosti usklajujejo izvajanje dogovorjenih skupnih nalog v medobčinski skupnosti tako, da sprejemajo usmeritve v skupščini medobčinske skupnosti ter njenih organih.
7.	člen
Organi medobčinske skupnosti so:
—	skupščina medobčinske skupnosti,
—	odbor samoupravne delavske kontrole.
Skupščina medobčinske skupnosti ima organe, ki
skrbijo za pripravo predlogov in za izvrševanje sklepov:
—	predsedstvo skupščine,
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	druge stalne ali občasne organe, ki - jih ustanovi skupščina s posebnim sklepom za uresničevanje določenih nalog.
8.	člen
Skupščino medobčinske skupnosti sestavljajo delegati, ki jih delegirajo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje.
Skupščina medobčinske skupnosti ima 30 delegatskih mest, od katerih ima vsaka občinska skupnost 3 delegatska mesta.
9.	čieti
Skupščina medobčinske skupnosti obravnava, koordinira in usklajuje področja in naloge, opredeljene s tem sporazumom.
Skupščina medobčinske skupnosti ter njeni organi opravljajo druge naloge, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in s statutom te skupnosti, družbenimi dogovori in drugimi samoupravnimi sporazumi.
Odbor samoupravne delavske laontrole šteje 5 članov.
11.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov.
12.	člen
Predsedstvo skupščine medobčinske skupnosti šteje 12. članov. Sestavljajo ga predsedniki skupščin občinskih skupnosti, predsednik skupščine mestne in medobčinske skupnosti.
Predsedstvo skupščine je delovna koordinacija. Njegova naloga je:
—	priprava letnih programov dela skupščine,
—	priprava predlogov dnevnih redov za seje skupščine,
—	zagotavljanje usklajenega delovanja in izvajanja akcij občinskih skupnosti v medobčinski skupnosti.
13.	člen
Sklepe in stališča skupščina medobčinske skupnosti sprejema s soglasno odločitvijo večine delegatov vsake občinske skupnosti.
14.	člen
Dolžnosti, pravice, odgovornosti in pristojnosti skupščine, njenih organov, voljenih in imenovanih funkcionarjev podrobneje ureja statut medobčinske skupnosti.
IV.	PLANIRANJE V MEDOBČINSKI SKUPNOSTI
15.	člen
Skupščina medobčinske skupnosti usklajuje letne, srednjeročne in dolgoročne planske usmeritve za zaposlovanje v skladu s svojimi pristojnostmi.
Plan medobčinske skupnosti opredeljuje usklajene cilje zaposlovanja, pomembne za območje podravske regije in pravice ter obveznosti občinskih skupnosti za zagotovitev izvajanja enotne politike zaposlovanja v medobčinski skupnosti.
Skupščina medobčinske skupnosti sprejema letni izvedbeni planski akt — usklajeni plan zaposlovanja v medobčinski skupnosti, ki usklajuje demografske vire tega območja z izkazanimi potrebami združenega dela — upoštevajoč pri tem tudi migracijske tokove.
16.	člen
Usklajeni plan medobčinske skupnosti temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih planov občinskih skupnosti in upošteva dogovor o skupnih temeljih plana udeležencev za razdobje 1981—1985 na območju skupnosti podravskih občin in druge dogovore v okviru medobčinskega sodelovanja ter dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985.
V.	RAZMERJA MED MEDOBClNSKO-SKUPNOSTJO IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI
17.	člen
Medobčinska skupnost sodeluje z organi družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami, s svetom podravskih občin ter medobčinsko gospodarsko zbornico za Podravje zlasti pri oblikovanju politike zaposlovanja, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti.
VI.	SREDSTVA ZA DELOVANJE MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
18.	člen
Sredstva za izvajanje programa medobčinske skupnosti in njenih organov združujejo občinske skupnosti za zaposlovanje na osnovi kriterijev, opredeljenih v samoupravnih sporazumih o temeljih plana občinskih skupnosti.
VIL SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
19.	člen
Skupščina medobčinske skupnosti, njeni organi in strokovna služba sprejemajo enotna izhodišča, s katerimi se zagotavlja izvajanje celotne politike na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na območju medobčinske skupnosti in skrbi, da bodo občinske skupnosti za zaposlovanje s svojimi samoupravnimi sporazumi o temeljih plana ter drugimi planskimi akti enotno zagotavljanje sredstev za izvajanje programov in načrtov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Operativne naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite opravlja odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
VIII.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM . MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
20.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo neposredno. Samoupravni nadzor nad delom medobčinske skupnosti, njenih organov in skupne strokovne službe opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
Pri svojem delu imajo člani odbora pravico iti dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi do-
gajanji v medobčinski skupnosti, njeni skupščini, njenih organih in delovni skupnosti skupnih strokovnih služb.
Statut medobčinske skupnosti podrobneje ureja naloge odbora samoupravne delavske konti oie in način izvolitve članov.
IX.	JAVNOST DELA MEDOBČINSKE
SKUPNOSTI
21.	člen
Javnost dela organov medobčinske skupnosti se zagotovi tako, da so seje skupščine-in njenih organov javne in preko informativnih sredstev medobčinske skupnosti.
Javnost dela skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov podrobneje ureja njen statut.
X.	OPRAVLJANJE DEL IN NALOG ZA
MEDOBČINSKO SKUPNOST
22.	člen .
Administrativno-strokovna, pomožna in tem podobna dela skupnega pomena za medobčinsko skupnost opravlja skupna strokovna služba občinskih skupnosti, ki jo ustanovijo občinske skupnosti za zaposlovanje Lenart, Maribor—Pesnica, Maribor—Pobrežje, . Maribor—Rotovž, Maribor—Ruše, Maribor—Tabor, Maribor—Tezno, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Medobčinska skupnost za zaposlovanje Maribor.
23.	člen
Skupna strokovna služba je organizirana tako, da opravlja izvajalska Opravila Za občinske skupnosti — ustanoviteljice ter druga temeljna strokovna in operativna dela in naloge, ki omogočajo delavcem, delovnim ljudem in občanom uresničevanje pravice pri zaposlovanju in posredovanju dela, strokovnemu izobraževanju, usposabljanju, zaposlovanju invalidnih oseb, poklicnem svetovanju in štipendiranju iz združenih sredstev.
24.	člen
Skupila strokovna služba opravlja analitična, finančna, statistična, pravna, administrativno-tehnična dela ih naloge ter opravila v Zvezi s pripravo gradiv za seje delegacij in skupščin za zaposlovanje in njihovih organov.
25.	člen
Skupna strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge za medobčinsko skupnost:
—	spremlja in analizira vire in rezerve delovno sposobnega prebivalstva, razvoj zaposlovanja in kadrov, njihovo izobrazbeno in poklicno sestavo ter prostorsko gibljivost za Podravje;
—	ugotavlja potrebe po kadrih, gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter sodeluje pri načrtovanju in izvajanju politike zaposlovanja v Podravju.
—	zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev, in o osebah, ki iščejo delo v Podravju;
—	enotno izvaja strokovna opravila in organizacijske postopke pri uveljavljanju pravic delavcev iz zavarovanja za primer brezposelnosti v Podravju;
—	sodeluje pri organiziranem vračanju delavcev iz tujine ih posreduje informacije o rribžlldštih ih pogojni njihove zaposlitve v domovini za zdomce z območja Podravja;
—	organizira dejavnost pri zadovoljevanju potreb po kadrih za organizacije združenega dela in izvajanje strokovnih postopkov in pomoči pri usposabljanju in prekvalifikaciji brezposelnih delavcev v Podravju;
—	enotno izvaja strokovna. opravila pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter pri uveljavljanju njihovih pravic med usposabljanjem;
—	izvaja strokovna dela pri poklicnem svetovanju mladine in odraslih v usmerjeno izobraževanje ter organizira in usklajuje dejavnost poklicnega informiranja in svetovanja z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja;
—	opravlja infdrmativno-svetovalne in finančne ter administrativne zadeve za podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju;
—	izvaja evidenco finančnega poslovanja ih vsa računovodska opravila za medobčinsko skupnost;
—	izdeluje poročila o svojem delu ter izdaja publikacije o pomembnejših strokovnih vprašanjih in informacije za potrebe zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja;
—	vodi predpisane regijske evidence s področja dela in zaposlovanja;
—	opravlja druga dela oz. naloge, ki jih v okviru nalog skupnosti naložijo organi. Skupnosti.
Osnove organizacije, delovno področje, pravice, dolžnosti in odgovornosti delovne skupnosti skupne strokovne službe podrobneje določa statut delovne skupnosti.
26.	člen
Delavci v strokovni službi, ki je organizirana kot delovna skupnost, pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu s .samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, dolžnostih in odgovornostih ter na podlagi ovrednotenega programa dela in dogovorjenih meril.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	' člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo vse skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje v regiji. Sklenitev tega samoupravnega sporazuma ugotovi skupščina medobčinske skupnosti s sklepom.
Njegove spremembe in dopolnitve se sprejemajo po istem postopku, kot sam samoupravni sporazum.
