Ljubljana, 17. maja 1933.
Lef n YTV.
Štev. 20. Po'f'n'"* »tnfam v (oIatIdI.
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Rokopisi se ne vračajo flaca in tozi se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. I. Telefon inter št 32-59 Kaeun pri poštni hranilnici št 14.194
1?el* 2sE>cx2f med nafodem
V Zaječarju je bila v nedeljo svečano proslavljena lOOletnica osvobojenja Timoške krajine. Svečanosti se je udeležilo na tisoče okoliškega prebivalstva. Po sprejemu gostov se je vršila svečana služba božja, po cerkvenih obredih pa veliko zborovanje, na katerem so govorniki označili pomen osvobojenja izpod turškega jarma.
Ob 11. so streli topov naznanili prihod Nj. Vel. kralja. Ogromna množica je sprejela vladarja z nepopisnim navdušenjem, ki se je še stopnjevalo, ko se je pojavil Nj. Vel. kralj na tribuni ter stopil pred mikrofon. Nj. Vel. kralj je izpregovoril naslednje besede:
Dragi moji Timočanil Timoška krajina, ki je svoje junaške napore, začete in viteški nadaljevane pod vrhovnim vodstvom Karadjordjevičev ter junaškega Hajduk-Veljka, videla kronane z uspehom šele leta 1833., sme danes s ponosom pogledati nazaj ter preceniti svoje delo in uspehe od osvoboditve do danes. Čeprav je Timoška krajina v teh sto letih morala v vrsti svojih bojev dati na oltar narodove svobode nov krvni in gmotni davek, se ji je vendarle posrečilo razviti vzorno delavnost na gospodarskem polju.
Timoška krajina se je razvila s čudovito vztrajnostjo. Kakor mnogim drugim krajem naše države, ki je bilo usojeno, da se je morala boriti za politično in gospodarsko samostojnost. V
Poročali smo že, da so se v znaku odpora proti nameravani reviziji mirovnih pogodb, ki bi bila najhuje zadela baš v »Mali antanti« združene države (Jugoslavija, češkoslovaška in Romunija), države Male antante še tesneje združile na ta način, da so ustanovile poseben političen odbor, ki enotno zastopa vse tri države v vseh velikih mednarodnih vprašanjih; skupno politično nastopanje pa naj podčrta in okrepi še poseben skupen gospodarski odbor, ki naj odloča o gospodarskih smernicah Male antante napram inozemstvu. Oba odbora že poslujeta. Z izvršitvijo teh sklepov je postala Mala antanta velesila, proti kateri je mnogo težje neprija-teljsko nastopati, kakor proti posameznim članicam Male antante.
Vpliv in pomen enotnega vodstva držav Male antante se je že pokazal in se kaže vedno bolj, in sicer ne samo v obrambi ogroženih lastnih interesov, ampak tudi pozitivno, v privlačni moči, ki jo ima enotna Mala antanta zlasti na obe veliki slovanski državi, na Poljsko in na Rusijo.
Poljski državi grozi največja nevarnost od Nemčije. Ta stalna nevarnost je narekovala tudi Poljakom, da si poiščejo poleg Francije še drugih zaveznikov. Zato so Poljaki sklenili s sovjetsko Rusijo posebno po-
prvem in drugem pravcu je vedno imela uspeh, ko se je borila za svoj narod in ljubosumno gojila svoj narodni napredek. Njena vojska je bila prva: To izpričujejo mnoga bojna polja. Njeno gospodarstvo je bilo na prvi višini: to priznavajo z vseh strani. Njeno kulturno in politično delovanje dela čast narodu in državi. Njeni bojevniki, njeni gospodarstveniki in državniki zavzemajo dostojno mesto.
Pri zedinjenju jugoslovanskega naroda v veliko državo Jugoslavijo je Timoška krajina odlično prispevala. Prvi in glavni sodelavci mojega blagopokojnega očeta so bili sinovi iz timoške krajine. Po svoji borbenosti in vztrajnosti ter narodnem čuvstvovanju se Timoška krajina res lahko ponaša tako v vojni, kakor v miru. To dokazuje tudi ta smotrena razstava, ki je svetal dokaz, da od osvoboditve domovine nikdar ni sedela s prekrižanimi rokami.
Ko izrekam zasluženo priznanje vsem borcem in junakom, vsem znanim in neznanim, ki so od dnevov vstaj pa do danes pretvarjali boje v delo, ki so zasužnjeno in pomandrano domovino pretvorili v napredno in urejeno državo, in ko se zahvaljujem novemu pokolenju za njegov lepi sprejem, proglašam, da je razstava otvorjena.
Besede svojega kralja je sprejela množica z navdušenim vzklikanjem in dolgotrajnimi ova-cijami kralju in državi.
godbo, da ne bo nobena država druge napadla, na drugi strani pa so se začeli Poljaki približevati enotni Mali antanti.
Stiki med Poljsko in med državami Male antante so sicer še rahli, toda začetek je narejen in upanje je upravičeno, da se bo ta zveza še poglobila. Ce se bo to zgodilo — In mi upamo, da se bo — potem je položen temelj za ustanovitev bloka slovanskih držav, ki bo imel dovolj moči, da se uveljavi prav čvrsto v veliki mednarodni politiki v obrambo pravic vsega Slovanstva.
Nobene prave ovire tudi ni, da se slovanskim državam ne bi pridružila tudi Rusija. Od Rusije nas loči najbolj njena današnja notranja ureditev (sovjeti). Toda tudi ta ovira ni nepremostljiva. Doslej je v mednarodni politiki vedno in povsod veljalo pravilo, da se nobena država ne sme vmešavati v notranje razmere svojih sosedov in zato moramo tudi mi prepustiti Rusiji, naj se uredi doma po svoji volji; ravno tako mora seveda tudi Rusija pustiti v miru naše notranje politično življenje, čim bo to spoznanje prodrlo dovolj globoko, je sodelovanje v vna-nji politiki z Rusijo možno in s pristopom Rusije bi slovanske države postale v Evropi nepremagljiva sila.
Lado Jerše.
Kaj jprinaša za* dLvužmšivo ?
V svetovnem vrtincu današnje gospodarske tekme in socijalne borbe se javljajo različna mišljenja, nazori in pogledi na razdelitev gospodarskih dobrin in proizvodov ter na današnji družabni red. Nekateri trdijo, da nima današnji red nobenega obstanka, da mora slej ko prej izginiti in si moramo na njegovih razvalinah zgraditi nov gospodarski, in socijalni red, ki naj bo boljši in pravičnejši posebno za nižje sloje. Po njihovem mišljenju bi prinesla nova ureditev kmetu, delavcu in ostalim socijalno pravičnost in gospodarsko blagostanje.
Drugi so spet mnenja, da ni potrebno zrahljati današnjega gospodarskega sistema, temveč le postopoma odstranjevati s pomočjo gospodarske proizvodnje nesoglasja gospodar-sko-socijalnih interesov med posameznimi stanovi.
Bodi temu tako ali tako, glavno je samo dejstvo, da obstoja upravičena težnja celotnega človeštva po novih potih. Kdo bo prinesel in realiziral nove smeri, je postranskega pomena; sigurno pa je, da bo zadružna pot činitelj, s katerim treba na celi črti računati.
Zadružništvo je svobodna organizacija nižjih stanov na podlagi samouprave in samopomoči po geslu: vsi za enega, eden za vse. Iz njega je razvidno, da je zadruga svobodna in gospodarska enota, ki je popolnoma samostojna pri svojem delovanju; svrha ji je le, da doseže vpliv in socijalno obrambo srednjih in najnižjih stanov v današnjem družabnem okvirju. Njena temeljna iriisel je borbena vztrajnost za ideje siromašnega človeka, ki išče svoj vsakdanji kruh. Zadružništvo kot nov tip in oblika gospodarsko-soči-jalnega pokreta je praktična in potrebna šola za človeško družbo; vendar se ne more zadostno razviti, dokler niso ljudje docela vzgojeni v zadružnem delu, gospodarski podpori in socijalnem čutu enega napram drugim. Ljubezen pri zadružnem delu mora biti delo-tvorna in trajna, če želimo dobro vsem zadružnikom v njeni organizaciji.
Osnova celotnega zadružnega dela je oseba, a ne kapital (denar); kajti zadruga pripisuje svoj uspeh le osebam, ki so znali dobavljati zadružnim organizacijam in ustanovam le potrebni kapital. Zadruga razpolaga z denarjem v svrho gospodarskega razvoja in socijalne obrambe najnižjih slojev;' popolnoma drugače je pri gospodarsko močnejših slojih, ki so si ustanovili banke, tru-ste, kliringe in delniške družbe z edinim ciljem, da Izkoriščajo malega človeka.
Zato je povsem razumljivo, da je edina pot, ki naj vodi kmetsko mladino, zadruga in zadružna organizacija na temelju in načelu samouprave in samopomoči po naukih njenih pokretnikov in voditeljev, Friderika Rajf-ajzena in Hermana šulce-Deliča.
