PoHtalno ofafano v gotovini.
Leto XXI., št. 52
Upravnlštvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 17.749.
LJubljana, nedelja J. marca 1940
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Naši narodni meceni
Eden izmed zelo zgovornih znakov močne ali nezadostne narodne zavednosti pri posameznih narodih je nesporno tudi pojav večjega ali manjšega števila narodnih dobrotnikov. To so ljudje, ki že za svojih živih dni ali pa ob smrti odkažejo vse ali del svojega imetja v obče narodno obrambne. prosvetne ali humanitarne namene. Ta pojav vidimo predvsem pri onih politično nesvobodnih narodih, ki iim tuja državna oblast ne dovoljuje zadostnih sredstev za zavode in institucije, ki so v današnjih časih neobhodno potrebne za razvoj omike, in pa pri narodih, ki so sicer svobodni, a iz svojih omejenih državnih sredstev ne morejo storiti vsega, kar je za narodov napredek nujno potrebno ali le nujno potrebno pri temu ali onemu rodoljubu. Nešteto zglednih primerov za to najdemo zlasti med Srbi katerih »zadužbine« so ogromno prisnevàle k hitrejšemu kulturnemu razvoju vsega naroda, a tudi k omiljenju socialne bede.
Tudi Slovenci imamo za naše skromne razmere lepo število narodnih dobrotnikov, ki so se v testamentu ali že v življenju spomnili svojega naroda. Prvotno so bila taka volila skoro izključno verskega značaja in so bila namenjena cerkvam, samostanom in drugim cerkvenim ustanovam. Počasi so se začeli poleg njih pojavljati tudi dobrotniki, ki so podarili ali zapustili znatnejše vsote za bolnice, zavetišča, sirotišča. za obrtniški in dijaški naraščaj itd. V dobi najhujših bojev za obstanek v avstrijskem nemškem navalu pa so začeli vstajati domoljubi, ki jim je bila na skrbi usoda naših jezikovnih meja, ki so vedeli, kako se stalno krči naše ozemlje in kako tudi v njegovi notranjosti nastajajo gnezda po-tujčevanja, pa so zato zapuščali večja ali manjša premoženja posebej za narodno obrambne svrhe.
Pravo narodno mecenstvo je pri Slovencih potem takem razmeroma še zelo mlado, dočim je pri nekaterih narodih evropskega jugovzhoda, da ne govorimo o starih narodih severa in zapada, stalen pojav in živa priča visoke domoljubne zavednosti. Pri Srbih. Bolgarih, Rumunih in Grkih so se v vseh časih nahajali narodni dobrotniki, ki so zapuščali svoj imetek v take svrhe, kjer država sama ni imela sredstev, da bi učinkovito podprla pro-sveto. zdravstvo, javno dobrodelnost itd. Potreba je med zavednimi narodi vselej našla posameznike, pripravljene na vsako žrtev v korist naroda.
Pri nas Slovencih se je ta tip narodnega dobrotvora pojavil šele tedaj, ko smo v dobi najhujšega tujega pritiska s skrbjo gledali na naše narodne meje in smo v njih zaščito ustanovili z Družbo sv. Cirila in Metoda obrambno organizacijo, v dobi, ko je napredni živeli populariziral obrambno delo v najširših slojih našega ljudstva. Poslej nimamo več samo dobrotnikov in podpornikov učeče se mladine, marveč dobrotnike in podpornike s širšim obzorjem — može, ki skrbe za ohranitev slovenskega življa na slovenskih tleh Na vso srečo so se taka nesebična volila pojavila v času največje potrebe, razveseljivo pa je, da tudi danes niso prenehala, ko se je v izvest-nih krogih razpaslo pogrešno nazira-nje. da naša meja ne potrebuje več skrbne pažnje in intenzivnega zanimanja javnosti in da more vse to opraviti država.
V prvih 25 letih svojega ofostoja je imela Ciril-Metodova družba le nekoliko dobrotnikov, od katerih ie le eden zapustil družbi preko 50.000 kron — Jurij Vrečko, trgovec v Gradcu —, dočim volila ostalih skupno niso dosegla niti polovice Vrečkovega volila. Vendar oa so imeli ti prvi zapustniki velik moralni pomen, kajti poslej so plemeniti rodoljubi smatrali za svojo dolžnost, da so se v svoji poslednji volji spominjali narodne obrambe. To se je zlasti pokazalo po prerojeniu družbe, ko je po skupščini v Bohinjski Bistrici 1. 1906. vse delo za obrambo naših meja opravljal napredni živelj. Dve leti nato je dobila družba prvega velikega mecena, inž Viljema Polaka iz Tržiča, ki ji je volil za one čase naravnost ogromni znesek 178.000 zlatih kron. Plemeniti darovalec je našel po-snemalce v tovarnarju K>rolu Kotniku z Verda pri Vrhniki. Ze Kotnikov oče in brat sta se družbe spomnila z manjšimi volili, mladi domoljub Karol Kotnik pa si je družbo za vedno zadolžil z vprav knežjim volilom 430.000 zlatih kron, skoro 6 milijonov današnjih dinarjev.
Prvim zgledom so sledili tudi nadaljnji zapustniki vsak po svojih močeh. Trgovec Fran Babic iz Ljubljane je zapustil družbi hišo v vrednosti 100 000 zlatih kron, kmeta Ivan Fabiančič iz Logatca in Anton Poljšak iz Šturij sta volila vse svoje imetje, vsak po 30 000 zlatih kron. kar priča, da domo^iubni plamen ni zajemal samo kroga iute-
Finski umik na tretio irto
Viborg se še drži, vendar pa so morali Finci kiiub junaški obrambi izprazniti tudi drugo obrambno irto na Karelski ožini in se umakniti dalie proti severu
Helsinki, 2. marca. s. (Reuter). Vso noč in danes dopoldne so sovjetske čete počasi napredovale proti Viborgu. Obenem so sovjetska letala bombardirala ceste, ki vodijo proti mestu, da bi preprečila dovoz ojačenj. Finci razpolagajo za Viborgom z močnimi utrjenimi postojankami, bodo pa kljub temu do zadnjega trenutka branili mesto samo, preden se umaknejo. Domnevajo, da se bo morala umakniti vsa finska vojska na Karelski zemeljski ožini, tudi ona ob rekj Tajpale, ker bi bila sicer izpostavljena nevarnosti obkolitve.
Sovjetski poskus prodora preko ledene površine Viborškega zaliva so Finci preprečili s tem, da so položili na led mine in tudi bombardirali ledeno skorjo zaliva. Če bi se bil sovjetskim četam prodor preko Viborškeera zaliva posreč.l. bi to lahko pomenilo resno nevarnost za vso finsko vojsko.
Kakor pravijo finski vojaški s!rokovniki, je tvorilo najvažnejšo pomanjkljivost finske vojske na Karelski zeme.jski ožini dejstvo, da niso imeli nobenega enakopravnega protisredstva proti 36 cm sov„et kim težkim topovom. Sovjeti so težko topništvo lahko namestili izven območja finskih topov in jim ni bilo za to treba pozicij težkega topništva niti prikrivati ali maskirati.
V	Helsinkih je bil danes letalski alarm, ki je Lajal tri ure. 36 sovjetskih bombnikov je preletelo mesto. Spremljala so jih tri sovjetska lovska letala. Na mesto samo bombe niso bile vržene, pač pa je bilo slišati detonacije v severni smeri od meS'a. Z več mest ob južni finski obali poročajo danes o letalskih napadih.
Helsinki, 2 marca. AA. Sovjetske čete so bile snoči samo še tri milje oddal, ene od Viborga ter se je verjetno v toku noči posrečilo predhodnicam prodreti v predmestja. Ruski poizkus obkoliti mesto s treh strani, posebno pa pripeljati čete čez zamrznjeni zaliv, se je torej deloma posrečil. Tudi na ostalih delih bojiščj na Karelski ožini se je Sovjetskim četam pa-srečilo napredovati. Finci branijo vsak korak zemlje.
S treh strani
proti Viborg«
Helsinki. 2. marca. s. (Havas) Pregled ooložaia na Karelski ožini kaže. da se sovjetska voiska s treh strani bliža Viborgu. Ob obali Finskega zaliva ie najbliže mestu. Ob železnici, ki vodi preko sredine Karelske ožine so oddaljeni Rusi še nekako 10 km od mesta na severovzhodu pa ie skoro že vsa železniška prosa od Viborga proti Vuoksi v sovjetskih rokah. Ozemlje. v katerem se sedai vrše borbe, je primeroma ugodno za sovjetsko ofenzivo Jezera in reke teče io vzporedno s smeri o pro-dirania sovietske voiske. Poles tega ie voda zmrznjena in omogoča sovietskim četam operaciie na ledeni površini. Izgleda, da se bodo morali Finci umakniti na linijo Viborg—Antrea Ob skrajnem koncu jezera Vuoksi.
Helsinki, 2 marca s (Reuter). Kakor iavlia sovjetsko voino ooročilo so sovjetske čete včerai zasedle tudi dve mesti na zapadni obali ViborAesa zaliva. S tem ie nastala za Vibore nova nevarn st Mesto ie bilo včerai v olamenih Sovieti trdijo da so ga Finci sami zažsali na umiku.
Poročila, sprejeta danes zjutrai. oraviio. da finska zastava še plapola na stari vibor-ški trdnjavi.
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 2. marca. s. (Reuter) Današnje finsko vojno poročilo pravi, da so Finci vse sovjetske napade zadržali pred Viborgom.
Severovzhodno od Ladoškega jezera je bila 34. sovjetska brigada tankov popolnoma uničena. 2000 sovjetskih vojakov je v boju padlo, zaplenjenih pa je bilo nad 100 tankov, 200 vagonov municije in živil ter mnogo vojnega materiala. Med padlimi je tudi poveljnik brigade.
Moskovski komunike
Moskva, 2. marca. AA. (DNB) Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega poveljništva pravi:
V	toku 1. marca so sovjetske čete nadaljevale ofenzivo na Karelski ožini z uspehom ter zasedle pokrajino ob slapovih Paakolanhoski ob reki Vuoksi, mesto Hej-njoki, mestece Mantala in železniško postajo Tali na železniški progi Viborg - Ser-dobol, ki je južno predmestje Viborga. Sovražnik je o priliki umika zažgal Viborg.
Od 11. februarja do 1. marca so sovjetske čete zasedle 922 sovražnih položajev, med njimi 235 betonskih topniških utrdb. Istočasno je sovražnik izgubil 506 topov, 2732 strojnic, 19 tankov, 20.000 granat in čez 14 milijonov komadov municije za puške.
Sovjetske letalske sile so bombardirale vojaške čete in sovražne objekte. V teku vojaških borb je bilo sestreljenih 11 letal. Od 11. februarja do 1. marca je bilo sestreljenih 191 sovražnih letal. V istem času so sovjetske zračne sile izgubile 21 letal.
na bojišču po švedski sodbi
Haparanda, 2. marca. j. (Havas) Iz dobro poučenega vira se potrjuje vest, da so se finske čete umaknile na tretjo utrjeno črto, ki poteka neposredno vzhodno od Viborga.
Kakor poroča danes dopisnik lista »Da-gens Nyheter«, si je mogoče razlagati umik finskih čet na tretjo obrambno linijo vzhodno od Viborga z dejstvom, da finske čete niso mogle več vztrajati v silnem ognju številčno nadmočnega sovjetskega težkega topništva, ki je več dni zaporedoma silovito obstreljevalo finske obrambne črte
Stockholm, 2. marca. j. (Havas) Najnovejši razvoj vojnega položaja na Karelski ožini nudi po poročilih, ki jih trenutno sicer ni mogoče kontrolirati, ki pa izvirajo vendar iz zanesljivih virov, naslednjo sliko:
Sovjetske čete so trenutno 6 do 7 km severno od Viborga. Sovjetsko težko topništvo je zadnje dni neprestano sistematično obstreljevalo železniške komunikacije, ki spajajo Viborg z vzhodnimi predeli Finske. Po vesteh iz gornjih virov je ena izmed teh železniških zvez že v sovjetski posesti
Vojni dopisnik švedskega lista »Dagens Nyheter« pripominja k najnovejšemu razvoju položaja na bojiščih, da so morali Finci pregrupirati svoje sile ter zasesti svoje nove postojanke, da bi s tem nevtralizirali nevzdržni ogenj sovjetskega težkega topništva. Švedski dopisnik omenja žalostno dejstvo, da se morajo finske čete še zdaj v četrtem mescu vojne boriti z orožjem, ki po svoji kakovosti zaostaja za orožjem sovjetske armade. Dopisnik zaključuje svoje informacije z upanjem, da bo obramba na novih pozicijah imela ta uspeh, da žrtve na finski strani zaradi ognja težke sovjetske artilerije ne bodo več tako strahotne, kakor so bile doslej.