28.	člen
K samoupravnemu sporazumu dajo soglasje Izvršni sveti Skupščin občin Lenart, Maribor—Pesnica,
Maribor—Pobrežje, Maribor—Rotovž, Maribor—Ruše,
Maribor—Tabor, Maribor—Tezno, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Z veljavnostjo tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi medobčinske skupnosti za zaposlovanje z dne 8. 2. 1979.
29.	člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi.
St. 03/3-84
Datum, dne 29. marca 1983.
Predsednik skupščine • Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor
Marija Obaha 1. r.
782.
Na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor je skupščina Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor na seji dne 19. decembra 1983 sprejela
STATUT
Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Medobčinska skupnost za zaposlovanje Maribor (v hadaljnem besedilu: medobčinska skupnost) je samoupravna interesna skupnost, ki so jo ustanovili delavci, drugi delovni ljudje in, občani po občinskih skupnostih za zaposlovanje Lenart, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše. Maribor Tabor, Maribor Tezno, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, za opavljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja, in zavarovanja za primer brezposelnosti, dne 29. 3. 1983.
2.	člen
Ime skupnosti je: Medobčinska skupnost za zaposlovanje Maribor.
Sedež medobčinske skupnosti je v Mariboru, Gregorčičeva 37.
Medobčinska skupnost je družbeno pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, M jih ima na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti, tega statuta in drugih predpisov ter samoupravnih splošnih aktov.
Medobčinska skupnost odgovarja za obveznosti z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga.
Medobčinska skupnost je vpisana v sodni register
pri pristojnem sodišču.
3.	člen
Medobčinska skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom ob robu kroga: Medobčinska skupnost za zaposlovanje, v sredini pa navedbo sedeža: Maribor ter štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom.
4.	člen
Delo organov medobčinske skupnosti je javno.
5.	člen
Medobčinsko skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine oziroma njegov namestnik ima vsa pooblastila, da v imenu medobčinske skupnosti v okviru njene dejavnosti in razpoložljivih sredstev, sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi da zastopa medobčinsko skupnost pred sodišči, drugimi organi in pred javnostjo.
Predsednik skupščine oziroma njegov namestnik lahko pooblastita drugo osebo, da zastopa in predstavlja medobčinsko skupnost v mejah pooblastila.
' Predsednik skupščine medobčinske skupnosti ter njegov namestnik podpisujeta akte, ki jih sprejema skupščina skupnosti.
Skupščina medobčinske skupnosti lahko za podpisovanje finančno materialnih in drugih listin, s katerimi se izvršujejo sklepi skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov, pooblasti tudi druge podpisnike iz vrst delavcev skupne strokovne službe.
II. PODROČJE DELA IN NALOGE MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
6.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice, interese in odgovornosti v medobčinski skupnosti s tem, da se v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani dogovarjajo po občinskih skupnostih za usklajeno in koordinirano delo na področju:
—	načrtovanja skupnih nalog, ki so pomembne na območju regije;
—	solidarnega in vzajemnega združevanja sredstev za uresničevanje pravic delavcev med začasno brezposelnostjo, za usposabljanje in prekvalifikacijo brezposelnih delavcev in tistih, ki zaradi preusmeritve proizvodnje prehajajo na drugo delo, za usposabljanje in zaposlovanje, invalidnih oseb ter za pospeševanje razvoja zaposlovanja na manj razvitih območjih;
—	uresničevanje nalog in interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite:
—	razvijanja študijskega in raziskovalnega dela na področju zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja;
—	zagotavljanja enakih pogojev in možnosti ter pomoči mladini in odraslim pri izbiri šolanja, poklica in zaposlitve;
—	načrtovanja skupnih in splošnih ukrepov za organizirano vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, za njihovo varstvo in informiranje v tujini;
—	medrepubliškega zaposlovanja;
—	obveščanja delovnih ljudi in delegatov skupnosti za zaposlovanje o programih dela in nalogah medobčinske skupnosti, o združevanju in porabi sredstev ter o drugih pomembnih zadevah, ki se kot pravice in obveznosti delovnih ljudi usklajujejo v medobčinski skupnosti;
—	določanja osnov za organizacijo skupne strokovne službe in enotnih minimalnih standardov dejavnosti in s tem izenačevanje pogojev ter možnosti pri uveljavljanju pravic delavcev na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, upoštevaje pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg;
—	zagotavljanja opravljanja strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del za organe medobčinske skupnosti;
—	zagotavljanja sredstev za delo skupščine in njenih organov ter sredstev za delo skupne strokovne službe in
—	opravljanja drugih zadev'in nalog za katere se samoupravno dogovorijo občinske skupnosti.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
7.	člen
Občinske skupnosti uresničujejo svoje pravice in naloge ter obveznosti v medobčinski skupnosti po delegatih v skupščini medobčinske skupnosti in v njenih organih. 1 * * * * * * * 9
1.	Skupščina medobčinske skupnosti
8.	člen
Organ upravljanja medobčinske skupnosti je skup-
ščina.
Skupščino medobčinske skupnosti sestavljajo de-
legati občinskih skupnosti, ki jih tvorijo delegati iz
temeljili h organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti, ki jih za vsako zasedanje delegirajo skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje.
Skupščina medobčinske skupnosti ima 30 delegatskih mest, za katera vsaka skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje delegira po 3 delegate. Občinske skupnosti se v postopku evidentiranja sporazumejo o kandidatih za predsednika skupščine in njegovega namestnika ter za predsednike in člane organov skupnosti oziroma skupščine.
9.	člen
Skupščina medobčinske skupnosti ima organe, ki skrbijo za opravljanje določenih zadev, pripravo predlogov in za izvrševanje sklepov skupščine.
Organi skupščine so stalni ali občasni.
Stalni organi skupščine so:
— odbor za usklajevanje planiranja in zaposlovanja,
—	odbor za usklajevanje poklicnega usmerjanja, štipendiranja in izobraževanja;
—	odbor za usklajevanje socialne politike, kadrovskih in administrativnih vprašanj;
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
10.	člen
Skupščina ima naslednja pooblastila in odgovornosti oziroma opravlja naslednje naloge:
—	obravnava in sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane;
—	sprejema program skupnih nalog, ki ga izvaja medobčinska skupnost in za katerega se dogovorijo občinske skupnosti za zaposlovanje;
—	usklajuje združevanje sredstev solidarnosti in vzajemnosti za uresničevanje dogovorjenih programov ter daje pobude in predloge za dopolnjevanje tega sistema,
—	obravnava zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi in organizacije združenega dela na področju zaposlovanja ter sprejema ukrepe za napredek te dejavnosti;
—	spremlja in usmerja uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju zaposlovanja;
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte medobčinske skupnosti;
—	sklepa o sprejemanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
—	sprejema finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun medobčinske skupnosti;
—	voli predsednika in namestnika predsednika skupščine;
—	voli člane, predsednike in namestnike predsednikov organov skupščine;
—	imenuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	ustanovi skupno strokovno službo medobčinske skupnosti in občinskih skupnosti za zaposlovanje ter sklepa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med medobčinsko in občinskimi skupnostmi ter strokovno službo;
—	obravnava in sprejema poročila o delu organov skupnosti oziroma skupščine ter polletna, letna in druga poročila skupne strokovne službe;
—	imenuje vodjo delovne skupnosti skupne strokovne službe in njegovega pomočnika po predhodnem mnenju delovne skupnosti in
—	opravlja druge zadeve na podlagi zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter zadeve, za katere jo pooblastijo občinske skupnosti za zaposlovanje.
11.	člen
Skupščina dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik skupščine, v času njegove odsotnosti Pa njegov namestnik.
Predsednik skupščine sklicuje seje na podlagi sprejetega programa dela skupščine ter glede na potrebe, vendar najmanj 4 krat letno.
Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo skupščine tudi na predlog:
—	ene skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje;
—	organa skupščine medobčinske skupnosti;
—	odbora samoupravne delavske kontrole medobčinske skupnosti in
—	skupščine družbenopolitičnih .skupnosti.
Če predsednik skupščine ne skliče seje skupščine v osmih dneh po vloženi pismeni zahtevi, jo lahko skliče predlagatelj.
12.	člen
Prvo sejo skupščine skupnosti v novem mandatu skliče predsednik skupščine prejšnjega mandata, ki prične sejo in jo vodi do konstituiranja oziroma do izvolitve novega predsednika.
13.	člen
Predsednik skliče sejo skupščine s pismenim vabilom in s predlogom dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Vabilo in gradivo za sejo skupščine mora biti poslano delegatom oziroma delegacijam občinskih skupnosti za zaposlovanje praviloma najmanj 15 dni pred. zasedanjem.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitve in, ko seje iz opravičenega vzroka ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče seja s krajšim rokom — vendar ne krajšim od 7 dni pred sejo. V vabilu za sejo mora biti posebej obrazloženo zakaj je seja sklicana v krajšem roku.
14.	člen
Skupščina medobčinske skupnosti je mesto za sporazumevanje o svobodni menjavi dela na področju zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja, ki jo delovni ljudje uresničujejo po delegatih.