(Socielcvcsiife slovanskih cfežcsv
JVal kmetsko delavski dom mova biti svoboden in neodvisen
Vsa naša človeška dražba je prepleteno in uunotano sestavljen organizem, ki ga sestavljajo nešteti majhni delci-celice. Najvažnejša taka celica pa je kmetsko-delavski dom. Pred davnim časom nismo imeli človeške družfce v današnjem pomenu. Naši pradedje so bili v početku lovci ter se seliti iz kraja v kraj. Šele tedaj ko so se pričeli baviti s poljedelstvom, so se stalno naselili. Takrat pa je pričela tudi rasti kultura in vse, kar je ž njo v zvezi, to je bilo takrat, ko so si nekdanji lovci in pastirji ustvarili svoje domove, to je,, ko so postali kmetje in si ustanovili iastae stalne domove, ker so pač morali kot poljedelci na mestu setve čakati tudi na žetev.
Kot kmetje so obdelovali zemljo. Za obdelovanje pa je potrebno orodje. Tega si je v začetku izdeloval kmet sam. Polagoma pa so si kmetje delo razdelili, eni so obdelovali zemljo, ti so ostali kmetje, drugi so delali orodje, čev-Jje, šivali obleko itd., ti so postali rokodelci ali obrtniki, ki ao svoje izdelke prodajali kmetom za hrano. Tako se je razvila obrt in trgovina, ki pa nimata smisla in cilja brez obdelovanja zemlje. Eno kot drugo so torej le veje, ki so pognale iz mogočnega kmetskega drevesa.
Podlaga kmetskega' življenja in pridobivanja živeža za vse človeštvo pa je kmetski doin. Kdor zemljo obdeluje, jo obdeluje zato, da uživa njene plodove, s katerimi se preživi, po svoji pre-vdamosti pa oddaja te plodove tudi drugim stanovom, jih prodaja drugim, da se- ti preživijo, da ne umrejo od gladu;
V teku stoletij pa se je zgpdilo, da so tisti, ki so bili dolžni varovati svobodne kmetske do-
move pred tujimi napadi, spravili pod svojo oblast še kmete same ter jim pričeli predpisovati, koliko jim morajo dati. Neoborožen kmet se je moral pokoriti sili oborožene tolpe in takrat je prenehal svoboden kmetski dom. Kmet je postal graščinski suženj in tlačan ter moral delati za oboroženo tolpo, ki se je imenovala plemenita in gosposka.
Tisoč in več let je moral kmet tem »plemenitim« lenuhom tiačaniti, da so se- razmere tako zasukale, da je kmet bodisi z odkupom ali.agrarno reformo pričel dobivati zemljo v svojo last in oblast, kjer si je na njej gradil svobodne kmetske domove, katerih so ga nekdaj oropali. Velika francoska revolucija je strla pJemenita-ško gospodo ter ji odvzela pTiropane pravice. Toda namesto prejšnjih plemenitih lenuhov je prišlo drugo zlo. Danes tlači in izkorišča kmeta in delavca, čeprav sta svobodna, velika industrija in veletrgovina (Velekapital). V začetku smo dejali, sta se ti dve vrsti razvili iz svobodnega kmetijstva, da služita kmetu. Dokler pa ne bo spet vse tako, kot je bilo, namreč, da ne bo industrijska veja, (ki se je razvila iz rokodelstva),, ki se je razvila iz kmetstva, gospodovala nad svojim kmetskim deblom, temveč mu zopet služila kot spočetka — tako dolgo ne bomo imeli svobodnega kmetskega doma.
To mora danes vedeti vsak, posebej, pa še kmetsko delavska mladina, ki mora postaviti na prvo mesto svoj svobodni, kmetski dom. Da pa bo za to delo sposobna in nanj pripravljena, pa mora biti tudi organizirana v svojem kmetsko-delavskem mladinskem- gibanju.
ItazdzFaii je Itihlso
»Mirna« revolucija v Nemčiji se je izvršila skoro brez krvi in nepričakovano naglo. Hitler in njegovi pomočniki so zahtevali izvršitev vsakega svojega povelja v 24 urah in. tako se je tudi zgodilo. Kar čez noč sO edstavili vse njim neljube uradnike, Žide so večinoma pregnali, knjige židovskih pisateljev so požgali in celo državo so preustrojili — vsaj na zunaj in na videz — po svoje.
Vse, kar je Hitler s svojimi ljudmi doslej storil, je bilo torej podiranje in razdiranje starega stanja. To je šlo prav naglo, kakor pri. kakšni stavbi, ki jo brž podereš, a težko, znova sezidaš.
Vse to, kar potone Hitler v Nemčiji, je pa treba presojati ne samo z vidika Nemcev, ampak tudi z vidika sosedov. Za Nemce dela Hitler bržčas dobro, sicer se ga ne bi bili tako, okle-
— gradili je icžfe©
nili. Za sosede je pa Hitler nevaren, kajtii močna Nemčija sosedom ni prav všeč.
To se je pokazalo takoj po nastopu. Hitlerjevem na konferenci za razorožitev. Nemčija je zahtevala »enakopravnost«, ki jo pa tolmači tako, da mora tudi Nemčija biti oborožena tako kakor druge države. To tolmačenje pa nasprotuje določbam mirovne pogodbe in zato so se nemški zahtevi uprli Francozi in Angleži z- vso silo. Celo Italija, ki je doslej podpirala Nemčijo, je začela omahovati.
Ravno tako tudi v notranji politiki ne gre Hitlerju vse tako gladko izpod rok, kakor si je bil morebiti »preporod Nemčije« zasnoval. Sedaj, ko je treba začeti graditi, se kaže veduo več neprijetnosti in zaprek in Hitler mogoče ni slabo prerokoval, ko je rekel sam o sebiv da bo čez nekaj let najbolj osovražena oseba v Nemčiji.
23 letnica 99^avodne Strokovne
Mve&e™
»Narodna Strokovna Zveza«, v kateri je organiziranih nad 6000 delavcev, je praznovala v soboto in v nedeljo 25-letnico svojega : Obstoja in delovanja. Pri tej priliki so slovesno razvili novi Zvezin prapor, ki ga je poklonil Zvezi Nj. Vel. kralj, kumoval pa je ban 'dr. Drago Marušič.
Pričetki delovanja Zveze sezajo v Trst, kje? so se slovenski delavci najprej uprli pritisku nemškega in italijanskega vpliva. Ustanovili so svojo lastno narodno-delavsko organizacijo (proti mednarodni socialistični organizaciji), ki se je kmalu razširila tudi na ostale slovenske dežele. Med svetovno vojno je Zveza morala mirovati, ker so njene člane
povsod preganjali, v svobodni Jugoslaviji pa se je narodno-delavska organizacija znova razmahnila do svoje sedanje moči.
Narodno-delavska zveza je svoje delovanje vedno opirala zlasti na Cehe in s tem izdatno krepila slovansko vzajemnost trudi med delavstvom.
Proslava 25-letnice se je pričela že v soboto, ko so pričeli prihajati v Ljubljano številni gosti iz tujine. Posebno močna je bila skupina črehov, prišli pa so v Ljubljano tudi delavski zastopniki iz vseh krajev naše države. V nedeljo pa so se zbrali vsi udeleženci v veliki sokolski dvorani na Taboru na slavnostno zborovanje, ki so se ga udeležili
poleg bana dr. Marušiča tudi številni zastopniki oblasti, zastopniki raznih ministrstev, senatosii dr. Rajar, dr. Novak, dr. Ravnibar, dr. Rožič in dr. Gregorin, bivši poslanec gosp. župnik Barle, konzul češkoslovaške republike dr. ševčik in več narodnih poslancev.
Na slavnostnem zborovanju sta govorila podpredsednik Zveze dr. Joža Bohinjec in predsednik g. Juvan. Med govorom predsednika pa je vstopil v dvorano general Popovid kot zastopnik Nj. Vel. kralja; zborovalci so prirejali pri tej priliki Nj. Veličanstvu burne ovacije.
Po zborovanju se je razvil po mestu velik sprevod, ki ga je navdušeno pozdravljalo številno občinstvo po vseh ulicah, kjer se je sprevod premikal; Posebno živalno je občinstvo pozdravljalo češke goste in vvestfalske Slovence. Sprevod se je ustavil pred ljubljanskim magistratom, kjer je delavstvo pozdravil v imenu ljubljanske občine župan dr. Puc. Na spomenik kralja Petra I. pred magistratom je položil predsednik Juvan v imenu Zveze krasen venec,, češki konzul pa velik šopek nageljnov. Nato se je množica mirno razšla.
V nedeljo zvečer se je vršila v gledališču svečana akademija na čast, delavskim zastopnikom.
Proslava 25-letnice obstoja Narodne Stror-kovne Zveze je dokazala, da nacionalna misel in nacionalna zavest tudi med delavstvom vedno bolj napreduje, ker tudi delavstvo uvi-deva, da mu je zajamčen napredek in lepša, bodočnost samo v lastni narodni državi v tesnem, sodelovanju z vsemi drugimi stanovi.