I Na drugi strani ugotavlja vojni dopisnik lista »Social demokraten«, da naj se smatra izguba Viborga za še tako bolečo, vendar je treba priznati, da je bil njegov strateški pomen docela izločen takoj potem ko-so morale finske čete izprazniti zapad-no obalo Karelske ožine
Letalski napadi
na finska mesta
Helsinki, 2 marca j (Havas). Danes opoldne (lokalnega časa) je bil dan v finski prestolnici letalski alarm.
Tudi včerai ves dan ie bilo sovietsko letalstvo izredno aktivno in ie izvršilo več bombnih napadov zlasti na mesta in objekte v iužni Finski Napadi so zahtevali večje število žrtev med civilnim orebival-stvom. Posebno hudo ie bilo bombardirano mesto Fredrikshamn kzjer ie bilo 10 mrtvih. 4 Da so bili ranieni V mestu 1e na več krajih izbruhnil požar V mestecu Sa-vonlina so sovjetske bombe ranile 6 do 8 ljudi. Nadalie so sovjetska letala bombardirala tudi mesita Kouvolo. Riihimaki KÖ-klax, Rajamaki in Karis, kjer pa sovjetske bombe niso naredile znatnejše škode.
London, 2. marca. s. (Reuter). Danes po-ooldne nekaj časa ni bilo mogoče dobiti niti telefonske, niti brzojavne zveze s Helsinki. Verjetno ie bila zveza pretrgana ob letalskih napadih
Prvi kontingent ameriških prostovoljcev
New York, 2. marca. AA. (Havas) Danes odpotuje na Finsko prvi kontingent ameriških prostovoljcev. »Daily News« poroča, da je skupina Fincev. Švedov in Ame-rikancev delala na tem. da se olajšajo formalnosti za prostovoljce. Prostovoljci lahko svobodno odpotujelo v Kanado, kjer dobijo potne liste in odkoder brez težav lahko potujejo v evropsko vojno cono.
Kodanj, 2. marca. AA. (Havas) Snoči je odpotovalo na Finsko 300 danskih mehani-
lektualcev, marveč je tudi v ljudstvu vzbudil močno narodno zavest in po-, žrtvovalnost. Med večje darovalce spada tudi Marija Vilharjeva, ki je narodni obrambi namenila 112.000 kron, po vojni pa dr. Josip Georg iz Šmarja pri Jelšah, ki je svoje na 1 milijon kron cenjeno premoženje volil družbi, dalje trgovec Robert Kollman (50.000 din) in prof. Nikolaj Žagar iz Maribora (40.000 din). To so gole številke, ki predstavljajo samo najvišja volila, dočim se na manjša, ki so takisto priča narodne zavednosti, v okviru pričujočega članka seveda ne moremo ozirati, ker jih je preveč. Družba je imela doslej okoli dvesto dobrotnikov, ki so se je spomnili v svojih volilih, kar gotovo ni majhno število. Kot naslednji
so prišli v ta častni seznam plemenitih rodoljubov Franio Seršen iz Ljutomera z zneskom 25.000 dinarjev ter učiteli Fran j o Kranjec in profesor Emi-lijan Lilek, oba iz Celja, od katerih je družbi zagotovljenih okoli tri četrt milijona dinarjev.
Ponovno naglašamo, da so to samo dobrotniki narodne obrambe, ki so se spomnili naše boleče rane, ko so delali končni obračun življenja ter v svoji poslednji volji dokazali svoje domoljubje. Teh dvesto dobrotnikov iz najrazličnejših slojev, kojih volila znašajo skupno okoli 16 milijonov dinarjev, je zgovoren dokaz požrtvovalnosti in liubezni do slovenstva. Njih imena bodo za vse čase zapisana v imen'ku borcev za naše ogrožene meje.
kov, ki bodo zaposleni v finski vojni industriji. To je že druga skupina danskih industrijskih delavcev, ki potuje na Finsko.
> Poveljnik Švedskih
dobrovoljcev padci
Stockholm, 2. marca. AA. (DNB) Glavno poveljništvo švedskih prostovoljskih čet na Finskem sporoča. Sef prve skupine prostovoljcev, podpolkovnik Magnus Dir-sen, je padel v petek popoldne za časa inšpekcije prvih črt. Dirsen je bil med glavnimi organizatorji švedskega prostovoljskega korpusa. Bil je prvi švedski prostovoljec, član tega korpusa, ki je padel na Finskem.
Za ameriško posojilo nakup živil
Washington, 2. marca AA. (Havas) Ker je izvozna in uvozna banka odobrila Finski kredit v znesku 20 milijonov dolarjev, je finski poslanik v Washingtonu Prokop začel sestavljati listo proizvodov, ki jih bo Finska kupila v Zedinjenih državah za ta
denar. To blago ne bo vojni material, temveč bo Finska kupila žito in slanino ter nekatere druge proizvode, ki jih Finska v prvi vrsti potrebuje. Kar se tiče nabave vojnega materiala, naglašajo finski predstavniki, da bi Finska v prvi vrsti potrebovala letala, da pa je ameriška privatna industrija tako že zasedena z naročili do leta 1941. da glavni kupci doslej niso odstopili prvenstva Finski.
Norveška ne bo dovolila prehoda tujih čet
Oslo, 2. marca. z. V očitno inspiriranem članku piše »Arbeiterbladcd«, da norveška vlada ni voljna dopustiti prehod tujim četam, namenjenim na Finsko. Enako izjavo je že svoječasno podal norveški zunanji minister- Norveška vlada tudi sedaj tega stališča ni spremenila, tem manj, ker Društvo narodov ni sklenilo nikakih sankcij proti sovjetski Rusiji in izdalo sklepe, ki bi bili za Norveško kot članico DN obvezni. Pač pa je Norveška slej ko prej pripravljena pustiti svoboden prehod prostovoljcem, ki gredo na Finsko.
Stalinovi pogoji za mir
„Daily Express" o pogojih, pod katerimi bi bil diktator Sovjetske Rusije pripravljen likvidirati vojno na
Finskem
London. 2. marca. j. (Havas) Dopisnik Lista »Daily Express« poroča iz Amsterdama da ie v posesti fotografske kooiie nekega besedila o mirovnih ooeoiih do katerih bi bil Stalin oripravlien razeovariati se s predstavniki Finske Dotem ko bi sovietske čete zasedle Viborg. Ti mirovni pogoji 9o naslednji:
1.	Nova meja med Finsko in Sovjetsko unijo naj bi se potegnila v majhni oddaljenosti pred Viborgom na ta način, da bi najvažnejše utrdbene postojanke Man-nerheimove črte. ki so jih zavzele sovjetske čete v minulem mesecu ostale Ruciji
2.	Trdnjave na otoku Kojvistu kakor tudi iruge finske topn;ške posto fanke na celini, kolikor leže med Viborgom in b'všo S"v-•etsko-finsko mejo. bi prav tako ostale v sovjetski oosesti.
3.	V sovietsko last bi prešli otoki Hog-'and Lavansari in Seiskari. ležeči v Fincem zalivu.
4.	Sovjetska unija bi dobila kontrolo nad pristaniščem Pečengo najmanj za 10 let. Na severu bi se trasirala nova meja pri Naut-siju.
5.	Finska vlada bi se morala preosnovati na tak način, da bi Stalin sovjetsko javnost lahko prepričal, da se ni pogajal s pluto-kratično vlado.
Amsterdamski dopisnik angleškega lista oripominia da so diplomatska ooeaiania o teh mirovnih predlogih že v- teku. da iih Da čuvaio v naistrožji tajnosti Značilno ie v načrtu teh mirovnih Dosoiev deistvo. da bi se bil Stalin odrekel oosesti Hangöja. Id velia za finski Gibraltar, ter da bi bil onu-stil tudi misel, da obdrži na krmilu vlado Kuusinena Po zatrdilu angleškega doois-nika so v okviru teh predlogov nemški in švedski diplomati razvili izredno veliko aktivnost v Kremliu in sicer v funkciji posredovalcev. Glavno vlogo v razgovorih, ki trenotno tečeio v Kremliu. igrajo razne švedske osebnosti.
Italijanski protest
pri angleški vladi
zaradi embarga za uvoz nemškega premoga v Italijo
London, 2. marca. s. (Reuter). Iz Rima lavljaio. da ie sklenila italijanska vlada vložiti pri angleški vladi protest oroti odredbi. da bodo odslei vse Došilike nem^e-ga Dremoea v Italiio podvržene redni kontrabandni kontroli.
Prva Dosledica ukrepa angleške vlade ie. da so se štiri italiianske oremogovne ladle. ki so davi zgodai ziutrai zapustile luko v Rotterdamu na ukaz svoje vlade zopet vrnile v luko.
Pariz. 2 marca, s (Havas) Pertinax se bavi v »L' Ordre« z angleško odločitvijo o kontrabandni kontroli nemškega premoga za Italijo. Pravi, da ie bila Anglija pri-oravliena pošiliati Italiii svoi premog, čeprav bi bilo to težko, ker rabi Anglija mnogo ladij za svoje lastne potrebe in bi iih težko odstopila. Težava pa ie nastala zaradi načina plačila oremo?a s strani Italije. Plačilo v denariu je bilo v naprei izključeno. Ang,;ia ie potem zahtevala industrijske izde\e v zameno. Italiia pa ie ponujala, da pošilja Angliji samo živila. Pertinax dvomi, če bo nadaljnje izvajanje angleško-italiianskega gosoodarskega sporazuma po tem neuspehu še mogoče.
Rim, 2. marca. AA (Havas). Italijanski veleposlanik v Londonu Giuseppe Bastianini. ki je prebil nekoliko dni v Rimu. je zapustil snoči italijansko prestolnico ter se
vrnil v London. Smatra se. da bo njegova vrnitev v London pospešila italijansko-angleška gospodarska Dogaiania. ki so zastala zaradi težav, ki so se pojavile v zvezi z vprašanjem premoga Anglija nudi Italiji, kakor je znano, toliko premoga, kolikor ga Italiia rabi. v zamenjavo pa zahteva izdelke italijanske težke industrije. V Rimu bi želeli premog plačati izkliučno s Doliedelskimi proizvodi ter naglašajo. da itali ianska težka industri i a ne more sprejeti naročil za Anglijo, ker mora delati na to. da se zviša vojni potencial Italije. Pristojni krogi smatrajo, da Anglija še ni spregovorila glede tega zadnje besede. To ie verjetno tudi zato. ker fašistični tisk ne komentira angleškega sklepa o embargu za nemški premog, ki se izvaža v Italijo. Embargo je stopil včeraj v veljavo ter ita-lijanski listi beležijo ^amn to Hei<=tvo
Rim, 2. marca. z. V merodajnih rimskih krogih energično naglašajo, da se Italija ne bo udala nikakemu gospodarskemu pritisku. Gospodarske represalije proti Italiji bodo ostale prav tako brezuspešne, kakor so ostale svoječasne sankcije. Ni nobene države, ki bi mogla od Italije z gospodarskimi represalijami izsiliti politične koncesije. Italija je pripravljena za obrambo svojih interesov ne samo na vojaškem, marveč tudi na gospodarskem področju.