V skupščini medobčinske skupnosti delegati enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko na področju dejavnosti skupnosti m sprejemajo programe dela in razvoja ter odločajo o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnem sporazumu 9 ustanovitvi medobčinske skupnosti.
15.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov vsake občinske skupnosti za zaposlovanje.
Skupščina sprejema odločitve s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem oziroma s soglasno odločitvijo večine delegatov vsake občinske skupnosti.
Tako soglasje je potrebno, ko skupščina odloča o statutu medobčinske skupnosti, o programu skupnih nalog, o planu sredstev, o poslovnem poročilu, o zaključnem računu ter o razporejanju sredstev za delo
organov in skupne strokovne službe Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor.
Druge sklepe sprejema skupščina z večino glasov prisotnih delegatov.
16.	člen
Ce soglasje ni doseženo skupščina izvoli pet člansko komisijo, ki opravi usklajevalni postopek med delegati tako, da usklajuje vsebino neizglasovanega predloga.
Ce tudi po usklajevanju, ki se opravi takoj po prekinitvi seje, a najkasneje v 30 dneh, ni doseženo soglasje, se odločitev o zadevi odloži do naslednje seje s tem, da se zadeva vrne delegacijam občinske skupnosti za zaposlovanje z dopolnilnimi obrazložitvami in utemeljitvami ter z novim predlogom sklepa.
17.	člen
V skupščini medobčinske skupnosti in organih skupnosti oziroma skupščine so izvoljeni za dobo 2 let z možnostjo 1-kratne ponovne izvolitve:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine,
—	predsedniki, namestniki predsednikov in člani skupnih, organov skupščine.
Za funkcije v organih medobčinske skupnosti in za člane organov skupnosti oziroma skupščine so lahko izvoljeni le člani delegacij za skupnosti za zaposlovanje.
18.	člen
Podrobnejši postopek o delu skupščine določa poslovnik.
2.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
19.	člen
Funkcija delegata je družbena in častna.
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine in organov skupnosti oziroma skupščine, v katere je delegiran, izvoljen a Id imenovan.
20.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina medobčinske skupnosti, ravnajo delegati v skladu s smernicami in temeljnimi stališči skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi.
O delu skupščine in o svojem delu v njej je delegat dolžan obveščati skupščino občinske skupnosti za zaposlovanje, ki ga je delegirala in ji je odgovoren za svoje delo.
Delegatski mandat v skupščini medobčinske skupnosti traja dokler skupščina občinske skupnosti ne izvoli drugega delegata za svoje delegatsko mesto v skupščini medobčinske skupnosti.
21.	člen
Delegat ima pravico, obveznost in dolžnost:
—	odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnava skupščina in njeni organi;
—	predlagati skupščini, naj obravnava določena vprašanja;
—	predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov medobčinske skupnosti, v zvezi z delom organov skupščine in strokovne službe;
—	da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupščini;
v— postavljati vprašanja organorh skupščine v zvezi z njihovim delom ali z delom skupne strokovne službe s področja dela medobčinske skupnosti;
—	do vpogleda v gradiva, ki jih pripravlja organ skupnosti oziroma skupščine ali skupna strokovna služba in
—	biti delegiran, voljen ali imenovan v organe medobčinske skupnosti.
■ 22. člen
Delegat lahko postavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno. Na vprašanje je po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji skupščine ali organa skupnosti oziroma skupščine, če to ni mogoče, je potrebno pripraviti odgovor do prihodnje seje.
3.	Predsednik skupščine in njegov namestnik
23.	člen
Skupščina ima predsednika in namestnika predsednika skupščine.
Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine se opravi v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcionarje v samoupravnih interesnih skupnostih opravlja Medobčinski svet SZDL podravskih občin.
24.	člen
Volitve za predsednika in njegovega namestnika se izvedejo z javnim ali trajnim glasovanjem, o čemer odloča skupščina.
Ce skupščina odloči, da se izvedejo volitve s tajnim glasovanjem, se glasuje z glasovnicami. Volitve izvede tri članska komisija, ki jo imenuje skupščina.
Za predsednika in namestnika predsednika je izvoljen delegat, za katerega glasuje večina vseh delegatov skupščine.
25.	člen
Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	predstavlja in zastopa medobčinsko skupnost;
—	sklicuje in vodi seje skupščine;
—	skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine;
—.podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema' skupščina;
—	usklajuje delo skupščine z delom organov skupnosti oziroma skupščine in skrbi za njihovo učinkovito delo;
—	skrbi za sodelovanje skupščine z organi drugih samoupravnih interesnih skupnosti in z organizaci-
jami, s katerimi se povezujejo naloge medobčinske skupnosti in
—	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
26.	člen
Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih medobčinske skupnosti, sklicuje predsednik skupščine skupne posvete in sestavke kot metodo dela in usklajevanja.
Skupni posvet skliče predsednik skupščine zaradi priprave in obravnave gradiv za sejo skupščine, ter za obravnavo vseh drugih pomembnejših vprašanj s področja dela medobčinske skupnosti.
Predsednik skupščine vabi na skupne posvete oziroma sestanke predsednike organov skupščine, vodjo delovne skupnosti skupne strokovne službe, po potrebi pa še predsednika samoupravne delavske kontrole ter druge za katere meni, da lahko pripomorejo k uspešnejšemu delu skupnega posveta oziroma sestanka.
27.	člen
Namestnik predsednika nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina,
4.	Organi skupščine medobčinske skupnosti
28.	člen
Za opravljanje določenih skupnih zadev, pripravljanje predlogov in za izvrševanje sklepov, oblikuje skupščina organe, ki so ji za svoje delo odgovorni.
29.	člen
Organ skupščine dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot 1/2 članov.
Organ skupščine sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov.
30.	člen
Delo organa skupščine vodi predsednik oziroma njegov namestnik.
Predsednik oziroma namestnik predsednika organa skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:.
—	sklicuje in vodi seje organa skupščine,
—	podpisuje sklepe, ki jih sprejema organ skupščine,
—	skrbi za izvrševanje sklepov organa in skupščine glede tistih zadev, ki spadajo v pristojnost organa skupščine in
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti organ skupščine ali skupščina.
31.	člen
Odbor za usklajevanje planiranja in zaposlovanj3 zlasti:
—	spremlja in proučuje gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti na medobčinskem območju; -
—	skrbi za usklajevanje dolgoročnih, srednjeročnih in letnih načrtov zaposlovanja na medobčinskem
območju;
—	spremlja migracijska gibanja, zaposlovanje zdomcev in medrepubliško zaposlovanje na medobčinskem območju;
—	usklajuje problematiko priprave delavcev za zaposlitev in za preusposabljanje na medobčinskem
območju;
—	obravnava problematiko usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb na medobčinskem območju;
—	daje mnenje k investicijskim elaboratom, ki zagotavljajo kadre z medobčinskega območja;
—	skrbi za pripravo in realizacijo finančnega na- -črta ter obravnava in predlaga periodične obračune in zaključni račun medobčinske skupnosti in
—	opravlja druge naloge, ki po vsebini in po pooblastilih sodijo v njegovo področje dela ali naloge, za katere ga posebej pooblasti skupščina.
Odbor za usklajevanje planiranja in zaposlovanja šteje 5 članov in po dve občinski skupnosti za zaposlovanje evidentirata po enega delegata.
32. člen
Odbor za usklajevanje poklicnega usmerjanja, štipendiranja in izobraževanja skrbi za:
—	usklajevanje dolgoročnih, srednjeročnih in letnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja na medobčinskem območju;
—	spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih na medobčinskem območju;
—	obravnava in usklajuje štipendijsko politiko na medobčinskem območju;
—	spremlja deficitarnost in suficitarnost poklicev in predlaga ukrepe ter usmeritve na področju poklicnega usmerjanja, poklicnega svetovanja, izobraževanja in štipendiranja na medobčinskem območju;
—	daje pobude in sodeluje s koordinacijskim odborom za usmerjanje vpisa in o vpisnih kapacitetah na območju medobčinske skupnosti;
—	usklajuje pobude za dopolnitve ali spremembe samoupravnih aktov na področju štipendiranja na območju medobčinske skupnosti in
—	opravlja druge naloge, ki po vsebini in po pooblastilih sodijo v njegovo področje dela ali naloge, za katere ga posebej pooblasti skupščina.
Odbor za usklajevanje poklicnega usmerjanja, štipendiranja in izobraževanja šteje 5 članov in po dve občinski skupnosti za zaposlovanje evidentirata po enega delegata.
33 člen
Odbor za usklajevanje socialne politike, kadrovskih in administrativni vprašanj zlasti:
—	spremlja sistem repub’ k e solidarnosti in usklajuje regijsko vzajemnost na področju socialne
varnosti brezposelnih oseb, strokovnega usposabljanja in invalidnih oseb ter oblikuje predloge za to področje dejavnosti na medobčinskem območju;
—	obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti medobčinske skupnosti in delovne skupnosti skupne strokovne službe;
.— obravnava razmerja s skupno strokovno službo Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor;
—	usklajuje oblikovanje strokovne komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe zd medobčinsko območje;
—	daje predloge za izvolitev predsednika in namestnika predsednika skupščine medobčinske skupno--s ti in za predsednike, namestnike predsednikov in člane organov skupščine;
—	evidentira kandidate za funkcije v organih Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS in medobčinskega območja;
—	daje predlog za imenovanje vodje delovne skupnosti skupne strokovne službe in njegovega pomočnika in
—	opravlja druge naloge, ki po vsebini in po pooblastilih sodijo v njegovo področje dela ali naloge, za katere ga posebej pooblasti skupščina.