Veliko kmečko zborovanje v Bohinju
Načelktvo novo preurejene mlekarske zadruge v Bohinjski Bistrici je sklicala v nedeljo, dne 14. t; m. v občinsko dvorano kmetovalce iz trga in okolice. Lahko rečemo, da tako velikega lepega zborovanja, odkar sta nas zapustila blago-pokojna tovariša Gustav Pire in Alfonz Mencinger še nismo imeli;
V napolnjeni dvorani so kmetovalci poslušali predavanje mlekarskega strokovnjaka gosp. Pavlice od kr. banske uprave iz Ljubljane, ki je z največjim odkritesrčjem povedal hibe našega mlekarstva. Predavatelj je podal smernice, za bodoče delovanje, potem ko je že dan preje obiskal vse male sirarne v bistriški okolici in se tako na licu mesta prepričal o naši popolni zaostalosti.
Na zborovanje je prihitel tudi sreski kmet. referent g. svetnik inž. Rataj iz Radovljice, ki je priporočal tudi združitev malih mlekarnic v centralo na Bistrici, ter nas vzpodbujal k ustanovitvi živinorejske organizacije.
Da so kmetovalci odobravali izvajanja govornikov, nam je dokaz njihovo vztrajanje na predavanju, ki se je vršilo od 11. dopoldne, do 2. ure popoldne.
Koliko truda, je imel z našim mlekarstvom že pokojni Mencinger, koliko dobrih, naukov in materialnih podpor smo prejeli od nesmrtnega Pirca, toda vse to ni pomagalo in ostali smo stari Bohinjci. Upajmo, da se bo po sedanjem zborovanju starokopitaa miselnost spremenila in da se končno vsi kmetovalci vzdramijo iz povojnega spanja, ki je že vsekakor predolgo za današnji čas. K'r. bansko upravo pa prosimo, da nam še večkrat pošLje predavaieLje.
Zapeka. VseučiMške klinike potrjujejo, da naravna »Frane-Jožef o va« grenčiea. zlasti v srednji in visoki starosti izborno čisfi želodec in čreva.
Kmetje v drugih državah
odločajo v soofih stanovskih vprašanjih vse sami, pri nas po samo v malenkostih. Zato nem je žMjensko potrebna stanovska organizacija.
£chichtov
SOLNČNIM ONI
HA LET01
• Radion naredi gospodinjo popolnoma neodvisno od časa in vremena.'Vse tisto,Mcar doseže ona s tem, da beli perilo na solnctj, in to samo poleti, doseže z Radionom že v pralnem kotimin ob vsakem letnem času. Zakaj že pri kuhanju prehaja na milijone kisikovih »mehurčkov s čistilno peno mila vred Skozi perilo — ki postane tako brez ruda snežnobelo in čisto!
RJ.6-5J
Fr. Wernig:
Kmetijsie organizacije in odbori: Več iflea izna, več Eguf>ezni do spari l
Marsikateremu strokovnjaku se bo ta poziv zdel nepotreben. V resnici pa je poziv, oziroma uvaževanje poziva -v večjem delu naše domovine boQ potrebno, kakor marsikatera prav dobra gospodarska akcija.
Vsi vemo, da v bivši Štajerski in tudi na DOlenjskem doslej z delom v kmetijskih organizacijah, predvsem v zadrugah, 'ni Slo prav naprej. In četo merodajni strokovnjaki so povsod poudarjali misel, naij se -vse kmet. ■ pospeševalno delo vmed '1 juflstvom opira -v»prvi vrsti na vzorna posestva in rejska središča, na zadnjem mestu šele »na eventualne gospodarske zadruge. Ti strokovnjaki iniso imeli docela neprav. Govorili.so iz ižkušnje.
.Neki preudarni živinorejec, ki je svoj .čas dolga deta delal kot kovač na Gornjem štajerskem, je pri snovanju neke zadruge prav značilno označil naše prilike in dejal: *Ne vem, kako bo kaj šlo pri nas. Na Gori)jem Štajerskem da, tam že, itam. Kako kmetovalci skupaj ,držijo, kaka ljubezen ter pripravljenost za medsebojno pomoč je med njimi! Vsega tega pri nas.hi. Vsak gleda le nase, drug drugemu .smo nevoščljivi.«
Zelo poučen in m naše delo merodajen je migljaj (tega živinorejca, ki, Je govoril tudi iz opazovanja.in izkušnje.
Vsi čutimo pezo /krize in zadolženosti. Resnica je tutii, da je Tssak setornaibližji, toda sebičnost m špekulacija ima svoje meje,! ki niso dane - samo po naravnih in i božjih za-, konih in vesti, marveč tudi po posredni go~ i spcdarski koristi za vsakega.
Kaj .pomagajo n. pr.-vsa točna:poročlla in podatki glede dela v živinorejskih organizacijah, ako ne izvršimo vse delo predvsem iz ljubezni do stvari, iz'ljubezni do živine, ako' vse delo usmerimo mogoče le čisto mehanfč-no, po naročilu, na-trenutno, mogoče le osebno korist; ako ne izvršimo vse delo za končni, uspeh, -ki se ne bo pokazal -mogoče 'že - v par; mesecih ali v enem letuv Obliki podpor, ampak mogoče šele v petih ali'desetih'letih v lepši in dobičkanosne jši živini?! Kako moremo pričakovati končnega uspeha, ako hoče-' mo, da se nam takqj v gotovini plača vsak• korak dela za medsebojno pomoč?!
'Vsaka kmetijska organizacija, ki je po-j Stavila svoje delovanje na to minovno — ma-} terialiStično,podlago, je zapisana,propasti. j
Gospodarski uspehi severnih .narodov vj vsem svetu se-pripisujejo ne predvsem dobička-* željnosti, ampak njihovi žilavi delavnosti,; njihovemu delu »radi dela samega«. Tudi mi' si bomo zagotovili trajni kmetijski napredek. le, če bomo vršili v . prvi vrsti vse deloJiz tde-i alizma, radi dela samega, v drugI vrsti šele (čeprav so težke življenske prilike) — radi kruha in plačila.
Vse .preveč smo zadnja teta poudarjali potrebo trgovsko -flobičkarSke kalkulacije v l kmetijstvu. Tudi iglede vsakega kmetijskega I ukrepa je potreben račun, toda z daleka ne ; v oni meri, kakor za trgovca. In v resnici! Ce bi tudi kmett dandanes uvaževal povsod i izključno le plat trgovske ddbičkanosnostl, bi morala polovica kmetov pustiti kmetovanje. Zato me je upravičeno, sicer nekoliko ironič- ; no vprašal odlični absolvent kmetijske šole lz Šoštanja — okolice: »Zakaj strokovnjaki tudi danes glede povzdige kmetijstva ne poudarjajo več take vztrajno, kakor snekoč: »Pri vsakem delu, fantje, svinčnik v roke in računati, samo računati!«
Razmišljamo tudi, da smo vse preveč or- : cranizirani na širino, na število organizacij, ,
mesto na globino in intenzivnost dela. Predvsem na štajerskem.
Dokler oiaša kmečka mladina ne "bo sodelovala z isto -vnemo, požrtvovalnostjo in idealizmom v raznih gospodarskih organizacijah in ikmetljskih akcijah, kakor v .raznih , pevskih in športnih prireditvah ter v raznovrstnih igrah, tako dolgo bomo zaostajali go-
Vsieifedaif^i
. PRAV JE "POVEDAL!	f
Pretekli petek so se sestali ugledni ljubljanski trgovci na razgovor.o naši,domači gospodarski krial.
V razgovor je tposegel tudi ugledni ljubljanski trgovec g. Stanko Florjančič, ki je \ rekel — po »Slovencu« — med drugim tudi to-le:
»Nehati mora grda navada, da vsakogar, ki tudi najboljšim namenom kritizira razne nedostatke, proglase za hujskača, punkta-ša, defetlsta, velelzdajalca in podobno. Resna kritika je absolutno potrebna, Ce hočemo priti iz sedanjih razmer ven. Samo oni, ki dobro zaslužijo, -lahko govore, da je treba potrpeti. Dober državljan in nacionalist je oni, ki
skrM, da Ima narod svoj ikrah.«
*
KAJ PRAVI G. MINISTER MOHORIČ O DRŽAVNEM PRORAČUNU?
Na zborovanju trgovcev (pretekli petek) je govoril o državnem proračunu tudi g. narodni poslanec, bivši minister za trgovino in ,
spodarško in s-tem ,v zvezi mogoče tudi kulturno za naprednejšimi severriimi narodi.
•Marsikaj smo »importirali« iz inozemstva in skušali presaditi v našo zemljo; marsikaj se Je tudi lepo razvilo in je pognalo bujno, toda usahnilo je, ker zentjja nI povsod — odgovarjala.
e>&eg.z€>vemj€*
glavni '.tajnik trgovske zbornice v LJubljani g. Ivan Mohorič. (G. Mohorič je eden naij-odllčnejših članov JRKD v .Dravski banovini In sijajen ,poznavalec naših gospodarskih in finančnih raamer.
G. Mohorič je rekel:
»Glede (državnega) proračuna nastaja nova nevarnost, ker je naš proračun deffici-ten in to v vedno večji meri. Ta deficit je hotel kriti finančni minister s tem, da poveča davhe in pa z izdajo srebrnega denarja. Toda povišanje inflirektnih davkov se ml obneslo, ker pri zmanjšani kupni moči prebivalstva je padel tudi donos trošarine. 3n pregled državnih dohodkov, Id jih objavlja finančni minister, je docela potrdfl moje napovedi, saj pri povišanih davkih ni mogel doseči finančni minister niti prejšnjih proračunskih dohodkov.