Skrivnost magnetičnih min
Odkritja in ugotovitve angleških strokovnjakov
London, 2. marca. s. Angleški radio podaja sedaj avtentične podrobnosti, kako so bile odkrite tajnosti nemške magnetične mine. Koncem novembra je bilo opaženo, kako je neko nemško letalo ponoči vrglo ob angleški obali neki tajinstveni predmet, pritrjen na padalo, še ponoči se je odpravila na mesto ekspedicija 5 mož, ki so bili opremljeni s posebnimi pripravami, tako da niso Imeli pri sebi nobenih večjih kovinskih predmetov in vsako kovino zavarovano s papirjem. Po večurnem delu se jim je posrečilo mino spraviti na avtomobil in odpeljati v mornariški arze-nal. Začetkom, decembra je kralj Jurij VI. prišel v Portsmouth in osebno izročil vsem 5 možem, ki so mino odkrili, visoka odlikovanja. Eden izmed odlikovancev se je medtem pri raziskovanju neke druge mine smrtno ponesrečil.
O nemški magnetični mini so ugotovljene naslednje podrobnosti:
V notranjosti mine se nahaja v vodoravni legi magneti čna igla. Mina leži na t zadeve.
morskem dnu. öe se ji približa večji kovinski predmet, se en konec magnetične igle dvigne, drugi pa sproži eksplozijo. Mino lahko privleče samo večja ladja, manjša pa ne in domnevajo, da deluje samo v ne več nego 16 m globoki vodi. Mine vsebujejo 350 kg najhujšega razstreliva, skupno pa tehta vsaka mina 750 kg. Obod mine je napravljen iz aluminija. Tudi največja nemška letala lahko naenkrat nosijo samo dve taki mini.
Doslej so srečno razstavili že več nemških magnetičnih min. Ena od njih nosi letnico 1938, znak, da je bila že tedaj konstruirana.
Potendcinovo mesto
ne bo zasedeno
Moskva, 2. marca. AA. (Havas) Kakor poročajo, na mesto Potemkina ne bo Imenovan nov pomočnik komisarja za zunanje
Weltes pri Hitlerju
i
Razgovor v navzočnosti zunanjega ministra Je trajal nad eno uro v strogi tajnosti — Nemški tisk je ie vedno zelo---
— Podrobnosti drle
Berlin, 2. marca. AA. (DNB). Sumner Welles je bil dopoldne v avdienci pri Hitlerju. Čete telesne straže vodje rajha so mu pri prihodu izkazale vojaške časti. Šef pisarne predsedništva vlade Meissner in prvi Hitlerjev pribočnik Brückner sta spremila Wellesa v dvorano za avdience.
Berlin, 2. marca. s. (Ass. Press). Razgovor med kancelarjem Hitlerjem in ameriškim državnim podtajnikom Welleso-m je traja! eno uro in 20 minut. Welles je izgledal izredno resen, ko je odhajal iz kan-celarjeve palače. Jutri se sestane Welles z maršalom Goringom in kancelarjevim namestnikom H esso m Sestanka sta bila dogovorjena na nemško pobudo.
Po avdienci je bilo objavljeno naslednje službeno poročilo:
Vodja raiha Hitler ie danes dopoldne sprejel Sumner Wellesa. s katerim je imel dolg razgovor. Razgovoru obeh državnikov so prisostvovali tudi ameriški odpravnik poslov Kirk. nemški zunanji minister von Ribbentrop ter več vodilnih osebnosti nacionalno socialistične stranke. Pri razgovorih ie bil navzoč tudi nemški službeni tolmač Schmidt.
Poleg političnih tudi
gospodarski razgovori
Pariz. 2. marca. s. (Havas). Po poročilih iz Berlina so se po včerajšnjem Welleso-vem razgovoru z zunanjim ministrom Rib-bentropom sestali k seji ameriški in nemški gospodarski strokovnjaki. Z ameriške strani sta bila navzoča dva člana Welleso-vega spremstva in nekaj uradnikov poslaništva, z nemške strani pa gospodarski strokovnjaki zunanjega ministrstva. O vsebini razgovorov ni ničesar znanega. Pozornost je vzbudilo, da so včeraj zjutraj nemški listi posvetili Wellesovemu prihodu samo dve in pol vrsti, pač pa so prinašali cele strani o prihodu šefa slovaškega propagandnega urada v Berlin. Zvečer so se poročila o Wellesovem bivanju razširila na 20 vrst, vendar tudi samo v zvezi z razgovori, ki jih je imel z nemškimi državniki.
Nemška propaganda poskuša zlasti v Ameriki dokazovati, da ima Nemčija enako pravico do nedotakljivosti svojega živ-ljenskega prostora v Srednji Evropi, kakor jo zahteva zase Amerika na podlagi Menroeve dokrine.
Kaj bo storila Nemčija?
Curih, 2. marca. z. »Neue Zürcher Zeitung« razpravlja o potovanju Sumner Wellesa in smatra, da si ie za svoj povratek v Ameriko določil rok. ki mu dopušča dovolj časa. da izvrši svojo misijo, ne da bi ga pri tem prehitel razvoi dogodkov. Verjetno je. da je ameriška diplomacija to potovanje že v naprei dobro pripravila.
Kar se tiče stališča Nemčije, poudarja list, da obstojajo razna tolmačenja. V nekaterih krogih smatrajo vojaško akcijo Nemčije za neverjetno in misi jo, da hočejo berlinski krogi s takimi grožniami samo preplašiti nasprotnike in držati nemško javnost v napetosti, dokler se ne bi našla primerna rešitev za izhod iz sedanjega položaja. Drugi krogi pa ne dvomijo v res-
nost nemške grožnje in domnevajo, da bo Nemčija vsekakor poskusila masivni letalski napad na angleško obalo in na angleško brodovje.
Nobene spremembe mednarodnega položaja
Berlin, 2. marca. z. Dopisnik »Neue Zürcher Zeitung« javlja svojemu listu, da se že sedaj lahko reče, da WeMesovi obiski v evropskih prestolnicah ne bodo spremenili mednarodnega položaja. Informacije, ki jih bo prinesel Welles iz Evrope v Washington, bodo tam dale le več jasnosti glede stališča Nemčije, dočim je stališče zaveznikov v Ameriki že itak dobro znano. Merodajni nemški krogi slej ko prej poudarjajo, da je stališče Nemčije v bistvu obeleženo v zadnjem Hitlerjevem govoru in da je Nemčija odločena voditi vojno do kraja.
Ribbentrop pojde na posvet v Rim t
Curih, 2. marca. o. Po vesteh iz Berlina tamkajšnji narodno-socialistični krogi ne smatrajo za izključeno, da ne bi zunanji minister Ribbentrop odpotoval te dni v Rim na razgovore s Cianom in Mussolinijem.
Do tega potovanja naj M prišlo, ko se bo Welles mudil ▼ Parizu in Londonu in ie preden se bo pred povratkom v Zedinjene države vrnil v Rim.
Italija 2eH od Amerike priznanje aneksije Abestnije
Päriz, 2. marca. o. Rimski dopisnik »Tem-psa« trdi, da je o priliki obiska Weilern v Rimu italijanska vlada izrazila željo, naj bi Zedinjene države priznate de juTC italijansko aneksi jo Abesinije. Kakor znano, te aneksije doslej niso priznale edmole Zedinjene države in sovjetska Rusija. Dopisnik Ifeta poudarja, da smatrajo italijanski diplomatski krogi v Rimu za verjetno, da bo vlada Zedinjenih držav sedaj ustregla tej italijanski želji.
Welles bo obiskal tudi predstavnike Poljske
Pariz. 2. marca. z. »Excbang Telegraph« poroča, da ae bo Welles po informac jab iz dobro poučenih pariških krogov sestal t Parizu tudi s predsednikom poljske vlade in poljskim zunanjim ministrom, da bi od njih izvedel, kako si zamišljajo obnovo Poljske po končani vojni.
Ckrog mirovnih ponudb
O domnevnih nemških mirovnih
obširna polemika
se je razvila
London, 2. marca. j. (Reuter) V dobro poučenih angleških krogih zatrjujejo, da bo moral angleški ministrski predsednik Chamberlain v ponedeljek dati v spodnji zbornici nekaj odgovorov zaradi akcije »angleškega društva za krščansko pomirjen je«. Vprašanja se bodo nanašala na ta-kozvane predloge in zahteve rajha za sklepanje miru. Sir Jocelyn Lucas bo vprašal Chamberlaina, ali je smatrati mirovne pogoje, ki so bili sporočeni preko Irske, za odkritosrčno mišljene. Delavski poslanec Sorensen bo zastavil angleškemu ministrskemu predsedniku vprašanje, ali so mirovni pogoji, ki so bili indirektno dostavljeni angleškemu zunanjemu ministrstvu, tudi resnično avtentični. Poslanec Spears bo vprašal Chamberlaina, ali bo angleško notranje ministrstvo storilo potrebne ukrepe, da preneha aktivnost nekaterih uglednih osebnosti, ki podpirajo širjenje nemške propagande pod krinko mirovnih predlogov. ki jih trosijo v angleški javnosti nemški agenti.
Nemci odločno demantirajo
Berlin, 2. marca. AA. (DNB) Angleški tisk prinaša vest, da je lord Tevistok v zvezi z angleškimi mirovnimi napori stopil v zvezo z nemškim poslaništvom v Dubli-nu in dobil od njega gotove predloge, ki vsebujejo nemško mirovno pogodbo. S pristojnega nemškega mesta izjavljajo da so vsa ta nespretna poročila izmišljena in
predstavljajo samo del poizkusov, pripisati z ozirom na vedno večjo negotovost v Angliji Nemčiji dejanja, ki jih je nemški tisk pred nekoliko dnevi ostro obsodil. Zdi se, da skuša angleška vlada rešiti svoj prestiž s takimi pravljicami.
Zanimivo pojasnilo
London, 2. marca. j. (Havas). Glede nemškega demantija o nepristnosti letakov z »nemškimi mirovnimi predlogi«, ki jih je razširilo v Angliji »Angleško društvo za krščansko pomirjenje Evrope«, Je podal funkcionar društva Gordon Canning danes naslednje pojasnilo.
Nemški demanti ni nikogar iznenadU. Obveščeni smo bili, da bodo mirovni predlogi demantirani, ako bi naleteli pri angleški vladi na neugoden sprejem. Nadalje pravi Canning, da Anglija ne sme dati nemškemu ljudstvu vtisa, kakor da Nemčija moleduje in prosi za mir. Sicer pa Canning vztraja na tem, da so objavljeni mirovni pogoji edini, na katerih je mogoče skleniti pameten in sprejemljiv mir. Društvo za krščansko pomirjenje Evrope s svojimi letaki nikakor ni hotelo podmi-nirati odločnosti Anglije, da nadaljuje sedanjo vojno, ampak je pač ravnalo tako, ker je odločeno izkoristiti vsako ugodno priliko, da deluje za mir, zakaj dolga vojna bo angleški narod prav tako izčrpala kakor nemškega in svet bo pahnjen v še večje gorje, v gorje boljševizma in anarhije.
Fronta v Severnem morju
Na francoskem bojišču mirno, zato pa razvijata oba tabora tem večjo agilnost v Severnem morju
Pariz, 2. marca. j. (Havas) Glavna akt'v-nost vojne med zapadnima zavezniškima državama in Nemčijo se je zadnje dni prenesla na Severno morje. Tudi včeraj ie bila nad tamkajšnjim vodovjem izredno aktivna tako pomorska kakor tudi zračna sila obeh taborov. Nemška letala so si zelo prizadevala motiti redni pomorski promet v konvojih, ki se navzlic množečim se zračnim napadom povsem v redu razvija. Nemška letala so včerai zaman napadala ntl<i konvoj, sestoječ iz treh trgovinskih ladij in spremljajočih angleških torpedovk
Angleško letalstvo je s svoie strani tudi včerai nadaljevalo polete nad severno in zapadno Nemčijo, ki jo je preletelo v vsej njeni razsežnosti ter pri tem obiskalo tudi velike nemške vojaške in trgovske luke. dalje Nemški zaliv te važne točke na Baltiškem morju. Angleška letala so razširila svoje delovanje preko Bremena. Hamburga in Brunsbüttel vse do Berlina.