Odbor za usklajevanje socialne politike, kadrovskih in administrativnih vprašanj šteje 5 članov in po dve občinski skupnosti za zaposlovanje evidentirata po enega delegata.
5. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
34.	člen
Delovni ljudje in občani v medobčinski skupnosti organizirajo, pripravljajo, usklajujejo in usmerjajo uresničevanje nalog in interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja.
Naloge in interese splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite neposredno opravljajo in uresničujejo zlasti delavci v organizacijah združenega dela ter delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe. Medobčinska skupnost zagotavlja delovanje temeljnih dejavnosti zaposlovanja ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in za primer vojne.
35.	člen
V planih medobčinske skupnosti se določijo naloge za organiziranje, pripravljanje in uresničevanje splošne ljudske obrambe. in družbene samozaščite ter sredstva za uresničevanje teh nalog, ki -zagotavljajo opravljanje temeljnih dejavnosti, zaposlovanja tudi v vojnih razmerah.
36.	člen
Pri obravnavanju nalog, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v medobčinski skupnosti so . delegati skupščine in člani organov skupščine ter delavci delovne skupnosti strokovne službe dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav.
37.	člen
Skupščina medobčinske, skupnosti spremlja in usmerja uresničevanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite na področju zaposlovanja in imenuje odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za opravljanje določenih nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
38.	člen
'Naloge odbora za splošno ljudsko obrambo ki družbeno samozaščito določajo zakon, ta statut in posebni sklepi skupščine.
39.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt medobčinske . skupnosti;
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z tistreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in organi za območje Podravja;
—	predlaga obrambne elemente razvoja načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere so pristojni drugi organi medobčinske skupnosti;
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov splošne Ijud-skq . obrarpbe in družbene samozaščite glede na predvidene vojne razmere;
r~- v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične* skupnosti določa delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z. njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere;
—	sodeluje z odbori za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščin občinskih skupnosti, zaradi -usklajevanja obrambnih priprav na območju medobčinske skupnosti;
—	zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovne dolžnosti in evidentiranje delovnih obveznikov in
—	opravlja druge naloge s področja splošne ljudske obrtenbe in družbene samozaščite.
40.	člen
Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje 5 članov, pri čemer je predsednik skupščine medobčinske skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, člani pa namestnik predsednika skupščine ter predsedniki organov ali njihovi namestniki.-. ..
Odbor' za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini medobčinske skupnosti.
41.	člen
V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne, prenehajo veljati določila tega statuta o rokih skMca
skupščine in njenih organov in o zahtevani večini pri
sprejemanju sklepov. Način dela skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov določijo organi družbenopolitične skupnosti ali odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Ko preneha neposredna vojna nevarnost ali vojna, je potrebno takoj sklicati sejo skupščine medobčinske skupnosti, odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pa ji mora poročati o svojem delu v tem času.
IV.	SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
42.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani nadzorujejo delo medobčinske skupnosti, njenih organov in delovne skupnosti strokovne službe, neposredno po organih občinske skupnosti in po organu samoupravne delavske kontrole.
43.	člen
Organ samoupravnega nadzora v medobčinski skupnosti je odbor samoupravne delavske kontrole, ki šteje 5 članov. Mandat članov odbora traja štiri leta in je skladen z mandatno dobo delegatov v delegacijah za področje zaposlovanja. Delegat je lahko največ 2-krat zapored izvoljen za člana samoupravne delavske kontrole. V odbor samoupravne delavske kontrole evidentirata po dve občinski skupnosti po enega delegata.	*
44.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo iz svojih vrst predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Sejo odbora’je dolžan sklicati, če to zahtevajo:
—	najmanj trije člani odbora,
—	najmanj 1/3 delegatov skupščine medobčinske skupnosti,
—	družbena pravobranilec samoupravljanja in
—	pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti.
Prvo sejo odbora skliče predsednik skupščine medobčinske skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole sklepa veljavno, če je na seji pristojna večina članov. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov odbora.
Odbor samoupravne delavske kontrole se sestaja po potrebi, najmanj pa 2-krat letno, da oceni delo in poslovanje medobčinske skupnosti.
45.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole zlasti spremlja in nadzoruje:
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčinske skupnosti, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov medobčinske skupnosti;
—	izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sklepa skupščina medobčinske skupnosti;
St. 14— 10. V. 1984	____URADNI LIST SRS
Stran 971
—	izvajanje sklepov" skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov;
—	odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi;
—	izvajanje planov in programa medobčinske skupnosti z obravnavanjem letnega poročila o delu medobčinske skupnosti, skupščine in njenih organov ter periodičnih in zaključnega računa medobčinske skupnosti;
—	obveščanje delovnih ljudi o delu in poslovanju medobčinske skupnosti, skupščine in njenih organov in
—	izpolnjevanje drugih samoupravnih pravic, obveznosti, dolžnosti in interesov delavcev, ki jih uresničujejo v medobčinski skupnosti.
46.	člen
Organi medobčinske skupnosti in delovna skupnost strokovne službe medobčinske skupnosti, ki so pristojni za posamezne zadeve in dela iz 45. člena tega statuta, so dolžni skrbeti za to, da je odbor samoupravne delavske kontrole obveščen in seznanjen z odločitvami in s stanjem na teh področjih.
Mnenja, pripombe in predloge odbora samoupravne delavske kontrole je pristojni organ oziroma delovna skupnost skupne strokovne službe dolžna upoštevati pri svojem delu.
47.	člen
O svojem delu in o stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole sproti obveščati skupščino medobčinske skupnosti, o ugotovljenih nepravilnostih in svojih stališčih pa tudi organe, ki imajo pravico in dolžnost, da odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti.
Če odbor ugotovi v delovanju medobčinske skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti skupne strokovne službe dejanja ali opustitev, ki imajo znake kaznivega dejanja gospodarskega prestopka, prekrška ali kršitve družbenega dogovora, samoupravnega sporazuma ali tega statuta ter drugega splošnega akta, o tem takoj obvesti pristojne organe.
Najmanj 1-krat na leto odbor samoupravne delavske kontrole predloži poročilo o svojem delu hkrati z ugotovitvami in oceno stanja skupščini medobčinske skupnosti, ki je to poročilo dolžna obravnavati.
48.	člen
Pri uresničevanju svojih nalog ima odbor samoupravne delavske kontrole pravico in dolžnost, da se obrača na skupščine družbenopolitičnih, skupnosti, na družbenega pravobranilca samoupravljanja, na službo družbenega knjigovodstva, na organe inšpekcij in ha druge organe družbenega nadzorstva in kontrole, ki so pristojni za kontrolo zakonitosti dela medobčinske skupnosti.
Odbor samoupravne delavske kontrole obvešča organe iz prejšnjega odstavka tega člena o ugotovlje-hih pojavih v primerih, ko so le-ti v mejah svojih pristojnosti, dolžni ukrepati po zakonu.
49.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sejam skupščine in sejam or-
ganov skupščine ter dajati pripombe in predloge, k samoupravnim splošnim aktom ter k drugim vprašanjem in sklepom, ki jih sprejema skupščina medobčinske skupnosti in njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo na dnevni red seje skupščine ali njenih organov.
50.	člen
Delovna skupnost skupne strokovne službe medobčinske skupnosti je v mejah svojega delovnega področja dolžna dajati odboru samoupravne delavske kontrole podatke in poročila, ki so pomembna za uresničevanje nalog samoupravne delavske kontrole in mu omogočiti vpogled v listine, spise in poročila.
Skupna strokovna služba medobčinske skupnosti za zaposlovanje je dolžna zagotavljati opravljanje administrativnih del ter nuditi ustrezno strokovno in drugo pomoč za nemoteno in učinkovito delo odbora samoupravne delavske kontrole.
V.	PLANIRANJE V MEDOBČINSKI SKUPNOSTI
51.	člen
Zaradi zadovoljevanja splošnih in skupnih interesov na področju dejavnosti zaposlovanja, planirajo in združujejo občinske skupnosti sredstva za izvajanje programa in dejavnosti medobčinske skupnosti po načelih vzajemnosti. Pogoji, obseg in merila za vzajemno združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje programa skupnih nalog, so določeni v samoupravnem sporazumu o vzajemnem združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog na nivoju Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor.
52.	člen
Sredstva za delovanje medobčinske skupnosti zagotavljajo občinske skupnosti na osnovi svojih planskih aktov in ovrednotenega programa dela medobčinske skupnosti, ki ga obravnavajo in sprejemajo delegati in delegacije oziroma skupščine občinskih skupnosti v procesu usklajenega, srečujočega, sočasnega-in celovitega planiranja za dolgoročni, srednjeročni in letni razvoj dejavnosti zaposlovanja.