Lanski deficit je pokril kovani denar. £ s čim bo pokrit novi deficit? In to vprašanje me je napotilo, da sem kritične pregledal proračun, da sem zahteval revizijo deficltnlh gospodarskih podjetij in redakcijo nepotrebnih Izdatkov.«
Mladina
Pred našimi tekmami
V	zadnjih letih prireja kmetsko-delavska mladina, organizirana v Društvih kmetskih fantov in deklet, zanimive in lepe tekme v k metek em delu. Navadno so te tekme še združene i lepimi in slikovitimi povorkami, ki jih tvorijo kmetski konjeniki, godbe, čete koscev ali žanjic, grabljic in drugih, obenem pa združene z iskrenimi in bodrimi manifestacijami za čast kmetskega dela in kmetskega stanu.
Te tekme je mogoče označiti kot šport kmetsko-delavske mladine in dostojno njeno nedeljsko zabavo, v kolikor te tekme še posebej ne izražajo stanovske kmetsko-delavske zavesti ter imajo resnično kmetsko kulturno obeležje.
Pod naslovom šport je razumeti splošno telesno vzgojo, ne pa kako rekorderstvo ali celo surovost, kar pa ni več šport. Naša doba je, lahko rečemo, plodna doba telesne vzgoje. Gojiti so jo pričeli v vsakojakih oblikah vsi stanovi, •brez izjeme, je pa tudi telesna vzgoja velikega pomena za človekovo zdravje, krepi mu telo, napravlja ude prožne in jih lepo izoblikuje, pa tudi, lepo gojena, pomembno vpliva na človekovo duševnost in plemenitost.
V	mestih, kjer ljudje večinoma opravljajo taka dela, da telo večji del počiva ter se mnogo ne giblje, če pa se, se v slabem zraku in skoro brez solnca. Telesu mestnih ljudi je zato telovadba oziroma šport naravnost življenjska potreba. Zato pa meščani tudi goje šport v tako veliki meri.
Čisto kaj drugega je s telesom kmetsko-de-lavskega človeka. Ta se od ranega jutra v pozni večer giba in giba; v svežem zraku, solncu in vseh drugih vremenskih spremembah se utrjuje in postaja močno in odporno, vendar pa po vsakdanjem, trudapolnem delu izmučeno. Zato o kakih širših oblikah in panogah športa na vasi pač ni mogoče govoriti, kajti kmetsko-delavski človek se pri svojem delu še preveč natelovadi. Zato je šport v širokem udejstvovanju zanj ne le nepotreben, bil bi naravnost utrudljiv.
Mladina pa je polna življenja in zlasti ob nedeljskih popoldnevih ne ve, kam bi z vsem tem življenjem. Malo gre sem, malo tja, malo v gostilno, kar pa je najslabše, ker škoduje zdravju, ugledu dn pravemu kmetskemu ponosu, škoduje pa tudi žepu. Zraven tega prihajajo polagoma do izraza še vse slabe in kvarne posle-sledice posedanja v gostilnah — poboji in pretepi, ki so prava sramota za naš narod.
Prav zato in pa iz spoznanja, da sodijo na vas le prave kmetske prireditve, ne pa kaka tuja mestna navlaka, ki je vse prej kot kmetska, je pričela kmetsko-delavska mladina po svojih Društvih kmetskih fantov in deklet prirejati ob nedeljah tekme v kmetskem delu. Tekme koscev, tesačev, kmetskih kolesarjev, žanjic ter delati izlete na razne hribe in obiskovati svoje organizirane tovariše iz sosednjih vasi. Vse to predstavlja tudi nekak kmetsko-mladinski šport in zabavo, ki dostojno in vzgojno vpliva in izpolnjuje dolgočasne nedeljske popoldneve. Tega udejstvovanja bi se morala okleniti vsa j "asa kmetsko-delavska mladina. Z njim bo ustvarjala boljše razmere po naših vaseh, poleg tega pa še samo sebe koristno vzgajala. Poglavitno pa je pri tem udejstvovanju to, da so take tekme združene s povorkami in zborovanji, pravi kmetsko-delavski prazniki, na katerih sodeluje vsa vas, mladina se kosa v tekmah, starejši pa z zanimanjem slede temu kosanju in ugibajo, stavijo in barantajo, kdo bo neki najlepše pokosil, katera bo najlepše in najhitreje požela itd., tako, da je res vsa vas udeležena pri tem lepem kmetsko-mladinskem udejstvovanju, katerega edinega naj se povsod oklene mladina, da bo
tako koristila sebi, svoji vasi in vsemu narodu. *
Vsem Društvom kmetskih fantov in deklet!
Ker se vrši po sklepu Zvezine odborove seje z dne 10. maja Zvezin občni zbor dne 3. junija ob 3. uri popoldne v dvorani restavracije »Pri Levu«, pozivamo vsa tovariška društva, da takoj nakažejo letni prinos Zvezi, ki znaša 2 Din od vsakega člana. Opozarjamo vsa društva, ki ne bodo izpolnila vseh obveznosti napram Zvezi, da ne bodo imela glasovalne pravice na Zvezi-nem občnem zboru. Vsem onim društvom, ki še niso izpolnila »Letnega poročila«, »Poročila o občnem zboru« in »Temeljnega lista«, smo poslali tiskovine in prosimo, da nam iste takoj in pravilno izpolnjene vrnejo. Vsa druga natančna
navodila slede v okrožnici.
*
Pododbor »Zveze kmetskih fantov in deklet« v Celju
polaga na praznik, dne 25. maja 1.1. v »Unionu« v Celju na svojem III. rednem občnem zboru obračun o letnem delovanju. Tovariši in tovarišice! Število društev v celjskem pododboru se je v tekočem letu precej pomnožilo. Nujna potreba naših društev so pododbori, ki se sestojajo iz zastopnikov posameznih društev. Kakor je dolžnost vsakega društva, da pošlje na občni zbor Zveze svoje delegate, tako je tudi dolžnost, da se udeležijo občnega zbora tudi drugi tovariši in tovarišice.
Dnevni red je sledeči: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila funkcionarjev (predsednika, tajnika, blagaj-
nika in nadzornikov). 3. Volitev novega odbora. 4. Predlogi. 5. Slučajnosti.
Občni zbor se prične točno ob pol 9. uri dopoldne. Vsa tovariška društva prosimo točne udeležbe. Na občnem zboru bo poročal tudi tov. Milan Mravlje.
Tovariši in tovarišice — na svidenje! *
Podhosta! Pretečeno nedeljo 14. t. m. se je vršil ob lepi udeležbi članstva občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet« pri tovarišu Finku v Meniški vasi. Poročal je predsednik »Zveze kmetskih fantov in deklet« tovariš Kronovšek. Občni zbor so posetili tudi tovariši iz Toplic. Fantje in dekleta so se odločno izjavili, da bodo šli s podvojeno silo na delo, kajti zavedajo se, da je od njih samih odvisen napredek naših vasi. »Društvu kmetskh fantov in deklet« želimo mnogo uspeha!
Bočna pri Gornjem gradu. Razveseljivo je dejstvo, da so se tudi pri nas začeli naši fantje in dekleta živo zanimati za svoj kmetsko-delavski pokret. Nočejo več stati ob strani ter gledati, kako se vse organizira in giblje, temveč hočejo svojo lastno organizacijo v okviru močnega mladega gibanja. V nedeljo, 7. t. m. pa so z ustanovitvijo svojega lastnega »Društva kmetskih fantov in deklet« položili temelj svojemu delu. Na ustanovnem občnem zboru, kjer je bilo zbrano lepo število fantov in deklet, župan tov. Zehelj in šol. uprav. tov. A. Zehelj, je poročal o namenu »Društev kmetskih fantov in deklet« delegat »Zveze kmetskih fantov in deklet« tov. France Gerželj. Poročilu je sledila zanimiva in koristna debata vseh, nakar je bil pri volitvah izvoljen naslednji odbor tovarišev in tovarišic: predsednik Gregor Kropušek, podpreds. Albert Kolenc, tajnica Anica Zagožen; odborniki Mirko Levar, Antonija Presečnik, Vida Žmavc, Alfred Zehelj in Franc Mermal; revizorja Anton Zehelj in Franc Remic ter delegat za »Zvezo« Albert Kolenc. — Fantje in dekleta, vrli naši flosarji iz gornjegrajskega okraja, korajžno na delo!
Želimlje. V nedeljo, 14. t. m. je imelo naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« svoj 9. občni zbor, ki so se ga tovariši in tovarišice udeležili v lepem številu. Poročila odbornikov pričajo, da je bilo društveno delovanje v minulem letu še dokaj aktivno. Za bodoče leto je bil pa sestavljen lep načrt dela, ki ga bo odbor gotovo izvedel, če se bo z navdušenjem lotil dela. Novi odbor tvorijo tovariši in tovarišice: predsednica Angela Peršič, podpredsed. Franc Kikel, tajnica Žita Glinšek, blagajnica Milka Kraimar, odborniki (ce) Ivanka Centa, Lojze Kramar, Mici Istenič, Roza Glinšek, revizorja Ivan Kramr, Anka Centa, delegat za »Zvezo« Lojze Kramar. Kot delegat »Zveze« se je občnega zbora udeležil tov. France Gerželj. — Fantje, zlasti dekleta, ki ste v večini, pogum in krepko na delo!