Včerajšnji dan je bil za zavezniške pomorske in zračne sile zelo uspešen tudi v njih napadih na nemške podmornice. Podrobnejši podatki o teh uspehih še niso znani.
Maršal Goerlng
cel teden na fronti
Berlin, 2. marca. AA. (DNB). Maršal Göring se je po celot edenskem obisku na zapadnem bojišču vrnil danes v Berlin. Pregledal je na fronti letalska oporišča. Ko je izrazil priznanje častnikom in vojakom, je odlikoval večje število letalcev, častnikov in podčastnikov. Maršal Göring je imel prav tako konferenco s poveljniki posameznih večjih oddelkov nato pa je obiskal utrdbe na Siegfriedovi črti.
Francosko in nemško vojno poročilo
Pariz, 2. marca. j. (Havas). Današnji komunike francoskega generalnega štaba pravi. da je noč od petka na soboto potekla mirno na vsem zapadnem bojišču.
Včeraj je bilo na morju izvedenih več napadov na nemške podmornice, o katerih pa niti angleški niti francoski vojaški krogi ne izdaiaio nikakih podrobnosti, kje so bili izvršeni in katere ladje so bile poverjene s to nalogo.
Včeraj ie bilo na vsej zaoadni fronti izredno slabo vreme. Zaradi tega ie bilo na vseh frontnih odsekih mirno. Prišlo je samo do nekaj povsem lokalnih prask brez vsakršnega pomena. Sem pa tja so se čuli sporadični streli topništva. Francozi so z avtomatičnim orožjem razpršili dve nemške patrulji in sicer eno v zapadnem delu Vogeškega gozda, drugo pa ori Lauteriu.
Berlin, 2. marca. j. (DNB). Komunike vrhovnega vojnega poveljstva pravi, da
včerai na zapadni fronti ni bilo nobenega važnega dogodka.
Nemško letalstvo ie izvršilo vrsto izvidni-ških poletov nad celotnim teritorijem Severnega morja, vse do Orknejskih otokov Tekom teh oper aci i so nemška letala z uspehom napadla na več točkah angleške vojne ladje, kakor tudi angleško trgovsko brodovje. Dloveče v konvojih Zaradi oo-žarov. ki so izbruhnili ob naoadu na angleških ladjah, ie bil en parnA £elo težko poškodovan eden pa se ie takoj potopil 4 ladje so bile od nemških bomb tako težko zadete, da se lahko z zanesljivost io smatrajo za izgubliene Na poletu oreko seve-rozapadne Nemčiie ie včerai ziutrai neko sovražno letalo ori mestu Nimvegenu preletelo holandski teritorij.
četrtič nad Berlinom
London, 2. marca. s. (Reuter). Kakor je javilo dopoldne letalsko ministrstvo, so angleška letala ponoči zopet preletela Berlin, kakor tudi dele severozapadne Nemčije, Friziške otoke in mornariška oporišča ob Baltiškem morju. Letala se nikjer niso zapletla v borbo z nemškimi letali in so se vsa nepoškodovana vrnila.
Nad Berlinom so bila angleška letala v tekočem tednu že v četrtič in so vrgla letala več tisoč letakov. Ogromno število žarometov je stopilo v akcijo, ko so se angleška letala približala nemški prestolnici. Tudi protiletalsko topništvo je pričelo streljati, ne da bi povzročilo škodo.
Na svojih poletih nad Berlin in Srednjo Nemčijo lete angleška letala večinama iz Anglije, na povratku pa pristanejo v Franciji.
Nemška letala so davi zgodaj zjutraj zopet napadla angleške ladje ob angleški obali. Pri Berwicku ob vhodu v Firth of Förth je büo ponoči slišati močno topovsko streljanje z morja. Potem sta bili opaženi tudi dve veliki črni letali, najbrže nemški. Ni še znano, če so imela nemška letala pri svojih napacih kaj uspeha. Drugi nanad je javila neka ribiška ladja iz Newcastlea. Skupno z dvema drugima ribiškima ladjama jo je napadlo nemško letalo, ki je vrglo tudi dve bombi. Angleška letala so prišla na pomoč in so nemško letalo pnegnala, Istotako so nemška letala napadla več ribiških ladij iz Scarborougha, ne da bi povzročila kaj škode.
Letalski spopad med Nemci in Belgijci
Bruselj, 2. marca. s. (Reuter). Danes popoldne je nad belgijskim ozemljem prišlo do letalskega spopada med nemškimi in belgijskimi letali. Pri tem sta bili dve belgijski letali poškodovani Eno od njih je strmoglavilo na zemljo pri kraju Achene v provinci Namur. Drugo letalo je bik) sa-
mo lažje poškodovano, moralo pa je tudi zasilno pristati.
Trenutno še manjkajo podrobnosti o spopadu. Pričakujejo da bo belgijska vlada izdala zvečer uradni komunike.
Bruselj, 2. marca. s. (Reuter). O letalski bitlci med belgijskimi in nemškimi letali je izdalo nocoj belgijsko zunanje ministrstvo komunike, ki pravi, da so tri belgijska letala na patroinem poletu 60 km od nemške meje naletele na nemško bombno letalo tipa Dornier. Ko so pričela obkrožiti nemško letalo, je to ^tvorilo nanje ogenj s strojnicami. Dve izmed belgijskih letal sta bili poškodovani takoj. Na enem od njih je bila strojnica uničena in je moralo zaslno pristati. Tretje letalo je nadaljevalo z zasledovanjem nemškega letala. Nemško letalo pa je s streli iz strojnic belgijsko Italo sestrelilo. Pilot se je ubil.
Zunanji minister Spaak je Se popoldne povabil k sebi nemškega pos'anika in mu izročil oster protest proti težki kršitvi belgijske nevtralnosti.
Razgovor med zunanjim min:strom in nemškim poslanikom je trajal tričetrt ure. Kakor poročajo, je izgledal nemški poslanik zelo vznenrrjen, ko je zapuščal zunanje ministrstvo.
Dve nemški letali sestreljeni
Pariz, 2 marca s. (Reuter). Nad zapadno fronto je prišlo danes do letalske bitke med angleškimi in nemškimi letali Dve nemški letali sta bili sestreljeni. Eno, tipa Dornier, je padlo na francosko drugo, tipa Messerschmid. pa na nemško ozemlje.
Gospodarski položaj Francije in Anglije
London, 2. marca. j. (Reuter). Angleški list »Yorkshire Post«, glasilo bivšega ministra Edena. objavlja v uvodniku komentar k najnovejšim gospodarskim ukrepom francoskega finančnega ministra Reynau-da, v katerem poudarja, da je gospodarski položaj Francije občutno različen od gospodarskega položaja Velike Britanije. Predvsem ima Francija na svojem teritoriju vse tiste pridelke, ki jih potrebuje za prehrano svojega prebivalstva. V enakem položaju pa sta Anglija in Francija glede industrijskih surovin, ki jih morata v izredno velikih količinah uvažati. Mnoge teh surovin so potrebne tudi tovarnam orožja in municije. In v tem pogledu — pravi angleški list — stojita Francija in Anglija pred istim problemom: namreč, kako plačevati uvoz teh surovin. Edino možno metoda za rešitev teh problemov je našel Reynaud in ta metoda je: zmanjšati uvoz na minimum in hkrati dvigniti eksport.
Nemške podmornice
v Karibskem morju?
Ameriške vojne ladje poslane na pomoč angleškemu
parniku „Southgate"
New York, 2. marca. s. (Reuter). Angleška trgovinska ladja »Southgate« (5000 ton), je poslala brezžične klice na pomoč ter javila, da jo je v bližini obale Portorika napadla nemška podmornica. Trije ameriški rušilci so odšli na pomoč in tudi vse druge ameriške vojne in trgovinske ladje so bile pozvane, da pomagajo napadeni angleški ladji. Napad je bil izvršen v območju nevtralne cone, 150 milj okoli ameriške celine. Je to prvi primer napada nemške podmornice v Karibskem morju.
New York, 2. marca. s. (Ass. Press.) Ameriška vojna letala so že našla angleško trgovinsko ladjo »Southgate«, ki je ponoči javila, da jo je napadla nemška podmornica. Letala so brezžično javila, da se nahaja ladja 130 milj severovzhodno od portoriške obale in da ni v nevarnosti. Izgleda, da se je morda »Southgate« zmotila in smatrala ameriško podmornico, ki pravkar kri žari v tamkajšnjih vodah, kjer se je baje primeril napad, za nemško. Možnost, da je res poskusila nemška podmornica ladjo napasti, pa le še ni izključena.
Dva nemška parnika
v Ameriki zajeta
New York, 2. marca. s. (Reuter) Nemško trgovinsko ladjo »Troja« (2.400 ton), ki je včeraj zapustila v družbi nemške ladje »Heidelberg« luko Aruba v Holandski Zapadni Indiji, je nemška posadka sama zažgala in potopila, ko jo je ustavila angleška vojna ladja. Davi je »Troja« še gorela. Mislijo, da sta obe nemški ladji od-pluli iz luke z namenom, da založita z gorivom in živežem nemške podmornice, ki se nahajajo v Karibskem morja
New York, 2. marca. s. (Reuter) Neka angleška vojna ladja je v Karibskem morju danes zaplenila nemški trgovinski par-nik »Heidelberg« (6500 ton) in ga sedaj pelje v angleško luko na otoku Trinidadu.
Ladja za ladjo • • •
London, 2. marca. s. (Reuter) Kakor poročajo iz Esbjörga na Danskem, so ribiške ladje, ki so se vrnile z ribolova ob Dog-gerbanki sporočile, da pogrešajo 3 danske ribiške ladje z vso posadko vred. Gotovo so bile potopljene v pomorski vojni. Danske oblasti so uvedle preiskavo.
V Severnem morju je bilo potopljena norveška trgovinska ladja »Silia« (1300 ton), ki je bila na poti iz Bergena v Italijo. Pogrešajo 16 mož posadke. Istotako je bil potopljen norveški parnik »Westpost« (1400 ton). 19 članov posadke je bilo iz-krcanih v Angliji.
Izmišljena vest
o pomorski bitki
Montevideo, 1. marca. AA. Dopisnik »Newyork Timesa« poroča iz Montevidea, da je bila v minuli noči pomorska bitka 200 milj vzhodno od rta Polonio v Urugvaju. Angleško poslaništvo v Montevideu izjavlja, da ni dobilo nobenih poročil o kakršnihkoli akcijah edinic angleške vojne mornarice v teh vodah. Dopisnik »Newyork Timesa« trdi v zvezi s tem, da so v obal skih vodah pri Rio Grande del Sud opazili nemške vojne ladje v spremstvu dveh podmornic Proti tem ladjam vodijo akcijo tri angleške in dve francoski vojni ladji.
Sodba v interpela-cijskem procesu
Beograd, 2. marca. p. Pred okrožnim sodiščem je bWa danes izrečena razsodba v procesu proti bivšemu poslancu Dragosla-vu Pantoviču na tožbo bivšega poslanca Dragomira Stojadinoviča brata dr. Milana Stojadinovida. Pantovič je v neki interpelaciji v narodni skupščini trdil, da je Dragom» Stojadinovič po agenciji »Four-nir« razširjal laznyve vesti o naši državi Stojadinovič je zaradi tega tožil, sodišče pa je Pantoviča oprostilo vsake krivde m kazni, ker se je prepričalo, da so bili očitki proti Dragomiru Stojadinoviču navedeni v interpelaciji, resnični. Dragomir Stojadinovič je bil obsojen, da mora plačati sodne stroške.
Enako sta bili oproščeni »Politika« in »Pravda« ki sta Pantovičevo interpelacijo objavili
Razprava o uboju dr. Eda Markovica
Beograd 2 marca p. Pred okrožnim so-J ščem se je danes nadaljevala razprava proti policijskemu agentu Marku Markovi-ču ki je obtožen da je ustrelil direktorja »Prizada« dr Eda Markovica Dopoldne so zdravniki-strokovnjaki pedal' svoje mnenje o rani. ki jo je dcbil policijski agent Mar-kovič pri usodnem dogodku, ker so pravni zastopniki družine pokojnega dr Eda Markovica izrazili dvom nad njenim 'zvarom. Zdravnik' so ugotovil" da ie bii agent Marko Markovič ranjen od krogle Ì7 revolverja pokojnega dr Eda Markovča Nato so govorili državni tožilec ter zastopnika obeh strank Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek dopoldne.