53.	člen
Skupščina medobčinske skupnosti s sklepom ugotovi, da je ovrednoteni program medobčinske skupnosti sprejet v skladu s planskimi akti občinskih skupnosti ter na njegovi osnovi sprejme delovni program in finančni načrt medobčinske skupnosti za vsako koledarsko leto. Med letom skupščina spremlja uresničevanje delovnega programa in porabo sredstev, na koncu leta pa obravnava in sprejema poročilo o izpolnitvi programa in zaključni račun.
54.	člen
V planih in programih so konkretno določene skupne zadeve oziroma naloge in pravice, M bodo uresničevane s svobodno menjavo dela v medobčinski skupnosti.
VI.	JAVNOST DELA MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
55.	člen
Skupščina medobčinske skupnosti skrbč, da je o delu medobčinske skupnosti, njenem delu in odločit-
vah ter o delu njenih organov obveščena javnost, posebno pa delegati v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki sestavljajo delegacije za skupnosti za zaposlovanje.
V ta namen skupščina medobčinske skupnosti določa način in oblike ter sredstva za javno objavljanje informacij o svojem delu in o odločit /ah, ki jih sprejema.
Delegati skupščine medobčinske skupnosti morajo o delu skupščine in o svojem delu obveščati delegacije, ki so jih delegirale in delovnim ljudem, ki so jih izvolili.
56.	člen
Delovni ljudje in občani, ustanovitelji medobčinske skupnosti morajo biti seznanjeni z vsemi temeljnimi problemi na področju zaposlovanja in z nalogami medobčinske skupnosti.
Skupščina medobčinske skupnosti zagotavlja, da je širša javnost seznanjena s predlaganimi in sprejetimi programi dela, z njihovim izpolnjevanjem ter z višino in namenom porabe sredstev. .
57.	člen
Skupščina medobčinske skupnosti določi, da se informiranje opravlja s posebnimi gradivi o temeljnih vprašanjih, z gradivi in predlogi,' ki se pripravljajo za seje skupščine in njenih organov ter prek občasnih, letnih, poslovnih in drugih poročil, ki jih izdaja medobčinska skupnost.
58.	člen
Predstavniki ■ organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih or-ganizac j in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico prisostvovati ser jam 'organov medobčinske skupnosti in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice bdiočanja.
VII.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNE STROKOVNE
SLUŽBE MEDOBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE MARIBOR
59.	člen
Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela opravlja za medobčinsko skupnost delovna skupnost skupne strokovne službe.
Skupščina medobčinske skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost skupne strokovne službe skupno z občinskimi skupnostmi na medobčinskem območju Podravja.
Medsebojna razmerja med medobčinsko skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo skupne strokovne službe.
60., člen
Skupna strokovna služba opravlja poleg del oziroma nalog in opravil določenih v 22. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi medobčinske skupnosti, še naslednje naloge:
—	sodeluje pri pripravi sej skupščine in njenih organov;
—	zagotavlja delegatom strokovno pomoč v zvezi z njihovim delom pri opravljanju delegatske funkcije;
—- pripravlja predloge za program dela skupščine in njenih organov;
—	skrbi za pošiljanje gradiva delegacijam in delegatom ter za objavo gradiv in sklepov skupščine;
—	zbira delegatska vprašanja in pobude ter jih posreduje ustreznim organom in službam;
—	opravlja tajniška, administrativna in druga tehnična dela za delo skupščine in njenih organov;
—	skrbi za pravočasno obveščanje delegacij in delegatov o delu skupščine in njenih organov;
—	pripravlja periodična in letna poročila o finančnem poslovanju;
—	pripravlja strokovne osnove letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov medobčinske skupnosti;
—	pripravlja poročila in analize o problematiki dela iz področja dejavnosti medobčinske skupnosti;
—	pripravlja strokovne osnove za obrambni načrt in druge naloge s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	pripravlja strokovna gradiva za odločanje v skupščini medobčinske skupnosti in njenih organih;
—	opravlja druge naloge določene v programu dela in v samoupravnih aktih medobčinske skupnosti.
61. člen
Delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela na podlagi programa dela skupne strokovne službe. Sredstva za delo skupne strokovne službe zagotavljajo ustanovitelji v svojih planskih aktih in finančnih načrtih.
62: člen
.Medobčinska skupnost zagotavlja skupno z občinskimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti skupne strokovne službe, to so delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja.
Delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z nače’cm dzVtvs po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev..
Z delovnimi sredstvi opravlja medobčinska skupnost. delavci delovne skupnosti pa imajo pravico uporabljati ta sredstva in z njimi delati.
63.	člen
Delovno skupnost skupne strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenujejo skupščine skupnosti, ki so ustanovile delovno skupnost na podlagi predhodnega mnenja delavskega sveta delovne skupnosti skupne strokovne službe.
Vodja delovne skupnosti je imenovan za .dobo 4 let in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan-
Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan kdor ima:
—	visokošolsko izobrazbo;
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj in
—	izpolnjuje pogoje družbenopolitične aktivnosti in primernosti.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in delo delovne skupnosti odgovoren skupščinam skupnosti in njihovim organom, ki so ustanovile delovno skupnost.
Enak postopek velja za imenovanje pomočnika vodje delovne skupnosti skupne strokovne službe s tem, da so pogoji, ki jih mora izpolnjevati določeni v samoupravnih splošnih aktih delovne skupnosti.
64.	člen
Akte delovne skupnosti, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog, število delavcev, ki jih opravljajo in njihovo strokovno usposobljenost, obravnavajo in dajejo k njim svoje soglasje skupščine skupnosti, ki so ustanovile delovno skupnost.
VIII.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI MEDOBČINSKE SKUPNOSTI
65.	člen
Medobčinska skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte:
*— samoupravni sporazum o ustanovitvi medobčinske skupnosti;
—	statut medobčinske skupnosti;
—	poslovnik o delu skupščine medobčinske skupnosti in njenih organov in
—	druge samoupravne splošne akte.
66.	člen
Preden skupščina medobčinske skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh občinskih skupnostih za zaposlovanje.
67.	člen
Smoupravni splošni akti medobčinske skupnosti začno praviloma veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
68.	člen
Obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov
medobčinske skupnosti daje organ, ki je sprejel samoupravni splošni akt.
69.	člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. IX.
IX.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
70.	člen
Vse samoupravne splošne akte medobčinske skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega statuta.
71.	člen
Statut medobčinske skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina medobčinske skupnosti po opravljenih predhodnih obravnavah v občinskih skupnostih.
72.	člen
Statut medobčinske skupnosti velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 03/9-83
Predsednica
skupščine medobčinske skupnosti
Marija Obaha 1. r.
MOZIRJE
783.
Na podlagi 18. in 41. člena zakona o zdravstvenem varstvu (,Uradni-Ust SRS, št. 1/80) in določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne
27.	marca 1984 sprejela
SKLEP
o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Mozirje za leto 1984
1.	člen
S tem sklepom se za leto 1984 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985, opredelijo osnove za obračunavanje prispevkov, določi stopnja in višina prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov ter drugih delovnih ljudi in občanov.
2.	člen
Za dogovorjeno višino sredstev za uresničevanje opredeljenega programa iz dohodka in osebnega dohodka skupščine občinske zdravstvene skupnosti Mozirje ugotavlja naslednje prispevne stopnje:
a)	iz dohodka	8,73 "/e
b)	iz osebnih dohodkov	0,64 6/e
Osnova za obračun prispevka iz dohodka in osebnega dohodka je bruto osebni dohodek.
3.	člen
Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetijski zavarovanci:
1.	združeni kmetje, ki dosegajo z združevanjem dela in sredstev najmanj tolikšen ali višji osebni dohodek, kot je na podlagi zakona določen najnižji osebni dohodek delavca, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje, po neto stopnji 11,04 č/o,
2.	združeni kmetje, hi so se na podlagi posebnega sklepa skupščine prijavili za pridobitev pravice do socialne varnosti, plačujejo prispevek po neto stopnji 3,50 % od osnove iz 1. točke tega člena, ■
•	3. združeni kmetje, ki ne dosegajo osebnega do-
ti odka, opredeljenega v 1. točki tega člena, oziroma je njihova zavarovalna osnova manjša od najnižjega osebnega dohodka in drugi kmetje, plačujejo prispevek za zdravstvend* varstvo po stopnji 36,50 u/o od katastrskega dohodka negozdnih površin in vrednosti lesa določenega za posek v letu, za katero se odmerja prispevek in pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo v višini 1.340 din.
4.	člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in pokrajin plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo za njihove upokojence po stopnji 14% od vseh prejemkov.
5.	člen
Za delavce in občane, ki so sklenili pogodbe o delu po 217. členu zakona o delovnih razmerjih, plačujejo organizacije oziroma zasebni delodajalci prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 8% od bruto prejemkov v breme dohodka.