Poravnajte pravočasno naročnino, da se vam posiljatev lista ne ukine!
Kmeisfoa posojilnica a&sfec
■■■■■■■■■■■i re«y. zadruga z neomejeno zavezo mmmBmmmmmmmmmmamam
v Ljubljani, Tyvševa (Dunajska) cesta IS (v lastni palači)
obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka
Rentni davek plačuje posojilnica sama
Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge | Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 6.500 narastle na	nad Din 280 milijonov zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar
izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „	| predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlog
Mogoče ste tudi Vi med tistimi,
ki smo Vam zaupali ter Vam pošiljali kmetski list brez presledka skozi celo leto 1932 v trdni veri in prepričanju, da se boste sami zavedli svoje dolžnosti in pravočasno poravnali naročnino, pa tega iz bogve kakega razloga niste storili. Uprava upošteva, da Vam dela naročnina, kljub temu, da je nizka, resnične težave; vendar najvljudneje prosi, da Vas ne bo treba radi 30 Din še po enkrat opominjati, da poravnate zaostanek, ki ga dolgujete na naročnini, še tekom tega meseca.

SARGOV
."•V "G " \
KAL0D0NT
:ISJj
ŽRTEV KAMNIŠKIH PLANIN
Skoraj ne mine leto, da bi naše prelepe slovenske planine ne zahtevale človeške žrtve. Letos pa so Kamniške planine zelo zgodaj končale mlado življenje vnetega ljubljanskega turista Sandija Wisiaka. Pretekli teden se je S. Wisiak podal v družbi dveh turistov v Kamniške planine. Znano je, da so planine prav sedaj zelo nevarne zavoljo snežnih plazov in tajajočega se snega. Kljub temu pa so fantje tvegali nevarno turo. Pod Planjavo blizu Kamniškega sedla so hoteli prečkati snežišče ter priti na Korošico. Kot prvi je šel S. Wisiak. Nenadoma se je sveže zapadli sneg utrgal in mladi turist je zdrčal v prepad; kar pa bi bržkone ne postalo usodno
zanj; nesreča pa je hotela, da se je za njim utrgal cel plaz snega, ki ga je zajel in zgr-mel z njim v globino, kjer ga je zasul. Poskusi obeh tovarišev, da rešita ponesrečenca, so ostali zaman; šele rešilni ekspediciji iz Ljubljane in Kamnika se je z velikim naporom končno posrečilo rešiti izpod ogromnega sneženega plazu nesrečno žrtev. Sandi Wisiak se je v snegu dobesedno zadušil, kar je ugotovil zdravnik rešilne ekspedicije, kajti ostale poškodbe niso bile smrtne. Truplo mladega turista so prenesli v Kamnik, odtod pa v Ljubljano, kjer so mu na zadnji poti številni prijatelji in turisti izročili zadnji planinski pozdrav.
*
*
Kovačnica denarja v Celju
Pred dobrim tednom so se v Celju in okolici pojavili ponarejeni 20-dinarski novci in koj nato je policija pričela zasledovati izdelovatelja denarja. Posrečilo se ji je, da je zavoljo suma aretirala brezposelnega mizarskega pomočnika Antona Znidaršiča; končno se je izkazalo, da so prijeli pravega »tička«. Žnidaršič je s povsem priprosto napravo izdeloval 20-dinarske kovance, razen stiskalnice ni imel nobenega drugega orodja, cink pa je topil kar v navadnem kotličku na štedilniku. Z njim vred je bila aretirana tudi njegova gospodinja, ki je vedela za njegovo »kovačnico« denarja.
Velik požar na Jezici
V četrtek preteklega tedna je nenadoma začelo goreti pri posestniku Vinku Kosmaču na Jezici 23. Nesreča je še hotela, da ob izbruhu požara ni bilo nikogar domačih v hiši. Na plat zvona so prihiteli dolnji sosedje na pomoč ter v naglici pričeli reševati živino in inventar. Ogenj se je s tako silovitostjo in v naglici razširil, da kljub gašenju ni bilo moči rešiti lepe domačije. Pogorelo je prav vse: hiša z dvema hlevoma, šupa in kašča; škoda znaša okoli 30.000 Din, sodijo, da je bil ogenj podtaknjen.
Usodna pomota
Oba strastna lovca, čevljar Andrej Kuhar iz Dupelj pri Tržiču in neki zapriseženi lovec kriškega lovišča, sta se bila pretekli teden domenila, da gresta skupaj na divje peteline. In sicer sta se domenila, da se snideta kar v lovišču. V prvem jutranjem svitu je prišel na Široko dolino na Križki gori tudi Janez Zaplotnik, lovec iz Gozda; megla je ležala povsod in rosilo je, da je bilo videti največ 15 korakov predse. Zaplotnik pa je prežal za petelinom. Nenadoma se je med brstovjem zganilo nekaj črnega z belo liso; lovec je nameril in sprožil in zadel. In sledil je pretresljiv krik: »Kdo strelja?« Skočil je in na mestu našel mrtvega Andreja Kuharja in njegovega prijatelja. Skupno sta potem na vejevju spravila v dolino truplo nesrečnega mladega lovca.
Peklenski stroji sredi Beograda
Beograjska policija je pretekli teden prijela dve sumljivi osebi, Gičo Gigora in Ga-vrila Ivanova. V njunem začasnem stanovanju pa je našla pravo presenečenje: 4 peklenske stroje in več vžigalnikov. Preiskava je nato ugotovila, da sta oba osumljena prispela v Beograd s peklenskimi stroji, ki sta jih dobila v Sofiji. Naročeno jima je bilo, da stroje montirata in nastavita v ministrstvih ali drugih javnih uradih. Sreča je le, da sta bila aretirana, preden sta mogla izvršiti svoje zločinsko delo.
Dcmczce vesti
Ministrstvo za trgovino in industrijo razglaša, da je Francija za tekoče četrtletje naknadno dovolila Jugoslaviji kontingent tisoč kvin-talov čebule, ki se mora izrabiti do 31. t. m.
Naraščanje rek. V okolici Siska je te dni močno deževalo; Sava in Kolpa sta zato močno narasli in ponekod preti nevarnost poplav.
Kobilice. V črni gori so se te dni ponekod pojavili veliki roji kobilic, ki so uničile malone vso setev.
Zabranjen ameriški list. Z odlokom ministra za notranje zadeve je zabranjeno uvažanje in razpečavanje lista »Ameriški Slovenec«, ki izhaja v Chicagu.
Otrok utonil. V Pogancah blizu Novega mesta, kjer stoji pod gradom tik državne ceste graščinski mlin, ki ga goni Težki potok, se je v nedeljo utopila mlinarjeva triletna hčerka Marija Okleščen. Starši, ki niso na otroka dovolj pazili, bodo poleg žalosti trpeli še posledice zakonskih določb.
Vlom v gostilno. Neznan tat je vlomil v; noči na ponedeljek v gostilniške prostore Antona Porente v Binklju pri Stari Loki in odnesel iz kredence več stotakov in kovanega denarja v skupnem znesku 1000 Din. Vlomilec je izpil tudi nekaj pijače in se založil s cigaretami.
Nov podban zetske banovine. S kraljevim ukazom je imenovan za podbana zetske banovine dr. Jovan Zec, dosedaj podban vrbaske banovine.
JUNAO. Notranji minister je odobril pravila Jugoslovanske narodne mladine (JUNAO), ki ima nalogo, da zbere vso mladino, ki je bila do 6. januarja organizirana v ORJUNI in srbski nacionalni organizaciji SRNAO, ki je bila pO 6. januarju raztresena po raznih nacionalnih organizacijah.
Naval na ptujsko bolnico. Ptujska bolnica je v treh dneh do 8. t. m. dosegla rekord: sprejela je 33 novih bolnikov, tako da je zdaj čisto zasedena.
Ponarejeni 10 dinarski kovanci so še pojavili v Ptuju. Enega je dobila neka veletvrdka v Ptuju, ki je zadevo takoj prijavila policiji. Falsifikat se spozna na prvi pogled, ker je bolj motne barve in je napravljen iz mešanice svinca in kositra.
Ukinitev konzulata v San Frančišku. Z ukazom Nj. Vel. kralja je ukinjen naš konzulat V San Franciscu. Njegov delokrog preide na generalni konzulat v Chicagu.
Beg dveh kaznjenk. Iz zaporov sreskega sodišča v Čakovcu sta pobegnili kaznjenki Katarina Nemčeva in Polona Šrendova. Delali sta na dvorišču sodnega poslopja in neopaženo izginili. Za njima je bila izdana tiralica.
Razne nesreče. Štefka Gavričeva, triletna hčerka pleskarja iz Zg. Šiške, je doma zvrnila nase posodo mleka in se oparila po obrazu in po rokah. — V Cerkljah pri Kranju je neznan pes popadel dveletnega Andreja Kovačiča in ga vgriznil v vrat in desno roko. Oba poškodovanca so morali prepeljati v bolnico.