Anketa o razdelitvi
Suzorja
Byrdova odkritja
Washington, 2. marca. AA. Admiral Byrd je sporočil, da je v Antarktidi našel velik polotok in dva otoka, ki se nahajata 1200 milj oddaljena od rta Horn.
Zagreb, 2. marca. o. Snoči je bila v Javni borzi dela pod predsedstvom predstojnika oddelka za socialno politiko pri ban-ski oblasti dr. Josipa Razuhina anketa o razmejitvi Suzorja. Ankete se je udeležilo mnogo delegatov iz vrst delavcev, zasebnih nameščencev in delodajalcev. Vsi so poudarjali, da je bilo ž uredbo o banovini Hrvatski od 26. avgusta 1939 o prenosu oblasti v pogledu socialne politike načeto tudi vprašanje o določitvi področja Suzorja za banovino Hrvatsko, zaradi česar je treba pristopiti k organizaciji samostojnega nosilca socialnega zavarovanja za banovino Hrvatsko. Na koncu je bil na predlog oddelnega predstojnika dr. Razuhina izvoljen ožji odbor z nalogo, da izdela definitivni načrt uredbe o razmejitvi Suzorja ter o ustanovitvi samostojnega nosilca socialnega zavarovanja za banovino Hrvatsko.
Dva častna doktorja
beograjske univerze
Beograd, 2. marca. p. Na snočnji seji profesorskega sveta pravne fakultete v Beogradu sta bila imenovana za častna doktorja znana in zaslužna znanstvenika Slobodan Jovanovič ter 2ivojin Perič. Univerzitetni profesor Slobodan Jovanovič Je bil s kraljevim ukazom upokojen.
Predsednik vlade v Nišu
Beograd, 2. marca. p. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je snoči odpotoval v Niš, kjer je imel danes več političnih razgovorov s svojimi prijateljL Sestal pa se je tudi s prvakom staroradlkalne stranke Mito Dimltrijevičem, ki je po razgovoru odpotoval v Knjaževac, kjer Je sedaj Aca Stanojevič.
Muzej za zaščito civilnega prebivalstva v Zagreba
Zagreb, 2. marca, a Dopoldne so otvorili v Mesnički ulici št 49 muzej za zaščito civilnega prebivalstva Muzej je otvoril ban dr. Šubašič ob navzočnosti najvišjih predstavnikov civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti
Iz sodne službe
Zagreb, 2. marca. o. Z ukazom kraljevih namestnikov je bil na predlog hrvatskega bana imenovan tajnik v 3-II pri vrhovnem sodišču v Ljubljani Emanuel Cinotti, za tajnika Stola sedmorice v Zagrebu.
Meningitis pojema
Beograd, 2. marca. p. V teku preteklih dveh mescev se je v mnogih krajih naše države pojavila epidemija meningitisa. Ker je sprva kazalo, da se bolezen močno širi, je izzvala seveda precej vznemirjenja. V zdravstvenih krogih pa opozarjajo, da epidemija meningitisa v današnjih okoliščinah ni tako nevarna ker imamo tudi v naši državi na razpolago dovolj sredstev za zdravljenje. Higienski zavodi, zdravstveni domovi in bolnišnice razpolagajo z dovolj-nimi količinami seruma, ki zanesljivo učinkuje, če se pravočasno uporabi.
V preteklem mescu je bilo v vsej državi 435 obolenj. Samo v 15 srezih je bilo več kakor po 6 obolenj. V dravski banovini je bilo 24 primerov meningitisa, od tega v celjskem srezu 6, v čmomeljskem 1, v gornjegrajskem 1, v kamniškem 3, v konji škem 1. v kranjskem 1, v laškem 1, v ljubljanskem 1. v ljutomerskem 1, v mursko-soboškem i, v radovljiškem 1, v slovenj-graškem 2, v škofjeloškem 1, v šmarskem 2, v Ljubljani 1. Zaradi storjenih ukrepov epidemija meningitisa nazaduje.
Osrednji urad
delavskih zbornic
Zagreb, 2. marca. a. Včeraj je bil v Zagrebu sestanek predstavnikov delavskih zbornic in njihovega osrednjega tajništva. Razpravljali so o reorganizaciji osrednjega tajništva delavskih zbornic in o spremembi njegovih pravil. Po razpravi je bil snoči podpisan sporazum, po katerem se osrednje tajništvo delavskih zbornic pretvarja v skupni urad delavskih zbornic kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu. Izdelan je bil tudi nov pravilnik, ki urejuje delovanje te skupne ustanove vseh delavskih zbornic v naši državi.
Koroški drobiž
Na Koroškem so že delj časa deklet» g Poljskega kot pomožne delavke pri rajonih gospodarstvih., predvsem po gostilnah in na večjih kmetijah. Tudi nekaj moških delavcev s Poljskega je že nekaj tednov na Koroškem. Delavci in delavke, ki so prišli s svojimi transporti, so bili dodeljeni skoro izključno nemškemu delu dežele, od zadnjih transportov pa nekaj tudi slovenskim krajem. Postopek pri dodeljevanju delovnih moči je v kratkem sledeči: Kdor je v zadregi radi delovnih moči, predvsem če so bih njegovi delavci vpokli cani v vojsko, javi svojo zadrego delovnemu uradu, če je povpraševanje dovolj veliko, da je za kritje potreb potreben cel transport, se dotičnemu delovnemu ura>-du dodeli skupina delavcev in delavk Ko prispe transport, si interesenti vsak po svojem okusu in potrebi izberejo svoje delovne moči moške ah ženske, nakar so jim dotične osebe dodeljene.
Preteklo soboto je prispelo v Ceäoveo 91 KanalčanOv iz Trbiža, Pontablja, Bele peči iz Ukev in žabmnc, večinoma delavcev in obrtnikov. Na kolodvoru jih Je pričakovala velika množica ljudstva, namestnik pokrajinskega vodje pa jim je izrekel dobrodošlico. Došle družine so bile nato nameščene po zasebnih stanovanjih, prehrano in ostano oskrbo pa je prevzela nas. soe. dobrodelna organizacija NSV vse dotlej, dokler se ne bo poskrbelo za njihov nadaljnji obstoj.
Nad Reberco Je hlapec posestva LA*-denhof v ozkem žlebu zavozil s sanmi naloženimi s hlodi v tovorni avto, ki je w-zB pred njim in se na strmini nenadoma ustavil. Konja so hlodi tako hudo poškodovali, da so ga morali na mestu u^rett-ti. posestnik trpi blizu 2.000 mark škode. Hlapec ai je nesrečo tako gnal k srcu, da Je izgubil um In so ga morali prepeljati v celovSko umobolnico.
Na Bisbrtó Je pOvozfl avto Projeveg* hlapca. Ponesrečenca so takoj prepeljali v beljaško bolnico, a Je težkim poškodbam kmalu podlegel.
Pri Vrbi Je zašel pod vlak 17-letni Rodi Goričnik In je dotti pri tem amrtne poškodbe.
Vremenska napoved
Zemmtska: Pretežno vedro, zmerno hladno v vsej državi Severni veter bo precej močan, zlasti pa na primorju. Ponoči zmeren mraz povsod v notranjosti
Maši kraji io ljudje
General Gichn Gliste zapusti Slovenijo
Naše kraje zapušča g. general G joka Gli-šic Vest o njegovem odhodu je v mnogih krogih po Sloveniji vzbudila iskreno obžalovanje. Toda vsi, ki vedo ceniti odlične sposobnosti tega visokega, junaškega oficirja, vedo, da je tudi to potrebno v njegovi lepi oficirski karieri. Komur je bila dana prilika priti v stik z g generalom Gliši-čem, je moral že na prvi mah začutiti pravo bratsko srce. Kamor je prišel general Glišič, je iskal samo dobro med nami, slabega ni hotel videti. Čutili smo, da je njegova vera v nas tako trdna in bratska ljubezen tako čista, da v njegovem idealnem srcu ni bilo prostora za kritike in obsojanja, čeprav bi tudi to bilo kdaj pa kdaj zasluženo.
Precej daleč	od Ljubljane, ven-
dar pa ne tako daleč, da ne bi ostale trajne vezi z g. generalom Gjoko Ghšičem. Na njegovi poti na važno novo službeno mesto spremljajo generala Glišiča in njegovo plemenito gospo in hčerkico iskrene želje, da bi jim bila sreča tudi nadalje naklonjena in da bi se še kdaj vrnili v našo sredo.
Nepozabne zasluge pokojnega Jakoba Drakslarja
Hrastnik, 2. marca.
Kdo ga ni poznal, vedno vedrega, nasmejanega, včasih hudomušnega, pogosto sarkastičnega a vedno blagega moža, »županji z Dola«, — posestnika in gostilničarja Jakoba Drakslarja! In kdo bi si
mi»-u, oa bo prav temu, tako žilavemu moža, polnemu načrtov, tako zgodaj križala Morana vse račune! Preteklo soboto smo ga zagrebli tam, kjer vlada mir in kjer ni zavisti.
K preranemu počitku — saj je štel še-Se 56 let — je legel eden izmed vidnih naprednih mož, ena izmed zdravih korenin našega pokreta. Bil je odločen pristaš JNS. A tudi v druge brazde javnega dela je globoko zaoral: kot odbornik Sokola, kot častni član in dolgoletni pred-sednik Gasilskega društva, kot soustanovitelj JS. bil je tudi inieijativen odbornik Olepševalnega društva; skratka: povsod je zgrabil s s\»ojo žilavo roko, kjer je bàio dela mnogo, a priznanja malo.
Dolgih 13 let je pokojni Jaka vodil občino Dol in to dobo imenujemo brez laskanja — »ero župana Drakslarja«. O tem pričajo: šolska palača na Dolu, ki je ena izmed najlepših šolskih zgradb na deželi; nova ekskurendna šola na Kalu (900 m), vodovod na Dolu in Kalu, Gasilski dom ter orodje na Dolu, hiša za občinske reveže ter omrežje cest širom občine. On ni poznal pokoja, le delo, trdo delo. Pogreb je zgovorno pričal, kako je bil spoštovan daleč naokoli. Saj se je ob gomili klanjaio njegovemu spominu na stotisoče ljudstva in malokdaj je tako otožno odmevala ter trgala večno lepa: »Vi gred se povrne ... « Izmučeno telo je premnilo. a duh Jakobov ostane. Njegovo delo bo na Dolu vedno vidno. Večen mu bodi spomin!
Ježa Čulek — 70 letnik
Stara središka sokolska korenina br. starosta Čulek Joža slavi danes 70-letnico. Rojen v Središču je obiskoval učiteljišče v Mariboru, učiteljsko pot pa je nastopil pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je služboval do leta 1893. Kmalu je zaprosil za mesto učitelja pri Sv. Juriju ob j. ž. Tu je razvil prav živahno nacionalno delovanje. Ustanovil je Sokola, bil pri njem vaditelj, načelnik in prav marljiv pevovodja Doživljal je hude borbe s celjskimi nemškutar-ji in drugimi nasprotniki takratnih sokol-skih gnezd. Leta 1899. je ustanovil tudi hranilnico in posojilnico ter se prav pridno udejstvoval pri kmetski podružnici.