6.	člen
Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek po stopnji iz 2. člena tega sklepa od. osebnega dohodka, ki ga ugotovi pristojni občinski organ za družbene prihodke za tekoče leto. Dokončni obračun se opravi, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto.
Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) ter osebe, katerim občinski organ za družbene prihodke ugotovi nižji osebni dohodek od povprečnega, osebnega dohodka v SR Sloveniji in osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo prispevek po stopnji iz 2. člena tega sklepa od osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, preračunani v bruto.
7.	člen
Ospbe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci) plačujejo prispevek po stopnji iz 2. člena tega sklepa od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, preračunanih v bruto.
8.	člen
Zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačan dopust ali ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka. Prispevek so dolžni plačati za ves čas take odsotnosti po stopnjah iz 2. člena tega sklepa od osnove, ki je enaka mesečnemu osebnemu dohodku, ki ga je delavec dosegel v mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali je nastala kakšna druga okolnost iz tega člena, zaradi katere se plačuje prispevek po tem členu.
9. Sten
Gsebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehalo delovno razmerje v SR Sloveniji,
pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo ter druge osebe, ki niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek po 2. členu tega sklepa od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.
Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo delovno organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, se učijo ali so na praksi, plačujejo delovne organizacije prispevek po stopnjah iz 2. člena tega sklepa od osnov določenih v prvem odstavku tega člena.
10. člen
Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja in jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno od tujega nosilca zavarovanja ter drugi ljudje in občani, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo v pavšalnem znesku 850 din mesečno.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha ^veljati sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in o osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij uporabnikov za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 46/82).
11. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Št. 402-26/82-84
Mozirje, dne 27. marca 1984.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje
Jože Kumer, dipl. inž. 1. r.
784.
Na podlagi 21., 23., 24. in 31. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na seji dne 27. marca 1984 sprejela
SKLEP
o osnovah in stopnjah prispevka ter osnovah za socialno varstvo v zvezi z zdravstvenim varstvom združenih kmetov
Združeni kmet, ki se prijavi pri občinski zdrav stveni skupnosti za pravico do socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, najmanj po osnovi, ena i najnižjemu z zakonom določenemu osebnemu dohod delavca, veljavnem v času prijave, ali višji osnov pridobi status uporabnika socialne vamdsti (nadom6 stilo osebnega dohodka za začasno nezmožnost za ® lo zaradi bolezni in nesreč, potni stroški, pogrebnin ~-posmrtnine).
2
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je osnova, po kateri je bil združeni kmet zavarovan v preteklem letu. Za združenega kmeta, ki se prvič prijavi v zavarovanje, je osnova za nadomestilo v prvem letu tista, za katero se je prijavil.
3
Odstotek nadomestila znaša 90 °/o od osnove, razen v primerih iz 5. alinee tretjega odstavka 25. člena sporazuma, ki znaša nadomestilo 100 "/o Od osnove (borci NOV, vojaški invalidi, itd.).
4
Osnova za prispevek za socialno varnost je prijavljena osnova v smislu prve točke tega sklepa in je enaka osnovi za pokojninsko zavarovanje.
Stopnjo prispevka določi skupščina občinske zdravstvene skupnosti vsako leto za tekoče leto s posebnim sklepom.
5
Združeni kmet, ki se prijavi za pravico do socialne varnosti po tem sklepu, vloži prijavo najkasneje do
31.	marca, s pridobitvijo statusa od 1. januarja dalje.
V roku iz prejšnjega odstavka lahko vloži tudi spremembo osnove. Prijava zavarovanja velja najmanj za eno leto, razen v primeru, ko združenemu kmetu pred tem rokom preneha status združenega kmeta iz prve točke tega sklepa.
6
Nadomestilo osebnega dohodka se izplačuje v breme občinske zdravstvene skupnosti za neprekinjeno nezmožnost za delo ob isti bolezni od 46. dne dalje. Združeni kmet ima pravico do prejemanja nadom-mestila, potnih stroškov, pogrebnine in posmrtnine, če ima do začetka meseca, v katerem je nastopila obveznost občinske zdravstvene skupnosti, v celoti poravnane zapadle obveznosti prispevka.
7
Glede na to, da se v letu 1984 uvaja nova oblika zavarovanja za socialno varnost, se lahko združeni kmet, ne glede na 5. točko tega sklepa, prijavi do
30.	4. 1984, pozneje pa v skladu s 5. točko tega sklepa.
8
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina občinske zdravstvene skupnosti, uporablja pa se od
1.	1. 1984 dalje.
St. 402-6/84
Mozirje, dne 27. marca 1984.
ŠENTJUR PRI CELJU 785.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 8. člena zakona o imenovanju m evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), na podlagi določil pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter na osnovi 178. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) sprejela na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 23. marca 1984
ODLOK
o določitvi in imenovanju ulic in cest na območju občine Šentjur pri Celju
1.	člen
V naselju Šentjur, v krajevnih skupnostih Šentjur center in Šentjur okolica, se imenujejo naslednje ulice in ceste:
1.	Ulica Dušana Kvedra
2.	Titov trg
3.	Cesta Leona Dobrotniška
4.	Cesta kozjanskega odreda
5.	Ljubljanska cesta
6.	Cesta na kmetijsko šolo
7.	Uhca Franja Malgaja
8.	Ulica drugega bataljona
9.	Cesta Valentina Orožna
10.	Cesta Užičke Požege
11.	Ulica skladateljev Ipavcev
12.	Pod rebrami
13.	Cesta Miloša Zidanška
14.	Na lipico
15.	Pešnica
16.	Ulica talcev
17.	Pod vrbco
18.	Ulica A. M. Slomška
19.	Na tičnico
20.	Ulica Franja Vrunča
21.	Ulica XIV. divizije
22.	Na razgled
23.	Ulica I. celjske čete
24.	Ulica Matije Gubca
25.	Ulica Toneta Seliškarja
26.	Ulica Blaža Kocena
Predsednik skupščine Občinske, zdravstvene skupnosti Mozirje
Jože Kumer, dipl. inž. 1. r.
27.	Ulica Tončke Čečeve
28.	Kolodvorska ulica
29.	Efenkova ulica
30.	Cesta pod Rifnikom
31.	Cankarjeva uhca
32.	Gajstova pot
33.	Jerinova ulica
34.	Ulica bratstva
35.	Vrtna ulica
36.	Cesta na brdo
37.	UUča Franja Žagarja
s
2.	člen
Ulice in ceste so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu M 1 :2500, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Geodetska uprava občine Šentjur pri Celju izvede po tem odloku spremembe v vseh uradno vodenih seznamih ROTE in E-hiš.
4.	člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi in imenovanju ulic in cest na območju krajevne skupnosti Šentjur — trg (Uradni list SRS, št. 10/77) in odlok o preimenovanju dela ulice Dušana Kvedra v Titov trg (Uradni list SRS, št. 27/82)
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v ' Uradnem listu SRS.
St. 015-1/84-1	'	,
Šentjur pri Celju, dne 23. marca 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez 1. r.
786.
Skupščina občine Šentjur, pri Celju je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1984 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Urban
1.	člen
Sprejme še zazidalni načrt stanovanjske soseske Urban v Gorici pri Slivnici, ki ga je iždelal Razvojni Center Celje pod št. 17/80 v jUftiju 1981.
2.	člen
Osnutek zazidalnega načrta je bil javno razgrnjen s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 29/82).
3.	člen 4
Zazidalni načrt iz prvega člena tega odloka vsebuje programski in tehnični del v skladu z 8. členom zakona o urbanističnem planiranju.
Natančnejše določbe glede tehničnih in ostalih pogojev, ki jim morajo investitorji zadostiti, vsebuje pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta, ki je sestavni del elaborata.
4.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim ter občanom na oddelku za občo upravo občine Šentjur pri Celju.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-17/84-1
Šentjur pri Celju, dne 24. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Peter Knez L r.
787.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 19. aprila 1984 sprejela •
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine določene do vključno 31. 12. 1982 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 33,7 0/o od 1. 3. 1984 dalje.
2
Preživnine določene v letu 1983 se od 1. 3. 1984 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka glede na čas, kdaj so bile določene in sicfer
če so določene:	za •/•
do konca januarja 1983	33,7
do konca februarja 1983	30,9
do konca marca 1983	28,1
do konca aprila 1983	25,3
do konca maja 1983	22,5
do konca junija 1983	19,7
do konca julija 1983	16,8
do konca avgusta 1983	14,0
do konca septembra 1983	11,2
do konca oktobra 1983	8,4
do konca novembra 1983	5,6
do konca decembra 1983	2,8
3
SMep začne vrfjatt z dnem objave.
SL 56-5/84
Šentjur pri Ctiju, dne 19. aprila 1984.
Predsednik skupščine Občinske *upnosti socialnega skrbstva Šentjur pri Celju
Jože Zupanc 1 r.
ŽALEC
788.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proralčuna občine Žalec za leto 1983
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Žalec za leto 1983, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv.