Kje se dobe sejemske legitimacije? Legitimacije za obisk letošnjega XIII. Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. junija t. l. pro-dajajo po Din 3-— vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, župni uradi, prosvetna društva, tujskoprometne ustanove in večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma. Pri dohodu na velesejem doplača imetnik legitimacije razliko v ceni, t. j. Din 27—, pri velesejemski blagajni, kjer dobi potrdilo O obisku velesejma, nakar mu vozni listek velja za brezplačen povratek.
šolska mladina ima za obisk letošnjega XIII. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 3. do 12. junija, znižano vstopnino po Din 3— za učenko, oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska poljuben. To velja za vse šole in učne zavode. Ogled velesejma nudi mladini najpraktičnejši pouk o razvoju in stanju našega gospodarstva, istočasno pa vzbuja in krepi nacijonal-no zavest, saj je velesejem forum, kjer je praktično prikazana delavnost, zmožnost in organizacijski talent našega človeka.
Vesli iz sveta
Do pretepa med vlado in socijalnimi demokrati je prišlo v belgijski skupščini ob priliki, ko je vlada zahtevala neka pooblastila ga finančno sanacijo države.
V	Bolgariji je v južnih pokrajinah ved potresnih sunkov napravilo precej škode.
V	Nemčiji brezobzirno pometajo z vsem, kar ni »nemškega«. Knjige sežigajo, ljudi iz-
i ganjajo ali pa zapirajo. Pravi srednji vek!
Bojkot proti nemškemu blagu pripravlja tudi Amerika. In tudi na splošno je ugotoviti, da se ves kulturni svet postavlja proti brezobzirnemu nemškemu fašizmu.
Velik prekop je bil te dni otvorjen med Belim morjem in Baltikom v Rusi j L Dolg je 226 km.
čudno prijateljstvo. Poročajo, da se v kratkem sestanejo v Rimu Hitler, Doilfus in Mussolinl. Lepa druščina in dosti zabave za yes svet!
Italija gradi nore ladje. Po časopisnih vesteh bodo začeli v ladjedelnicah v Speciji to •Tržiču v kratkem graditi dve vojni križarki .vrste GaribaldL
Rudniška nesreča, V Gelsenkirehnu v West-faliji se je podsul rov v premogokopu in zasul Jdva rudarja. Ker so se reševalna dela takoj ca-Cela, upajo, da jih bodo že rešili.
Pri bolezni srca in poapnenju žil nagnjenosti h krvavitvam hi napadih kapa zasigu-rava »Franz Josefova« grenčiea iahko izpraz-lijenje črevesa brez vsakega napora.Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da sluzi »Prana Jesefova voda posebno starejšim ljudem. Frani; J»šefova« (roda se dobi r vseh iekaraah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Igra narave. Nekemu kmetu v Uebacbu pri 'Cahah je krava vrgla teleta s štirimi prednjimi Jpogami, dvema zadnjima nogama, dvema glavama in dvema repoma. Tele je imelo tudi po dvoje notranjih organov. Kravo in tele «3 morali zaklati. Isti dan je vrgla krava nekemu posestniku v Eisi pri Biedenkopfu v Westfaiiji popolnoma doraslo tele z dvema glavama in štirimi očmi.
V	Ameriki zvišujejo mezde. Rooaeveltov poziv delodajalcem, naj s povišanjem cen za proizvode zvišajo tudi zaslužek delavcem, je našel zaželjeni odziv. Industrijska podjetja v južni Kaliforniji so zvišala svojim nameščencem in delavcem plače za 10 odstotkov.
Janko Furlan:
Smernice našemu delu
Hrožčevo leto v Berlinu. Iz Berlina poročajo, da 6o se letos v okolici mest« pojavili hrošči v takem številu, da so morali lastniki vrtov in nasadov najeti delavce, ki uničujejo škodljivce. Hrošče nabirajo v velikanske posode, jih more in sušijo ter jih bodo porabili deloma za gnoj, deloma za perutninsko krmo.
Prebivalstvo Francije. Pariški Statistični urad objavlja rezultat ljudskega štetja v Franciji konec leta 1932. Francija je imela tedaj 41,834.923 prebivalcev. Rojstev je Mo lani 727.246, smrtnih primerov pa 660.882. Lansko leto je stopilo v zakon 314.876 parov, sodišče pa je izreklo 21-848 ločitev.
Prezident MoscicM
i
Poljaki »a ne dragi* izipoliM igmmm lM—I hk«ga. m dobe 7 hit asa {trezideoM. VnM Jf> t»U Mosclckl Ssvoijon za preeldania t. J»-
V 19 urah iz Evrope r Ameriko. Poljski < vojaški letalec Skarzynski je z letalom, ki je i bilo zgrajen© v Varšavi ter je bilo opremljen© j z angleškim motorjem tipa Gipejr, preletel Atlantski oceam v smeri od vzhoda proti .za-padu in dovršil zračno prog© 3590 km v 19 urah. -Obnova trgovinske pogodbe s. G« i jo. GršM listi objavljajo, da se je vršila v solunski trgovski zbornici konferenca, na kateri so raz- ; pravljali o obnovi trgovinske pogodbe med , Grčijo in Jugoslavijo.	(
Visoka Sol* za brezhožce v Rusiji. V Vjatki ■ na Ruskem so 1. unija otvorili univerzo za brezr [ božne. Zaenkrat s« je vpisal« 400 slušateljev, j ki poslušajo predavanija na stroške vlade. SvAa , dijakov te visoke šote je boj profi veri in Bogu. 1
jega naroda in s® na Ita način povtgli ipianirji resnične in trajne prosvete.
Plemenit dw,h je nnogačna	piemenita
beseda je plamen in kuje (čudeži« vrednote. A da se ne varamo: Le z visokim stremljenjem oplojena in z ljudskimi težnjami skladna živa beseda kuje uspehe. —
Ali naj primerjamo našep kmeta s danskim?
Lahko. V marsičem sliči naš kmet danskemu: oba sta prehodila pot črnih dni, oba sta bila sužnja fevdalni gospodi, bližnja sta si ,po številu in tudi značaju. Tudi naši luneSki očetje so v najtežjih dneh in prepuščeni sami sebi, brez sredstev in zaslombe, ustvarjali le iz sebe in so nam pripravil! dovolj bogato dedšcino.
A danes sta si z danskim kmetom zelo narazen, mnogo bolj kot kdaj prej. Naš kmet je napram danskemu pritlikav. Izmučen je in vedno večje skrbi mu režejo brazde v upadla lica. Skromni so tudi njegovi pridelki. Naše kmečke roke so vse preveč delavne. Marljive, a za današnje dni nesposobne roke morajo delati po izročilih očetov, iz dneva v dan. Medtem ko se učeni svet foavi z usužnjenjem ozračja in planetov; danes, ko je delitev dela skovala vse mogoče poklice, da čimbolj usužnjijo in do skrajnosti izkoristijo obdajajočo. nas tvar, stoji kmet pred stoterimi ugankami. Ne pozna svoje zemlje, oziroma vzrokov njene neplodnosti, niti
f. ffoser
Mokronog. Delj časa že uničuje pri Ras kapar sadno drevje. Vsepovsod se nudi Človeku žalosten pogled, kako drevje bolj in bolj hira. Najhujše so napadene čevlje, ki bodo v par letih gotovo vse suhe; suše pa se tudi hruške in jablane. Spričo žalostnega, stanja je nujno potrebna takojšnja pomoč, zakaj naši tkmetje-sadjerejci so v .'hudi stiski ter je razumljivo, da ne zmorejo sredstev za nabavo škropilnic in kemičnih raztopin. — Med našimi otroci je bilo zadrge dni opaziti več primerov oslovskega kašlja, še bolj pa se je med otroci razširilo nekakšno vnetje oči, ki je nalezljivo.
Št. Pavel pri Preboldu. Pretekli teden je po kratki bolezni nenadoma preminul v starosti 62 tet na Groblji posestnik in župan šentpavelske občine g. Artton Kač. Pokojnik, ki j® bil dalj 'časa v Ameriki, je bil vzoren gospodar, pa 'tudi v društvenem življenju je užival spoštovanje z vseh Strani. Z njim je •občina izgubila marljivega »javnega delavca, pogrešala ga »bodo pa tudi nmoga kulturna društva. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Ponikva ob južni žel. Naše -gasilno društvo je preteklo nedeljo vprizorilo -znano da priljubljeno ljudsko igro E. Tirana »Razbojnik Guzaj c, ki je uspela nad vse pričakovanje. Igre je prišlo gledat mnogo občinstva in vsi so bili zadovoljni ž njo.
Studenrice pri Pdljčanah. Preteklo nedeljo se je pri nas vršil ustanovni občm zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Občnega zbora se je udeležilo lepo število zavednih sadjarjev, ki so si že dolgo časa želeli svoje organizacije. Društvo si je nadelo prevažno gospodarsko nalogo pospeševanja dobre sadjereje.