Ob 70-letnici se rad spominja burnih dni na s^oji nacionalni postojanki, prebitih težkih borb s svojimi nasprotniki in veselih ur, ki jih ie prebil v krogu svojega sokcl-skega društva. Saj je vzgojil v njem veliko število krepkih sokolskih delavcev, med n ''mi tudi T -neta Maigaja, ki je dal v koroških bojih življenje za mlado Jugoslavi-
1 jo. Za zasluge ga je občinski zastop leta ! 1924 imenoval za častnega občana. Med soustanovitelje ga šteje tudi središki »Sokol«. Z dr. Pivkom sta že leta 1908. budila središki narodni trg k sokolskemu življe-
nju, dokler se jima leta 1912. ni posrečilo ustanoviti sokolsko društvo. Ko je bil leta 1921. premeščen na okoliško šolo v Ptuj, je v Središču ustanovil sokolski pevski zbor, katerega je hodil vsak teden po dvakrat vadit. Z njim je priredil tudi več zelo uspelih koncertov, pri katerih je včasih sodelovalo do 80 pevcev. Po upokojitvi leta 1926. pa se je naselil stalno v Središču, kjer je našel (zagrizen samec) gostoljubno streho v hiši ge. Miklove. Vkljub 70 letom je br. čulek Joža še vedno čil in čvrst ter že od leta 1935. s krepko neupogljivo voljo vodi kot starosta središko sokolsko družino. Svojemu starosti, krepki, vztrajni, neupogljivi stari sokolski korenini želimo ob 70-letnici krepki sokolski: Zdravo! —	S. V.
N&nednci slaJUm
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajal» Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
<>tl.ixs.s.ar.z»4«/3f
Za rešitev Aškerčeve
domačije
Ljubljana, 2. marca
Delo. ki se ga je lotil akcijski odbor za rešitev Aškerčeve domačije, je v naši javnosti vzbudilo živahen odmev, kar nazorno priča, da je kulturna zavest v našem narodu še zmerom sposobna borbe in žrtve. Krajem, v katerih so se že osnovale zbiralne enote in ki smo jih že v prejšnjih poročilih navedli, so se v preteklem tednu pridružili še Maribor, Celje, Ptuj, Ljutomer, Ormož, Gornji Grad pa Bled, Jesenice in Radovljica, sodelavci so se prijavili že tudi iz Beograda in Zemuna Mestom, ki smo jih našteli, se stavlja ob bok tudi Stara vas pri Brežicah, ki zasluži, da bi našla slednikov še po mnogih slovenskih vaseh, saj je bil tudi Anton Aškerc rojen pod slamnato streho, pa se je uvrstil med največje borce in klicarje našega naroda.
Pred dnevi smo zabeležili kratko vest, da so dijaki 3. in 4. razreda na meščanski šo-
li v Celju iz lastne pobude zbrali znesek v počastitev Aškerčevega spomina. Vzgled celjskih dijakov je na mnogih srednjih in meščanskih šolah sprožil razpravo o tem, ali naj se začno organizirati zbirke po razredih. Akcijski odbor v tem pogledu ni storil kakšnih uradnih korakov, ker je bila njegova želja, da bodi akcija za rešitev Aškerčeve domačije v resnici narodna, ljudska, ki spontano rase od spodaj navzgor. Med imeni, ki predstavljajo duhovno kulturo našega naroda, pa je ime Antona Aškerca zlasti med mladino v tolikšni meri popularno, da bo vzgled celjskih dijakov brez dvoma pobudil še mnogo podobnih akcij po vseh krajih, kjer so srednje in meščanske šole. Prav gotovo tudi naši profesorji in učitelji, zlasti oni, ki jim je zaupan pouk slovenskega jezika in književnosti, ne bodo hoteli ostati križem rok in bodo svoje učence opozorili na plemenito delo, ki ga je započel akcijski odbor.
Vsem, ki želijo prispevati za odkup Aškerčeve domačije, sporočamo, da lahko po pošti pošljejo denar brez stroškov, če kupijo golico in nakažejo prispevek na račun 11.924 pri postni hranilnici v Ljubljani. Vse, ki žele sodelovati v zb'ranju prispevkov, pa prosimo, naj se javijo na naslov: Rajko Türk, predsednik akcijskega odbora, Ljubljana, Komenskega ulica.
Postani in ostani član Vodnikove, družbe!
Velik uspeh ljudske igre na Jesenicah
Jesenice, 2. marca Brat Ivan Potrato, eden najmočnejših stebrov sokolskega gledališča na Jesenicah, je te dni praznoval 401etnico nepretrganega dela na gledaliških odrih. V proslavo je dal gledališki odsek na deske Jur-čič-Govekarjevega »Desetega brata«, ki je pritegnil v Sokolski dom rekordno število občinstva. Takega navala za vstopnice še ni bilo, odkar Sokolski dom stoji. Vse vloge so bile v pravih rokah in zelo dobro podane. Gledališki odsek je imel srečno roko, da je po dolgih letih dal na deske tako hvaležno delo. Ogromna udeležba občinstva je pokazala, da si želi tudi domača dela, zajeta iz življenja naših vasi, dela, ki so v dobi našega narodnega preporoda polnila naše sokolske in gledališke dvorane, navduševala občinstvo in mu utrjevala narodno zavest Uprizoritev je bila za Jeseniškega Sokola lep praznik, ki močno spominja na tiste čase pred svetovno vojno. ko smo igrali dobre ljudske igre pri nabito polnih dvoranah.
Ivan Potrato je ta večer res na najlepši način proslavil svoj praznik in prejel po drugem dejanju krasen šopek cvetja, ki mu ga je izročil društveni prosvetar, brat Verko Gaser. Brat Potrato je prvič igral Krjavlja pred 40 leti v tedanjem deželnem gledališču v Ljubljani, kasneje pa je nastopal v Slovenskem gledališču v Trstu. Pred 19 leti je začel sodelovati na jeseniškem sokolskem odru, kjer je pri vseh predstavah nastopal v vseh mogočih vlogah. Polnih 18 let je ponosno nosil jeseniški sokolski orapor. Kot sokolski praporščak nastopa po vseh društvenih in župnih prireditvah ter po pokrajinskih in vsesokolskih zletih. čeravno razmeroma slabo plačan občinski uradnik, je nosil sokolski prapor na čelu Gorenjske sokolske župe na pokrajinskih in vsesokolskih zletih v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Skop-lju. Sofiji in v Pragi. Nikdar ni vprašal, koliko bo tako potovanje v daljna slovanska mesta stalo. Vedno je šel na svoje stroške, ker je to smatral za sokolsko dolžnost. Brat Potrato — po tej cesti hodi tudi v bodoče in dajaj sokolski mladini v točnem izvrševanju prostovoljno prevzetih sokolskih dolžnosti najlepši vzgled!
Ne delajmo krivice!
Prejeli smo:
Pred tednom so ljubljanski dnevniki objavili članek, ki je bil po svoji obliki pravcati napod na trgovce in točilnice dalmatinskih vin. Kakor kaže, je bil članek in-spiriran od ene in iste osebe s povsem prozornim namenom — škoditi dalmatinskim gostilničarjem. Tu pa je kardinalna po-greška, ker ne gre deliti gostilničarje s pridobljeno koncesijo kot davkop^čevalce med privilegirane in one brez privilegijev; o tem niti ne govorim, da je bila oblast sama napadena, pa da vse do danes ni smatrala niti finančna kontrola niti vino-preizkusni urad za potrebno, da zavrneta takšne pavšalne očitke.
V naši banovini imamo poleg domačih tudi gostilničarje-Dalmatince, ki prodajajo izključno vina, produkt dalmatinskih vinorodnih krajev. S tem vrše dvojno hvalevredno vlogo. Znano je, da so dalmatinski kraji, kolikor niso vezani na tujski promet, v večini pasivni. Edini produkt sta olje in vino. Da so se našli podjetni ljudje in se naselili v naše kraje ter odprli gostilne in vinotoče. so to storili pač iz golega dejstva, da plasirajo njihove produkte, obenem pa državi prihranijo, odvišne dotaci,ie, ki bi jih bilo treba nadekna iti tem krajem. Na drugi strani pa so hoteli in hočejo nuditi našemu malemu človeku dobro in po moči ceneno ali vsaj cenejšo pijačo. Na dobičku so pač vsi: v prvi vrsti država, ki prejema davke, mesto, ki prejema trošarino in doklade, in konzument. ki dobi debro in ceneno vino. Pisec je govoril o tem, da Ljubljančani popijejo toliko in toliko »brozge« na leto in da so državni in avtonomni uradi oškodovani na prejemkih. zakaj dalmatinska vina so mešana in bi jim bilo treba nabiti vodarino. S tem pa je pisec v živo zadel oblast, urade in podrejene organe, češ, da ne vrše svoje naloge. kakor bi bilo treba. Združenje gostilničarjev, ki prejema prav tako doklade od dalmatinskih gostilničarjev, pa tudi še ni smatralo za potrebno, odgovoriti v obrambo svojih ravnopravnih članov-Dalmatin-cev. Oblasti in mestni uradi imajo kontrolo in se lahko prepričajo o uvoženem in po-točenem vinu, vinopreiskovalni organi pa tudi lahko ugotove kvaliteto. Ves povojni čas so v Ljubljani dalmatinski gostilničarji in šele po dvajset letih je nekdo iz-pregledal, da točijo »brozgo«. To je pač žalostno! Imamo mestni fizikat, ki bi mu
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefo-va« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. reg 2>. M 50474-32.
pre9nzuje Ne pozabi:
KAL0D0NT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
v dvajsetih letih pač že lahko prišlo na uho, če bi bilo to res.
Če že govorimo o brozgi, potem je bil članek pač adresiran na napačen naslov. Sam obiskujem dalmatinske gostilne in vinotoče in srečujem v njih ljudi vseh mogočih slojev: od sodnika preko trgovca, učitelja, uradnika do mestnih delavcev, če bi Dalmatinci točili »brozgo« s tolikšnim kvantumom vode, potem bi se nihče ne opil. In mnenja sem, da je policijski sklad do danes pridobil več na globah od ljudi,
ki so zagrešili ekscese potem, ko so se vračali iz dalmatinskih gostiln in vinoto-čev, kakor od drugih. Kje potem »brozga in voda?« Res je, da ne smemo metati vseh dalmatinskih točilcev v en koš, ko so nekateri z manjšo frekvenco »bolj podjetni zase«, ne gre pa tem za pavšalno obdolži-tev, ko imamo v centru mesta dalmatinske gostilničarje, ki jim gre za njihova vina in za njihovo poštenje in vljudno postrežbo vse priznanje in čast. čemu jim bomo delali krivico?
Zanimiva razprava v Murski Soboti
Murska Sobota, 2. marca
V	decembru 1938 je bil sredi najhujše volilne borbe ob nepozabnih Stojadinovi-čevih volitvah aretiran v Puconcih pri Murski Soboti župan Štefan Kuhar. Na podlagi ovadbe je bil podan sum, da je poneveril večjo vsoto občinskega denarja. Takrat so navajali vsoto 50.000 din, ki naj bi manjkala pri občinski hranilnici, katere predsednik je bil tudi Štefan Kuhar. Ta dogodek je v Prekmurju dvignil precej prahu, ker je puconski župan ugledna osebnost v prekmurskem javnem življenju. »Slovenec« je njegovo aretacijo objavil pod mastnim naslovom: »JNS izgubila v Prekmurju svojega poslanskega kandidata«.
V	začetku preteklega leta je bila v Murski Soboti razprava, ki je pokazala, da so bile obdolžitve proti županu Kuharju hudo pretirane, vendar pa je bil obtoženec obsojen na 9 mescev zapora. Z njim je stal
pred sodiščem tudi občinski tajnik, ki se prav tako piše Štefan Kuhar. Ta je bil obsojen na 4 mesce zapora, češ da mu je kot občinski tajnik in sodelavec pri hranilnici pomagal pri dejanjih, ki so uglednega župana spravila pred sodišče.
Oba sta vložila priziv in revizijo. Vrhovno sodišče v Ljubljani je reviziji ugodilo in razveljavilo sodbo prvostopnega sodišča. Pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti je bila te dni ponovna razprava, na kateri sta bila obdolženca glede vseh inkriminiranih dejanj predvsem glede utaje denarja popolnoma oproščena, obsojena pa sta bila zaradi malomarnega vodenja hranilničnih knjig bivši župan Štefan Kuhar na 2 mesca, njegov tajnik, ki je bil obenem poslovodja hranilnice, pa na 1 mesec zapora. Obdolženca sta zagovarjala odvetnika Ciril Kocmur in dr. Ludvik Vad-nal. Oba obdolženca sta prijavila priziv, ker smatrata kazen previsoko.