2.	člen
1. Zaključni račun proračuna izkazuje:
din
—	prihodke	. ,	207,768.245,90
—	odhodke	202,519.275,10
—	presežek prihodkov nad odhodki 5,246.970,80
2.	Zaključni račun sredstev rezerv izkazuje:
—	prihodke	4,246.842,45
-— odhodke	2,359.534,50
—	presežek	prihodkov nad odhodki	1,887.307,95
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna v znesku 5,246.970,80 din se prenese v proračun za leto 1984 in se nameni za sredstva za delo upravnih organov in druge splošne družbene potrebe.
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v znesku 1,887.307,95 din se prenese v sredstva rezerv za leto 1934.
5.	člen
Zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 1983 je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 400-2/84-3
Žalec, dne 25. aprila 1984.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
789.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list • SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) in soglasja kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec, št. 382-2/83 z dne 6. 12. 1983 na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. aprila 1984
ODLOK
o zazidalnem načrtu industrijskega območja Gradnja
Žalec v Laikovi vasi
1.	člen
Sprejme se zazidalni načrt industrijskega območja Gradnja Žalec v Latkovi vasi.
2.	člen
Območje zazidalnega načrta je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec, št. 18-1/82 v oktobru 1982 in novembru 1383 in ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Območje zazidalnega načrta je namenjeno za uresničitev programa izgradnje industrijskih objektov industrije gradbenega materiala Gradnja Žalec v Latkovi vasi.
4.	člen
Ta odlok začne" veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/82-6/3
Žalec, dne 25. aprila 1984.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
790.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 73. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 22/83 in 35/83) in 173. člena statuta občine Žalce (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. aprila 1984 sprejela
(	ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi
in organizaciji štabov in enot civilne zaščite
1.	člen
Naslov odloka o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite (Uradni Ust SRS, št. 23/77) se spremeni tako, da se glasi: »odlok o organizaciji štabov in enot civilne zaščite«.
2.	člen
■ V prvem odstavku 1. člena se spremeni besedilo tako, da se glasi:
»Za organizacijo, usmerjanje in pripravljanje delovnih ljudi in občanov za osebno in vzajemno zaščito, usposabljanje enot civilne zaščite, organizacijo in usmerjanje izvajanja zaščitnih in reševalnih ukrepov, vodenje zaščitnih in reševalnih akcij ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni, ob naravnih nesrečah in izrednih razmerah se v občini Žalec ustanovijo štabi za civilno zaščito.«
3.	člen
Druga člen se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Štab za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren organu, ki ga je ustanovil, pristojnemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter višjemu štabu za civilno zaščito.«
4.	člen
Prvi odstavek 3. člena se črta. Drugi odstavek
3.	člena pa se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine. Občinski štab pripravlja in vod: civilno zaščito v vojni, ob naravnih nesrečah in drugih nesrečah in izrednih razmerah.«
5.	člen
Prvi odstavek 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti je operativni in strokovni organ, ki organizira, pripravlja in vodi zaščito in reševanje ljudi ter matenialnih dobrin. Štab za civilno zaščito v krajevni skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti.«
6.	člen
Prvi odstavek 5. člena se spremeni tako, da se glasi:' "
»Štab za civilno zaščito v temeljni in drugi organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti je operativni in strokovni organ,
ki pripravlja in vodi zaščito, reševanje ljudi in materialnih dobrin.«
Petemu členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»V stavbah v katerih deluje več samoupravnih organizacij in skupnosti se ustanovi' skupen štab za civilno zaščito.«
7.	člen
Šesti člen’ se špremend tako, da se glasi:
»Enote civilne zaščite so posebno organizirane ter tehnično in strokovno usposobljen del civilne zaščite, namenjene za zaščite in reševanje prebivalstva in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih nesrečah in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah.
Enote civilne zaščite so:
—	občinska združeni odred
—	specializirane enote civilne zaščite
—	splošne enote civilne zaščite«
8.	člen
Sedmi člen se spremeni tako, da se glasi:
»Enote civilne zaščite v temeljni in drugi organizaciji združenega dea ih drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, organizira delavski svet, v krajevni skupnosti svet krajevne skupnosti, v stanovanjskih - stavbah hišni svet v skladu z načrtom civilne zaščite v krajevni skupnosti, občinski združeni odred pa izvršni svet občinske skupščine.«
9.	člen
Osmi člen se spremeni tako, da se glasi:
»Specializirane enote civilne zaščite so: 1
—	enote za gašenje požarov
—	enote za radiološko in kemično zaščito
—	enote za prvo medicinsko pomoč
—	enote za odstranjevanje ruševin
—	enote za tehnično reševanje
—	enote za prvo veterinarsko pomoč
—	enote za vzdrževanje in uporabo zaklonišč
—	druge enote v skladu s potrebami«
10.	člen
Trinajsti člen se spremeni tako, da se glasi:
»Štabi za civilno zaščito morajo izdelati načrt za izvajanje ukrepov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter izrednih razmerah-Postopek za sprejem načrta civilne zaščite je enak postopku za sprejem obrambnega načrta in je njegov sestavni del.«
11.	člen
V 14. členu se besede: »Oddelek za ljudsko obrambo občine Žalec«, nadomestijo z besedami: »Občinski sekretariat za ljudsko obrambo«.
FOBBAVBK
K. člen
Ta odlok aacae veljati osuti dan po objavi v Uradnem listu SBS.
St. 850-11-9/84
Žalec, dne 25. aprila 1984.
V odloku o proračunu občine Logatec za leto 1984, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-596/84 z dne
7.	IV. 1984 se tretja vrsta 5. člena pravilno glasi: »Lastni prihodki, ki jih bodo upravni organi ustvariti z lastno« ...
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1 x.
Uredništvo
VSEBINA
Stran
POPRAVEK
V pravilniku o žičnicah in vlečnicah, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 7-368/84 z dne 8. III. 1984 so tele tiskovne napake:
—	v drugi vrsti drugega odstavka 10. člena se beseda »statističnih« pravilno glasi »statičnih«;
—	pred 31. členom se naslov 4. podpoglavja pravilno glasi »Vlačila«;
—	v zadnji vrsti drugega odstavka 40. člena se beseda »kolesa« pravilno glasi »kolesna«;
—	v 50. členu se pod 1. točko beseda »nosilnost« pravilno glasi »nosilne«;
—	v tretji vrsti prvega odstavka 51. člena se beseda »koeficient« pravilno glasi »koeficienta«;
—	v prvi vrsti 53. člena se beseda »premer« pravilno glasi »premeri«;
—	v drugi vrsti 78. člena se za besedama »v višini« vstavi besedo »vrvi«;
—	v tretji vrsti druge alinee 109. člena se za besedama »kovinsko predelovalne« vstavi beseda »ali«;
—	v tretji vrsti prvega odstavka 111. člena se beseda »vzdrževanje« pravilno glasi, »vzdrževanjem«;
\
—	v drugi vrsti drugega odstavka 128. člena se beseda »vozili« pravilno glasi »vozli«;
—	v zadnji, osmi alinei 130. člena se beseda »temeljne« pravilno glasi »temeljene«.
Uredništvo
POPRAVEK
V družbenem dogovoru o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 27-1365/82 z dne 23. VII. 1982 se v 2. odstavku 26. člena besedi »nova alinea« nadomestita z besedama »nov odstavek«.
Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Kuhar 1. r.
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
720.	Zakon o določitvi obveznosti plačevanja prispevka
iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije elektrogospodarstva	in premogovništva. -	903
721.	Zakon o združevanju sredstev določenih uporabni-
kov družbenih sredstev za financiranje izgradnje elektroenergetskih objektov in objektov premogovništva	903
722.	Zakon o spremembi zakona o stanovanjskih razmerjih	9*4
723.	Objava nadomestnih izvolitev dveh delegatov Skup-
ščine SR Slovenije za Zbor repubijit in pokrajin Skupščine	SFR	Jugoslavije	»04
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
t
721. Odlok o pomilostitvi obsojene osebe	9#$
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
725.	Odlok o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941«, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 193G—1939 in odlikovancev z redom narodnega heroja
za leto 1984	!M>S
726.	Odlok o določitvi osnove za priznanje republiškega
dodatka zaposlenim udeležencem na rodno os v ob odri n e vojne za leto 198!	9M
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVOM
727.	Sklep o določitvi vrste motornega vozila, katerega prodajna cena je osnova za regres pri nakupu motornega vozila na jugoslovanskem trga za leto 19*4 M*
728.	Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov
ali drugih objektov ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasa železniške	proge	905
729.	Pravilnik o redu v lukah in drugih delih obalnega
morja	91*
730.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1W4	Ml
731.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov
Stran
in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje
družbenopoljTičnin skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 915
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE ,
732.	Odločba o razveljavitvi pravilnika o tehničnih iz-
boljšavah in koristnih predlogih DO Unior — kovaške industrije	Zreče	915
733.	Odločba o razveljavitvi določb pravilnika o delovnih
razmerjih in pravilnika o makro in mikro organizacijski shemi, strukturi del in nalog AMD Šlander, Celje	916
734.	Odločba o ugotovitvi, da določba 5. alinee 15. člena pravilnika o postopkih, merilih in načinih izrekanja priznanj, nagrad in vzgojnih ukrepov v Železniškem gospodarstvu — Železniški šolski center Ljubljana, TOZD Železniška srednja šola Ljubljana z dne 15. 6.