Predgrad ob Kolpi. V nedeljo, dne 7. t. m. so obiskali našo lepo Poljansko dolino fotoama-terji iz Ljubljane, kakor iz ostalih delov Slovenije. Koliko je bilo fotoamaterjev povedati ne vemo, vemo pa to, da jih je bilo ogromno število. Sprejeli smo jih, kakor je že naša stara belokranjska navada, z veseljem in z vso prisrčnostjo. Ob vhodu v vas smo jim postavili krasen slavolok, kateri je nosil napis »Pozdravlja vas najstarejša naselbina v Poljanski dolini ob Kolpi«.
sredstev za njeno izboljšanje; me pozna »življenj« rastlin, ikatere goji.; 'tuja mu ]je prrirodoelovna veda, tuja 'tehnika, duja smotrnost v gospodarili v u itd.
Kaiko maj v takem položaju izvtfbi iz zenflje večje in boftjše pridelke? /Mi smemo mogoče od njega zahtevati kmetijsko knjigovodstvo ali zdravih stanovanj"? Tudi je povsem .razumljive, ■žre Zbuja w njem n. pr. beseda o zložili razkosanih zemljišč dvom in — iposmeh. in ipravde za neznaten kos zemlje, pijančevanje, nemoral-atttrt M, M.!? Vsi ti in drogi pojavi so nanizani na niti naravnih postiedic. Kmet vedno bolj obupuje nad lastno mizerijo in potaplja svoje gorje v uničujoče strasfti, v strupe, ki naj mu vsaj treuutuo^pričarajo uteho in lepše iivljenje. Pomnimo, da zahteva tudi trtesnjeno duševno obzorje svoje zadošeenge, svoji« dnške. Enako je (tudi že bilo podčrtam«, da imajo strasti dve iioi
—	bogastvo ali revščino.
Te porazne posledice pa gredo še dalje in iz najlepšega in najboiljšega — iz rasle mladine
—	zraste upognjena hrMenica. h mladossti odseva starost, iz življenja smrt.
Obratno je z danskim kmetom, ki je že davno zavesten zadrugar. Tudi pri nas je že lepo število zadružnih organizacij, res to. A % ozirom na naša izvajanja moramo pribiti resnico: Dosti je zadrug, malo zadrugarjev.
'Nadaljevanje sledi.)
(Nadaljevanje.)
Danska ljudska visoka šola zasaja že dolgo Vrsto let v kmečko dušo zdrave nazore, prežete b ljubeznijo do naroda in vsega človeštva. V narodu vzbuja čut do lepega in vzvišenega ter voljo do plemenitega in obče koristnega dela.
Ta narod res živi, ker ustvarja v dve smeri: y telesno in duševno; živi, ker gradi svojo bodočnost. Saj je bodočnost le produkt sedanjosti, jto je našega lastnega dela in mislL Vsa njegova prizadevanja stremijo v resnično piosveto. Najnižja plast naroda — če naj se tudi pri njem jtako izrazimo — tvori sicer novo, a najbolj trdno fiziognomijo (izraz) svojega naroda.
V preprostem narodu je že davno pognala težnja po skupnem, vzajemnem snovanju. Ko je ljudstvo spoznalo vzrok svoje mizerije, se je yedno bolj naslanjalo nase. Prej šibki poedinci bo se sklopili v močno zvezo zadružnih edinic. Danes je ta orjaška veriga odločilna činiteljica nele v gospodarskem, ampak v celotnem javnem Sivljenju. Ogromno je delo tega naroda; iz njega Odsevata ponos in samozavest. Tako je plemeniti duh Grundtwiga prešinil kulturne delavce, 'da so usmerili svoje delovanje v probudo avo-
Vse prebivalstvo z mladino vred je drage nam goste s toplimi simpatijami in pozdravi sprejelo. ¥ imena vaščanov je fotoamaterjem želel dobrodošlico domačin g. Jože Smaljcelj ter jih prosil, da poneso posnete motive iz lepe Belokrajine, zlasti iz zgodovinskega Predgrada na vse strani, da nas bodo ostali rojaki v Sloveniji in ostalih delih naše lepe domovine bolj spoznali. Po sprejemu smo vsi navdušeni v belokranjskih narodnih nošah zaplesali kolo, ter se z gosti praiv zabavno in prijetno imeli. Izletniki vsi navdušeni ia veseli so nam obljubili, da nas posetijo mogoče. še tekom letošnj^a leta in še v večjem številu.
Kmetijska šola na Grmu, ima v svojem internatu 1*9 n sence v letne šoite-, ki so povečini kmetski sinovi. V mesecu aprilu so imeli zaključek drugega aiinskega tečaja. Vsi učenci so končali tečaj; z jazHesdjiroim; uspehom; 4 so napravili izpit z odliko in> sicer: Edvard Roje iz Radomelj,, Ivani Kavi«' iz Kresnic, Ivani Pečnik iz Plilserka in Alojz Dežaian tez Radovljice.
Celje. »Društvo kmeiskih fantov in deklet« za Gelje-akolico- ima na praznik, dne 25. maja svoj I. redni občni zbor v klubski sobi hotela »Union«. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Poroča predsednik »Zveze« tovariš Kronovšek. Tovariši in tovarišice, pridite vsi!
Središče ob Dravi. Naše »Društvo kmetskih. fantov in deklet« gostuje na praznik Vnebohoda, dne 25. maja t. 1. v Kapli pri Št. Jurju ob Taboru z Novačanovo dramo »Veleja«, in sicer v dvorani g Komafja (Radišek). Pričetek ob 4i uri popoldne. Vstopnina: sedeži I. vrste Din 7r—, IJi vsrste Din 5?— in stojišča Din 8r—. Vsa tovariš k a> drušfcra v Savinjski dolini, kakor tudi vse1 prijatelje kmetskega pokreta vljudno vabim« in jim kličemo; na vesel« svidenje!
V gluhonemnico v Ljubljani se sprejemajo ob pričetku šolskega leta 1983/34 vnovič gluhonemi otroci, v. starosti od 7 do 10 let na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnjam, ki naj se vlože do dne 5. junija 1933 pri ravnateljstvu, je priložiti rojstni in domovinski list, ubožno spričevalo, če se prosi za brezplačen sprejem, in zdravniško spričevalo, da je otrok gluhonem in da ni slaboumen ali neozdravno bolam Župne urade, županstva, in šol. upraviteljstva prosim, da obveste prizadete o tem.
Sreska. organizacija J. R. K, D. v Ljutomeru priredi dne 21. maja t. 1. dva večja javna ehcda in sicer: ob 8. uri zjutraj na vrtu g. Krefta pni Sv. Jurju ob Sčavuici in ob 3. uri popoldne na vrtu gostilne Fiirst v Apačah. Kot govorniki nastopijo gg. senator dr. PToj, narodni posllanec g. Jakob Žemljic, zastopniki banovinskega in ereskega odbora.
Živinski kramarski sejem v Cerknici. Ker se živinski in kramarski sejem v Cerknici dne 15. maja 1933 v sled skrajno slabega vremena ni vršil, se bo isti vršit po odobrenju baiaske uprave v ponedeljek dne 22. maja 11933.
II. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO O STANJU HMELJSKIH NASADOV
Žalec v Savinjski dolini, dne 16. maja 1933.
Pri precej ugodnem vremenu se v hmelj -skih nasadih nadaljuje prvo, deloma že tudi drugo privezovanje mladih poganjkov, ki se krepko razvijajo. Obče se opazuje, da hmeljarji letos z večjo vnemo in z večjim veseljem izvršujejo vsa dela kot v minulih letih. Gnojenje s hlevskim in umetnim gnojem se pravilno izvršuje.
Te dni so se razprodali zadnji ostanki Jetnika 1931 in sicer po Din 15— za 1 kg. Na odrešitev pa še čakajo ostanki letnikov 1930 in 1929.	Društveni odbor.
Ko bi se vsi kmetje zavedali svoje ogromne gospodarske in politične moči, bi izdajali namesto tednika največji dueviuk'
(poapnenje žil)

a
nastane vsled nabiranja strupov v krvi in slabega izločanja. Radi tega postane kri nečista, se prične slabo pretakati ter postane gosta. Z uživanjem naravnega
^PLAKIKKA"-ČAJ BAHOVEC
dobimo normalno izločevanje ia pravilni obtok krvi.	rl
Zahtevajte v lekarnah in drogerijah samo pravi ,.PL ANINK A" - CA) BAHOVEC, ki se ne prodaja odprto, temveč v plombiranih paketih po Din 20V+ z naslovom proizvajalca:	.. s
Lekarna Mr. L BAK0VEC, Lfublfana
Res;, št 134» z dne P. V. 1932
Poisfifoča ^meiilska razstava
BO
Pri ureditvi razstave sodelujejo:
Kmetijska družba, Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Vinarsko društvo, Sekcija gumarskega društva, Higijenski zavod, Zavod za žensko domačo' obrt, Zveza slovenskih zadrug, čebelarsko d!ruštvo„ Perutninarski odsek pri Kmetijski družbi, »živalica« in banska uprava.