Draginja v Trbovljah je občutna
Tržni dnevi venomer prepričujejo, da je treba Trbovlje povišati v drugi draginjski razred
Dober plačilni dan in lepo toplo vreme sta ugodno vplivala tudi na trboveljski trg, ki je bil po daljšem času zimskega mrtvila zopet prvič v znaku večje živahnosti. Tržni prostor je bil tokrat številnejše zaseden od savinjskih ženic in dolenjskih kmetov. Na ponudbo je bilo precej lepih savinjskih jabolk po din 4 kg, suhega sadja 5 do 6 din kg. Jajčarice so bile bolje založene, vendar so jajca pri nas še vedno dražja kakor v mestu, dasiravno so se tudi pocenila na 8 komadov za 10 dinarjev. Sočivja je bilo bore malo. Zelenjadarji so ponujali pri nas prvi radič, domači ljubljanski <po din 20 kg, goriški pa 24 din kg. Cena je za tukajšnje razmere izredno visoka in bo radič za večino prebivalstva ostal nedosegljiv luksuz. Zeljnate glave so po 4 din kg, cvetača pa kar 10 do 14 din kg. Odkod tako visoka cena nam je nerazumljivo, ko istočasno čita-mo, da je na ljubljanskem trgu cvetača boljše kakovosti skoraj enkrat cenejša.
Zimske povrtnine je bilo na ponudbo v zelo skromnih količinah. Mlečni proizvodi so po običajnih cenah. Na trgu se je prvič pojavilo pomladno seme za razno zgodnjo povrtnino; po njem so pridno segale delavske gospodinje. Krompirja pa že ni na trboveljskem trgu vse od jeseni. Zadnji čas se vobče izraža želja, da bi trboveljski trg ob tržnih dneh nudil tudi to prepotreb-no ljudsko hrano ter da bi v tekočih tednih pripeljali zlasti dobrega semenskega krompirja, ki ga tu ni nikjer dobiti. Savinjski in dolenjski kmetje bodo v Trbovljah napravili gotovo dober izkupiček če bodo naš trg založili z večjo množino krompirja. Meso se je prodajalo po običajnih cenah, vendar se od poedinih mesarjev že čuje da se bo zlasti goveje meso zopet podražilo. Sploh pa so cene vseh življenjskih potrebščin v stalnem porastu.
Draginja je v Trbovljah vse občutljivejša. Delavcu skromne povišice ne koristijo, ker jih pobere višja cena živil in ostalih neobhodnih potrebščin. Državni nameščenci so seveda še mnogo na slabšem, predvsem tukajšnje številno učiteljstvo, ki s svojimi bornimi plačicami nikakor ne zmore več tukajšnjih draginjskih neprilik. Nič lažje ni ostalim privatnim nameščencem, ki so vezani na gotove mesečne dohodke. Ne odrekamo delavskemu sloju upravičenosti do boljših mezd, ugotavljamo pa, da je danes delavec, ki kljub vsem ugodnostim pri rudniku, ne more zadovoljivo živeti, še vedno bolje plačan od ostalih nameščencev. Trboveljski odločujoči krogi pa navzlic vsem neštetim opozorilom niso do danes ukrenili prav ničesar, da se omili tukajšnja draginja, ki uvnšča Trbovlje med
najdražje industrijske kraje v vsej Sloveniji. Ali je res nemogoče uvesti načrtno in energično akcijo, da se Trbovlje pa tudi druga slovenska industrijska središča uvrstijo v drugi draginjski razred? Tu naj se vendar že zganejo poklicani zastopniki državnih in samoupravnih oblastev ter v sodelovanju političnih predstavnikov zainteresirajo odločujoče činitelje za to splošno zahtevo prizadetih Trbovljčanov. Zakonsko kvalifikacijo sreskih mest za drugi draginjski razred bi že davno moral prevladati vidik o stvarnih draginjskih pojavih v industrijskih središčih. Sicer bi pa gospodarsko industrijska aktivnost Trbovelj itak upravičevala tudi do uresničenja že davno iznešene zahteve, da dobimo v naš trg upravno-politično sodno in finančno oblast prve stopnje!
Delo Podpornega društva za gluhonemo mladino
Najbolj pozabljeni in najbolj zapuščeni so bili naši gluhonefni siromaki, dokler se ni ustanovilo Podporno društvo za gluhonemo mladino. V deseto leto gre zdaj ta dobrodelna ustanova in lahko pokaže že prav lepe uspehe svojega človekoljubnega prizadevanja. Z neutrudno propagando je pridobila že lep krog prijateljev teh sirot širom Slovenije. Saj pa je letna članarina (12 din) tako nizka, da bi ne mogla biti niikaka ovira, postati redni član tega kari-tativnega društva, kdor ima le količkaj srca za to skrito, pa bolečo revščino. Država in banovina storita svoje, ko dajeta tem siromakom streho, hrano in pouk. Toda so še druge potrebe, ki pa 'vstajajo prepuščene privatni iniciativi, tako skrb za obleko in obuvalo, za skromno razvedrilo, zlasti pa pomoč onim gojencem, ki po končanem šolanju na zavodu nimajo nikogar, ki bi jim preskrbel primerno zaposlitev. To je tudi najtežje vprašanje, posebno sedaj, ko še polnočuten človek bije dostikrat obupen boj za skorjo kruha.
Zelo zanimiva bodo zato poročila, ki jth bomo lahko čuli na občnem zboru Podpornega društva za gluhonemo mladino, to bo v ponedeljek 4. marca ob poi osmi uri zvečer v gluhonemnici. Pridite tudi Vi, čeprav niste član te dobrodelne ustanove. Takrat se boste lahko prijavili in ponesli s sabo lepo zavest, da ste stopili v krog plemenite vzajemnosti. Ne samo z besedami <udi v dejanjih pokažimo ljubezen do naših gluhonemih sirot, ki nas bodo zato zapisale ▼ svoja hvaležna srca.
Gospodarstvo
Haloški vinogradniki v hudi stiski
Prizad naj pride kupovat vino tudi v Haloze
Haloze slovijo ne samo po lepoti vinskega gričevja, temveč tudi po siromaščini prebivalstva. Ni leta, da bi mogel biti Ha-ložan zadovoljen z izkupičkom za prodano vino. Menda ni v naši vinorodni deželi okoliša, kjer bi vinogradnik obdeloval vinograde pod težjimi okoliščinami, kakor je to v Halozah. Ni pa tudi menda kraja, ki bi bil v toliki meri izpostavljen izrabljanju od raznih mešetarjev in prekupčevalcev, ki na račun ubogega vinogradnika leto za letom spravljajo v svoj žep lepe dobičke, medtem ko haloški vinogradnik leze čedalje bolj v dolgove.
že nekaj let zaporedno ni bilo povoljne vinske letine. Vremenske neprilike pa niso zmanjšale samo vinskega pridelka, temveč tudi že tako skromne poljske pridelke na bregovitih in izčrpanih njivah. Kaj pomeni za malega haloškega vinogradnika skromni poljski pridelek, ve 'pač le tisti, ki živi v Halozah. Posebno letošnjo zimo je moral Haložan v izredni meri kupovati živež, ki se je delno celo podražil.
V naravnost obupnem položaju so oni mali posestniki, ki morajo dokupovati še krmo. Seno je celo po 160 din 100 kg. če računamo, da je treba dnevno dati enemu živinčetu okrog 10 kg sena, je račun porazen, saj zaje eno odraslo živinče na dan skoro 16 din. Vinogradnik lahko kupi seno le z izkupičkom za prodano vino, zato tudi ni čudno, da marsikateri posestnik ne najde več izhoda iz zagate. Znani so primeri, ko kupujejo mali posestniki tako rekoč dnevno potrebne količine sena in ga nosijo na hribovite domove, da vsaj za silo prehranijo živino do pomladi. Prehrana živine je ponekod tako skromna, da živina komaj še živi. Marsikdo bi menil, da bi bilo boljše živino prodati kakor pa kupovati dragoceno seno. Toda kaj bi kmet pomladi brez živine, ki jo mora imeti! Cena živini je trenutno zelo nepovolj-na. Pričakovati pa je. da bo cena pomladi, kakor hitro bo nastopila paša, znatno poskočila, kar bi malemu posestniku onemogočilo spet nabaviti si živino. Vemo pa tudi. da malo živine v hlevu da malo gnoja, malo gnoja pa malo pridelka.
Vinogradnike že tarejo tudi skrbi, kaj bo z modro galico. V trgovinah se dobi zdaj galica tako rekoč skoro milostno po 7,50 do 8 din za kg. Trgovci že napovedujejo, da bo modra galica kmalu po 8 do 9 din. Da haloški vinogradnik te cene ne bo zmogel, je umljivo. Slišimo sicer, da bodo nekatere gospodarske ustanove, zlasti vinarske zadruge, poskrbele za cenejšo modro galico. Toda koliko bo to zaleglo, ko niti šestina vseh vinogradnikov ni včlanjena v teh ustanovah in zaradi tega vsi ostali ne bodo deležni te ugodnosti, ki jih I bo imelo le omejeno število vinogradnikov.
Neogibno potrebno je, da že zdaj obla-stva zastavijo ves svoj vpliv, da bo cena modri galici primerno znižana, sicer lahko nastopi pri letošnjem obdelovanju vinogradov in zatiranju bolezni naravnost katastrofa, zlasti še, če bodo vremenske prilike nepovoljne.
Pozivamo vse odločujoče činitelje, da pomagajo rešiti Haloze. Posebno bi bilo treba poskrbeti, da bi se haloška vina mogla vnovčiti po primernih cenah z izvozom v tujino in tudi s prvenstvenim vnovčeva-njem na domačem trgu. Mnogo bi lahko pri tem pomagale vinarske zadruge, pa tudi Prizad, ki bo kupoval kakor smo te dni čitali v dnevnikih, vino za izvoz in za predelavo v konjak. Tozadevno akcijo najtop-leje pozdravljajo zlasti Haložani in nestrpno pričakujejo, da bi jim v najkrajšem času prinesla pomoč in olajšanje gospodarske bede.
Pričakovati je, da bodo vinske cene porasle, glede na dejstvo, da je zaradi hude zime v mnogih legah trta pozebla. V nekih legah je škodoval predvsem ostri januarski in februarski mraz. Pozebli so predvsem šipon, beli burgundec, ramfol in belina. Zadnje dneve pa je škodoval mraz posebno v višjih južnih legah. Ponoči je bila temperatura globoko pod 0. medtem ko je preko poldneva naglo ogrevalo trto še precej toplo solnce. Nagle toplotne spremembe so posebno na občutljivejših sortah povzročile pozebo. Edina sreča je, da je precej visok sneg. Treba bo pač rezati po-zeble trte na kratke šparone in reznike.
Kliring z Grčijo
je odpovedan
Naši kliringi z balkanskimi državami se že neka i časa niso razviiali kakor bi bilo treba. Zavolio tega so se na odločuiočih mestih že dalie časa pečali z misliio. da bi se odpovedali klirinški sporazumi z balkanskimi državami, zlasti oa kliring z Grčijo. Nobena izmed teh držav namreč ne izpolnjuje niti osnovnih obveznosti, ki so določene v klirinških sporazumih z našo državo.