1932 ni v	neskladju*z	zakonom	917
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
735.	Sklep o ustreznosti učbenika Matematika 1, tretji
zvezek. Geometrija v ravnini za prvi letnik srednjega izobraževanja	918
736.	Sklep o ustreznosti učbenika Matematika 2, tretji
zvezek za drugi letnik srednjega izobraževanja	918
737.	Sklep o ustreznosti učbenika Matematika 4, Kombinatorika, za 4. letnik srednjega izobraževanja	919
738.	Sklep o ustreznosti učbenika Matematika 4, Odvod,
Integral, za četrti letnik srednjega izobraževanja	919
739.	Sklep o potrditvi učbenika Matematika 5, za pouk
matematika v 5. razredu osnovne šole	919
740.	Sklep o potrditvi, učbenika Ciao, amici za pouk ita-
lijanskega jezika v 5. razredu osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem ob-
močju	919
741.	Sklep o potrditvi pripomočka Univerzalno demonstracijsko stojalo za pouk fizike v osnovni šoli	919
742.	Sklep o potrditvi pripomočka Sitotiskarski stroj za
pouk likovne vzgoje	v	osnovni	šoli	920
743.	Sklep o potrditvi učbenika Diapozitivi k učbeniku
Naša domovina SFR Jugoslavija za pouk predmeta spoznavanje družbe za 5. razred osnovne šole	920
744.	Sklep o potrditvi učila Prosojnice k učbeniku Naša
domovina SFR Jugoslavija za pouk predmeta spoznavanje družbe za	5.	razred	osnovne šole	920
745.	Sklep o potrditvi učila Slovenski pesniki in pisa-
telji — 1. mapa diapozitivov za pouk slovenskega jezika v višjih razredih	osnovne šole	920
746.	^Znesek poprečnih stroškov za prvo trimesečje leta
1984	920
747.	Sklep o ugotovitvi začetka veljavnosti samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samou-
pravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985	in kontinuiteti do leta 1990	921
748.	Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah
samoupravnega sporazuma o temeljili plana Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in kontinuiteti do leta 1990	921
749.	Sklep o enomesečni ustavitvi obveznosti vplačevanja prispevka, ki zapade v plačilo od 18. 5. 1984 do 23.
S. 1984	928
Stran
750.	Sprememba statuta Zveze stanovanjskih skupnosti
Slovenije	928
751.	Sklep o pripravi in sprejetju srednjeročnega plana
Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1986 do 1990	928
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
752.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo (Ljubljana)	929
753.	Sklep o določitvi enotne poprečne prodajne cene m2
stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju stanovanjskih posojil v letu 1984 (Ljubljana)	931
754.	Olok o uvedbi melioracijskega postopka na območju
naselja Zadobrova (Celje)	931
755.	Sklep o veljavnosti dodatka št. 2 k temeljem plana
Občinske zdravstvene skupnosti Celje za leto 1981 do 1985	944
756.	Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Cerknica	945
757.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stro-
ških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica za leto 1984	945
758.	Odlok o spremembi območja k. o. Cerknica in k. o.
Rakek (Cerknica)	946
759.	Odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Dom-
' Žale	946
760.	Odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin (Idrija)	947
761.	Odločba o poimenovanju Osnovne šole Vojkove brigade Sp. Idrija, podružnične osnovne šole Kanomlja
po II. Trnovski četi	947
762.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1983	94S
763.	Odlok o poprečni gradbeni ceni stanovanj in po-
prečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje	949
764.	Odlok o določitvi, da je vzdrževanje ulic, trgov,
cest in javnih poti v občini Kočevje, komunalna dejavnost	949
765.	Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za izgradnjo
avtokampa v Fari (Kočevje)	951
766.	Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa davkov r in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1983
(Kočevje)	951
766.	Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa davkov
in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1983 (Kočevje)	951
767.	Odlok o izvršitvi proračuna za leto 1983 (Laško) 952
768.	Sklep o veljavnosti dodatka št. 2 k temeljem plana
Občinske zdravstvene skupnosti Laško za leto 1981 do 1985	953
769.	Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Jugotekstil-Julon (Ljubljana Moste-Polje)
770.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1983
Stran
771.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o obvezni
pripravi dokumentov Ljubljana 2000« (Ljubljana Siska)	954
772.	Odlok o pripravi in sprejemu družbenega plana
občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986—1990	955
773.	Odlok o sprejetju noveliranega zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠP 3/1 IMP-Iskra (Ljubljana šiška) 953
774.	Odlok o spremembi in dopolnitvi ZN za zazidalni otok ŠS 10 — Draveljska gmajna (Ljubljana šiška) 956
775.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka ŠO 13 — Dravlje (Ljubljana
Šiška)	956
776.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni
otok VS-206 ■— Srednja vas pri Polhovem Gradcu Ljubljana Vič-Rudnik)	957
777.	Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni
otok VS 202/2, VS 202/3 A in del 202/3 B — Selo pri Hruševu (Ljubljana. Vič-Rudnik)	957
778.	Sklep o ukrepu družbenega varstva v DO Slovenijales Žičnica p. o. (Ljubljana Vič-Rudnik)	958
779.	Sklep o prenehanju začasnega ukrepa družbenega
varstva v DO Slovenijales Žičnica tl. sol. o. in njeni Delovni skupnosti skupnih služb (Ljubljana Vič-Rudnik)	959
780.	Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za
zdravstveno varstvo za leto 1984 (Logatec)	959
781.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Medobčinske
skupnosti za zaposlovanje Maribot »	961
Stran
782 Statut Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Maribor	965
783.	Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski
zdravstveni skupnosti Mozirje Za leto 1984	973
784.	Sklep o osnovah in stopnjah prispevka ter osnovah
za socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom združenih kmetov (Mozirje)	974
785.	Odlok o določitvi i:. imenovanju ulic in cest na
območja občine Šentjur pri Celju	975
786.	Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske
Urban (Šentjur pri Celju)	976
787.	Sklep o Uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Šentjur pri Celju)	976
788.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Žalec za leto 1983	977
789.	Odlok o zazidalnem načrtu industrijskega območja
Gradnja Žalec v Laikovi vasi	977
790.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o usta-
novitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite (Žalec)	978
— Popravek pravilnika o žičnicah in vlečnicah	979
—	Popravek družbenega dogovora o spremembah in do-
polnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin	979
—	Popravek odloka o proračunu občine Logatec za
leto 1984	979
(rejrobiiški in zvezni zakon o prekrških)
Sredi poletja 1983 je bil sprejet novi republiški zakon o prekrških. Čeprav gre za nov zakon, kar bi kazalo na to, da gre tudi za novo ureditev, za nove sistemske rešitve, je novi zakon sprejel vse bistvene novosti in sistemske rešitve, kakor jih je oblikoval že zakon o prekrških iz leta 1977, sočasno pa je skušal uveljaviti spoznanja in izkušnje naše zakonodajne in pravosodne prakse ter teorije, ki sprejemajo za temeljno smer zakonodajnega urejanja prekrškov zagotavljanje večje stopnje pravnega varstva človeka in občana. Da bi bila zbirka čimbolj uporabljiva v neposredni praksi, je dodano tudi neuradno prečiščeno besedilo zveznega zakona o prekrških s katerim se kršijo zvezni predpisi.
Pomembne značilnosti novega zakona je avtorica dr. Alenka Selihova podala v uvodnih pojasnilih.
Cena: 320 din
Preteklo je že precej časa, odkar je izšla prva izdaja zbirke enakega naslova. Od leta 1976, ko je bil sprejet v naši republiki zakon o dedovanju, pa se je nabralo nemalo izkušenj o uveljavljanju zakona in posameznih določb zakona v neposredni praksi in avtor dr. Karel Zupančič jih je tudi vključil v obširna uvodna pojasnila. Avtor najprej obravnava značilnosti pravne ureditve dedovanja v naši republiki, nato pa dedovanje na podlagi zakona in oporoke; nadalje dednopravne pogodbe; zapuščino brez dediča; pridobitev dediščine in odpoved dediščini; sodediče; odgovornost za zapustnikove dolgove; procesnoprav-no ureditev dedovanja in na koncu še posebnosti dedovanja kmetijskih zemljišč in kmetij.
Ker je v zbirki objavljen poleg zakona o dedovanju tudi zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) iz leta 1973, bodo tisti, ki jih zanimajo vprašanja in problemi dedovanja, lahko našli v tej knjigi tudi ustrezne odgovore oziroma pojasnila.
Cena: 385 din
Naročila sprejema:
CZ URADNI LIST SRS Ljubljana, Kardeljeva 12 p. p. 379/VII
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS - Direktor In odgovorni urednik Peter Juren - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Llubliani — Naročnina za leto 1984 950 din, Inozemstvo 1900 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po vsake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 - Poštni predal 379 Vil - Telefon direktor uredništvo, sekretar šet računovodstva 224 323, prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100 603-40323 — Oprošcei prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72