Vozni red »modrega vlaka« je že stalno določen, in sicer: Ljubljana 1. in 2. junija, škof j a Loka 3. junija, Kranj 4. junija, Tržič 5. junija, Lesce-Bled 6. junija, Jesenice 7. junija, Kranjska gora 8. junija, Bistrica-Bo-hinjsko jezero 9. junija, Vrhnika 10. junija, Logatec 11. junija, Rakek 12. junija, Grosuplje 13. junija, Dobrepolje 14. junija, Velike Lašče 15. junija, Ribnica 16. junija, Kočevje 17.. junija, Vinšja gora 18. junija, Trebnje na Dolenjskem 19. junija, Mokronog - Bistrica 20. junija, Novo mesto 21. junija, Črnomelj 22. junija, Metlika 23. junija, Brežice 24. junija, Videm-Krško 25. junija, Sevnica 26. junija, Laško 27. junija, Celje 28. junija, Sv. Jurij 29. junija, Rogaška Slatina in Šmarje 30. junija, Poljčane 1. julija, Pragersko 2. julija, Ptuj 3. julija, Ormož 4. julija, Središče 5. julija, Dolnja Lendava 6. juliia, Ivanjkovci 7. julija, Ljutomer 8. julija, Slatina-Radenci 9. julija, Gornja Radgona. 10. julija, Murska Sobota 11. julija, Hodoš 12. julija, Maribor 13. julija, Ruše 14. julija, Vuhred-Marenberg 15. julija, Dravograd-Meža 16. julija, Prevalje 17. julija, Slovenjgradec 18. julija, šoštanj-Topolšica 19. julija, Šmartno ob Paki 20. julija, Litija 21. julija, Domžale 22. julija in Kamnik 23. julija.
Razstavo bosta spremljala poleg stalnega direktorja še po dva strokovna predavatelja, v vsakem vagonu bo pa poseben tolmač. Razen tega bodo spremljali razstavo na svojem teritoriju pristojni sreski kmetijski referent, sreski gozdarski referent, sreski higijenski referent in sreski živinozdravnik. Zvečer se bodo predvajali filmi in prirejala se bodo strokovna predavanja.
Razstava bo obsegala vse panoge kmetijskega gospodarstva, higijensko in veterinarsko razstavo.
OL gos&od.mfe
Slikarije in barve v stanovanju. Barve mogočno vplvajo in učinkujejo na razpoloženje človeka, povečavajo vtis sobne prostornine ter dajejo osebam močnejše izraze in razvedre ali pa omrače njih razpoloženje. Bele stene n. pr. napravijo sobo prostornejšo in svetlejšo, a hladno in nekako prazno. Karminasto rdeča barva pregrinjal nežno vpliva na občutke, posebno otroci so v takih prostorih veselejši in živahnejši, kakor navadno. Rumeni prostori napravijo vtis zračnosti ter vzbujajo občutek solnčne toplote in udobnosti. Pomarančna barva vpliva še silneje in poživlja živce. Rdeča barva daje pač izraz spontane mladostne radosti, a ne deluje ugodno na oči. Svetlovijoličasta barva oživlja, modra pa miri občutke. Zelena barva splošno vpliva pomirjevalno in blagodejno zlasti na
oči. Siva barva na belem ozadju daje vtis mračnosti in ne vzbuja veselja do dela. Ljudje, ki stanujejo v takih prostorih, se nalezejo kaj radi neke potrtosti in malodušnosti. Gospodinje vplivajte, kadar preslikavate sobe, osobito spaljrico, da bodo te okusno in s smejočimi se barvami poslikane, da se počutite v njih dobro.
Lesnega črva preženemo iz pohištva, če na-mažerno luknjice, kii jih je povzročil črv pohištvu s Čebulnim sokom. Čebulni sok daje od sebe močan duh, ki ga lesni črv ne prenese. Dobro pa je tudi laneno olje, firnež in terpen-
Irine cene
v Dravski banovini
Voli, žive teže, I. vrste Voli, žive teže, II. vrste Voli, žive teže, III. vrste Krave, žive teže, I. vrste Krave, žive teže, II. vrste Teleta, žive teže Prašiči, debeli, živa teža Prašiči, debeli, zaklani Prašiči, 3—4 mes. stari Kokoši Piščanci
Pridelki: Pšenica domača Rž Oves Koruza Ajda Fižol Krompir Seno sladko Slama Mleko Smetana Surovo maslo Sir
1 kg Din 4-50 do 5 1 kg Din 3 — do 4-1 kg Din 2-— do'^ 3" 1 kg Din 2"— do 3" 1 kg Din 1-90 do 2' 1 kg Din 4"— do 5-1 kg Din 8 — do 9-1 kg Din 9'— do ll'-1 kom. Din 200-— do 350--1 kom. Din 25 — do 80'-1 bom. Din 18"— do 25'-
50 50 50
100 kg Din 200-— do 225" 100 kg Din 180 — do 200-100 kg Din 130— do <150-100 kg Din 90 — do 110-100 kg Din 200 — do 210-100 kg Din 180— do ŽOO--100 kg Din 50-— do 60-100 kg Din 70'— do 80-100 kg Din 50'— do.<€0--1 liter Din 2-— do 2' 1 liter Din 10— do 13'-1 kg Din 24— do 30--1 kg Din 16-— do: 20'-Drva za gorivo, trda. 1 kub. m Din 80'— do t20--Drva za gorivo, mehka. 1 kub. m Din 60'— do 80*-
50
Din Din Din
Valute
nemška marka švicarski frank ameriški dolar angleški funt francoski frank	Din
češkoslovaška krona	Din
italijanski lira	Din
avstrijski šiling	Diena
13-30 11-10 48-80 Din 194-—
2-25/ 1*70 2-99 8-80
Sejmi
22.	maja: Loka pri Zid. mostu, Št. Lambert, Vrhnika, Tržič, Polšnik prt Litiji, Cerknica.
23.	maja: Sv. Peter pod Sv. goramii, Dolnja;Lendava.	-ie.il
24.	maja: Nova vas na Blokah, Sv. Lovrenc v Slov. goricah.
25.	maja: Radeče pri Zid. mostu, Mala gor^-pri Kooe-vju, št. Golihard, Mengeš, Svibno, Pod-velb, Rogatec, Vitanje, Gornja Radgona,. Suče, Slivnica pri Mariboru, Turnišče.
26.	maja: Gor. Logatec.
Ko prečltaš Kmetski list, daj
ga prečttati tudi sosedu tn mu priporočaj, da si ga naroči. Celoletna naročnina znetia samo 30 dinarjev.
fT	f 9 1

g 9BR
Ako imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iščete, inserirajte to najprej y svojem „Kmetskem listn"! --Cena malim oglasom je samo l dinar za besedo.
q'v:*
r ■ X " .;
cnom

^ OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA ^

v £>jubljcmi
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago In ostale v to stroko spadajoče predmete
Ifit
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa
Kclodvovsha ulica s lev. 7
Naročajte „Kmeiski lisi" !
r
Modroci!!
Najceneiše in najboljše modroce (feder-modroce), otomane, mreže, divane, športne fotelje in garniture Vam nudi
F. S A |0 Vi C,
Vsa tapetniška dela po nizki ceni
Posoiila
proti dolgoletnemu odplačevanju, za raz-dolžitev. nakup najrazličnejših premičnin in nepremičnin, za doto itd. podeljuje :
Modbna zadruoa
Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1. Išče povsod poverie-
n^o'
VSAK
zaveden kmet bi moral citati naš list!
Nazncinilo i Zobni a t
ije
PIRH EMIL
dentist-tehnllc
se je preselil z Rimske ceste
sedaj Pred Škofijo št. 21
hiša Strojanšek, trgovina .,Pri Zvonu",
II. nadstropje. Sprejema od 8 zjutraj do 5 popoldne.
Vjudno naznanjam, da sem oivoril 6. maja i. I. laslno manufakiurno trgovino pod imenom
999vi %ajčku*'
na Nabrežju 20. septembra Cpreje Šolski drevored)
Zahvaljujem se Vam za izkazano zaupanje tekom dolgih let in prosim, da mi ohranite svojo naklonjenost še v naprej ter me ob prvi priliki poselite v novem lokalu. V pričakovanju cenj. odziva Vas obenem prosim, da o tej izpremembi obvestite tudi svoje prijatelje in znance, pri katerih me izvolile priporočiti.
Z odličnim spoštovanjem
Jožko Zaic.
Prvovrstno

nudi po najnižji ceni
„£feouom"
Osred. gosp. zadr. v Ljubliani r. z. z o. z. Kolodvorska ul. 7
Denar naložite najbolje in najvarneje ori domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
V LJUBLJANI
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
na knjiiice in tekoči račun obrestuj« po 5 V», pri tromesečnl odpovedi .po 6% večje stalne vloge po
.:s<-«y, fe-d	dogovoru
Stani« vlog
Mn 35,000.000 -
Raiarvni zaklad:
Din 1,100.000'-
Km -
ura i
Ob delavnikih od 8—121/,, in od 3—41/., I« ob soboMh fn dnevih pred prazniki od 8—12'/, ure

r ., ..;. M ■	. r
Tavčarjeva (Sodna) ul-1
Telefon štev. 28-47. — Račun poštne hranilnice štev. 14.267. - Brzojavi: „Kmetski dom"
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenjo obrestovanja
Posojila
daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji
Podružnici:
v Kamniku, Glavni trg v Mariboru, Slomikov trg 3
1 Kupujte samo domače izdelke?
Uredniki Janko Yifii£, ~ izdajo za konzorcij l\oo fcJifian, — liska tiskarna Meikiu igtedsiastuk tiskaincj U MicfifliftKJ, Ljubljana,