Naše uradne ustanove so se mnogo prizadevale. da bi Grčiia izpolnjevala svoie obveznosti, ki iih ie prevzela s klirinškim dgovorom z Jugoslavijo toda grška pristojna oblastva niso kazala dovoli volie za preprečevanje izigravanja klirinškega sporazuma. Pa ne samo to. temveč so celo sama evirila, da bi se za naše teriatve po kliringu z Grčijo, ki stalno znašaio oreko 50 miliionov drahem vršila izp'aèila za naš račun v Grčiji. Tako so grška oblastva preprečila, da bi se na breme naših terjatev oo kliringu izplačevali stroški za oskrbovanje naših voiaških pokopališč v Grčiji. Razen tega so preprečevala, da bi se na breme klirinških teriatev izplačevali stroški za pretovarianie blaga. Znarto ie tudi. da so grške pristojne ustanove zabra-r.ile izvoz, dolge vrste predmetov v Ju-goslaviio. če nai bi se ta izvoz olačal oreko kliringa. To se ie dogajalo. čeprav Grčiji ne primanjkuje deviz. Grška trgovin-
Glavna kolektura drž. razr» loterije
»VRELEC SREČEe
ALOJZIJ PLANINŠEK,
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14,
javlja izid žrebanja z dne 2. marca t. L, V. razreda, 39. kola. DIN 100.000.— št. 61805 DIN 60.000.— št. 56499 DIN 24.000— št. 27609 48566 DIN 20.000.— št. 57363 DIN 16.000.— št. 34783 40992 55632 DIN 12.000 — št. 2012 4590 33315 PO DIN 10.000.— 1519 5637 15337 21912 61875 70398 74739 77264 S7301 93066
PO DIN 8.000.— 9132 13934 45913 61228 61299 67873 72174 S3406 93876
PO DIN 6.000.— 2759 9858 12928 33209 57343 58117 63707 70993 80284
PO DIN 5.000.— 54 12607 14657 19962 20206 52243 59567 64891 68831 72894 75673 80613 91040 93963 PO DIN 4.000.— 6441 8761 9621 17133 18606 43319 43652 46181 53215 56304 57967 59311 63759 68008 76123 76633 78334 89916 94303 96750 98740 iMMtalji- j«* oiio izfcrenanil» 6e veliko število dobitkov po din 1.000.—»
Her so bili dobitki javljenl telefonièno, eventuelna pomota nI Izključena.
Prihodnje žrebanje bo v ponedeljek, dne 4. marca.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sì eter, lahko denar takoj dvignejo.
ska mornarica ima danes odlično konjunkturo in Grčiia že dolgo ni imela tako dobrega dotoka deviz kakor ga ima zdaj
Na osnovi teh deistev ie devizni odbor ori naši Narodni ban!<i oredlasal ministrstvu za trgovino in industriio in oa ministrstvu za finance, da se ukine kliring z Grčiio in da se preide na režim svobodnih deviz Ta predlog ie bil odobren in e bila Grčija obveščena o tem Funkciia kliringa bo prenehala veliati 18 aprila letos.
Še nekaj besed k znižanju earine na pluge
Kakor smo že omenili je vlada znižala carino na uvoz plugov in njihovih delov. S tem je delno ugodila dolgoletnim težnjam našega kmetijstva. Do lanskega septembra je bila v veljavi za pluge minimalna carina 20 zlatih dinarjev (260 din) za 100 kilogramov. Ne vemo kakih vzrokov se je tedaj carina kar podvojila, s čimer ie bil močno oškodovan naš kmst in hudo oviran napredek kmetijstva, saj je znašalo povišanje carine kar 260 din pri 100 kilogramih ali okroglo 200 din za en plug. öe pomislimo, da stane običajen plug franko meja okoli 450 din. vidimo, kakor zelo visoko dajatev je moral položiti naš kmet pri uvozu vsakega pluga. Nasproti carini pred lanskim septenbrom. ki je držala dolga leta, pa to zadr.o znižanje carine ni tako učinkovito, saj znaša pri enem plugu le 80 din. Dejansko gre torej v glav-nem za popravo neznosne carine, ki je bila uvedena lansko jesen.
Pa bo kdo rekel, da imamo vendar domačo industriio plugov in da ji bo škodilo to znižanje carine Na to odgovarjamo s citatom iz predmetnega članka v »Agronomskem glasniku« ki ga je napisal dr inž. Karlo šoštarič—Pisašič: »V državi ;mamo nekaj domače industriie kmetiiskih strojev (Osijek Lesko^ac Kula. Smoderemo in Lesce), ki o*-av za prav ni prava industrija. a se je vendar znala ?.ašAititi z visoko carino Kakšni so domači plugi, se najbolje /idi iz komisiiske^ra poročila ki <ra je izd*»! zavod za preizkn.=?»nie stroiev pri kmeti^kem ministrstvu Primer^aM so najboljši domači izdelek in n<*mäk' fabri-kat ter našli, da je imel zadnji r'vakrat večjo trdoto kakor domači, lemež' in pluž-ne deske pa celo trikrat večio. Z?to ni čudno, če naš kmet raiši kupv-e tiv> izdelke, ker se je prepričal o njihovi kakovosti.«
Pisec zaključuje svolo razpravo z ugotovitvijo da domača indusMia "j izpolnila svojih obljub to ie da bi moTla preskrbovati državo količinsko in kpkr-vostno s cenenimi plugi Kmeti 4sko *vrM«»io'-anie pa zaradi tega ne sme trpeti	ie so-
glašal da je icer treba po^nrpti delovnost. tod? v ta nameri bi zado^a'i ena desetina zdaišne carine sai bi vr^'a letno šest milijonov dinariev ki bi se lahko uporabili za podpiranje domače proizvodnje plugov.
Iz povedanega vidimo, da je nova carinska postavka za pluge le za polovico ustregla željam kmetijskih strokovnjakov Domača proizvodnja plueov bo k'jub temu znižanju carine še vedno c-ovoli zaščitena Druga je seveda", kar se tiče konkurence v kakovosti, ki preti naši industriji plugov. Mislimo pa, da je bilo dvaiset let dosti časa, da bi mogla domača industrija tudi v tem pogledu izpopolniti svoie izdelke. če tega ni storila nima pravice zahtevati preveliko obzirnost. Nase kmetijstvo ne sme trpeti zaradi naše nedorasle industrije plugov.
Gospodarske vesti
— Važna konferenca obrtniških zbornic v Ljubljani. Dne 5. t. m. bo v Ljubljani konferenca vseh obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic iz vse države. Na tej konferenci se bodo obravnavala važna vprašanja, ki se tičejo vseh obrtnikov, zlasti glede preosnove davčne zakonodaje, predpisov glede pridobnine in glede skupnega davka na poslovni promet. Znano je pa, da obrtniški odsek Zbornice za TOI v Ljubljani ni imel svoje seje že od marca mesca lani, zato smo po pravici radovedni, kakšno stališče bo zavzel glede gori omenjenih vprašanj na tej konferenci predsednik ljubljanskega obrtni-
| škega odseka. Nikakor nI prav, da ae o ' tako važnih vprašanjih ne zaslišijo ne obrtniški odsek, ne obrtniške organizacije, in se tako zapostavlja pravilno izvoljeno J zastopstvo obrtnikov. Gotovo ni prav, da se prepušča pravica odločevanja le eni osebi. Pravično bi bilo, da bi se o tako perečih vprašanjih že pred sklicanjem konference zaslišal vsaj obrtniški odsek naše zbornice, kajti le na tak način bi prišla do izraza popolna volja našega obrtništva. Doslej je bil vedno običaj, da so se takih konferenc udeleževali tudi zbornični svetniki iz kraja, kjer se konferenca vrši, na to konferenco pa, kakor čujemo, niso bili povabljeni k sodelovanju niti člani obrtniškega odseka, ki stanujejo v Ljubljani.
rr Vinski sejem In razstava gradiva za prvi vinarski muzej v Jugoslaviji 10. In 11.
t. m. v Ptuju ne bo v dvorani Ferkovega muzeja, kakor je to bilo objavljeno prvotno, temveč v dvorani Osterbergerjevega hotela, ker so ti prostori mnogo primernejši ln v središču mesta. Za razstavo je med vinogradniki znatno zanimanje, kar se vidi iz številnih prijav. Po dosedanjih prijavah bodo na razstavi vse vrste vina iz spodnjih, srednjih in zgornjih Haloz ter Slovenskih goric, nekaj pa tudi iz ormoškega okoliša. Gostilničarjem in vinskim trgovcem se bo nudila najlepša priložnost, da si na sejmu nabavijo dobra in cenena vina, saj so zaloge še obilne.
= Vprašanje prevoza koksa iz Nemčije je rešeno. Iz Beograda poročajo, da je dosežen sporazum glede prevažanja koksa iz Nemčije. Ker se izvoz bavksata iz naše države v Nemčijo ne bo vršil več po morju, temveč po železnici, se bodo vagoni, potrebni za prevoz bavksita v Nemčijo, pri povratku v Jugoslavijo uporabljali za prevažanje koksa.
=• Ljubljanski vele*ej©m bo letos od 1. do 10. junija. Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter n. Minister za trgovino in industrijo je priznal tej prireditvi čisto gospodarski značaj, uprava za zaščito industrijske svojine pa novim, še nepatentiranim izumom pravico prvenstva od dneva, ko bodo na tem velesejmu razstavljeni. Devizna direkcija Narodne banke je odredila, da se morejo plačila v tujino za blago, prodano na velesejmu. oprav-dati na osnovi overjenja velesejmske uprave. če je blago iz neklirinškib držav, se bo plačilo izvršilo v svobodnih devizah. Doslej je odobrena znižana voznina za po-setnike velesejma v Jugoslaviji. Bolgariji in Turčiji (azijske proge) za 50%, v Italiji za 30°/», v Češko-moravskem protekto-ratu, Franciji, Grčiji, Švici in Turčiji (evropske proge) za 25%. Na parnikih Zetske plovidbe bo veljal popust 50°/», na parnikih Jadranske in Dubrovačke plovidbe popust »razreda za razred« (H. za I., m za n.) v donavski plovbi pa 25%. V vseh gori omenienih državah se bo plačala za prevoz razstavnega blaga v Ljubljano polna tarifa po velesejmu pa se bo vrnilo blago brezplačno. Udeležbu na velesejmu je prijavilo že lepo število domačih tvrdk. Pa tudi odziv tujih tvrdk je zadovoljiv. (—)
= Potrjena poravnava. Med dolžnikom Kelbičem Ivanom, trgovcem z mešanim blagom v Mariboru in nieeovinr uoniki na poravnalnem naroku 12 februaria sklenjena poravnava se ootriuie.
— Poziv upnikom. Upniki Gosp darsk ga
društva, registrirane zadruge z o. z v Mariboru v likvidaciji, se oozivaio. da priglasijo morebitne terjatve na gornii naslov — Tvrdka »Kanada« uvoz in izvoz sadia. družba z o z v Mariboru, ie prešla v likvidacijo. Upniki nai oriiaviio teriatve pri likvidatoriu Po'oucu Maksu trgovcu v Mariboru. Tvrševa 24. do 31 t m — Tvrdka Me nel & Herlod zaloga glasbil, družba z o. z. v Mariboru, ie orešla v likvidacijo Upniki nai se iavijo ori likvidatorju Golcu Franiu v Mariboru — Tvidka Reboli & drug družba z o z v Ljubljani ie prešla v likvidacijo Uoniki nai prijaviio teriatve ori ik idatorii. Sta ši Rebolju Liubliana Miki. šičeva 18
= Industrija strojev na pomladnem dunajskem velesejmu L 1940. Na tehničnem oddelku letošnjega dunajskega pomladnega velesejtna (od 10 do 17. marca) bo velika udeležba vse nemške industrije za izdelavo strojev. S tem bodo imeli kupci iz tujine priložnost, da se pouče o vseh novostih in izboljšanjih na tem zanimivem področju. Hkrati bo množina razstavljal-cev dokazala, da sposobnost nemške industrije vzlic vojni ni prav nič omejena, ampak da se je posiečiio to sposobnost ceio znatno dvigniti. Tako bodo vzbudili veliko pozornost številni modeli Dieseiovih motorjev za potrebe industrije, obrti in kmetijstva m naposled tudi za pogen vozil Ti modeli bodo razstavljeni na velesejm-skih prostorih v Pratru. Nič manjši interes ne vlada za stroje, ki služijo za gradnjo cest. V tej panogi bodo razstavljeni stroji za drobljenje kamenja, stroji za izdelovanje betonskih podlog in za ostala dela, ki so na tem področju važna. Na tej razstavi bo tudi mnogo strojev in agregatov, stabilnih in na pogon s komprimi-ranim zrakom. Nadalje bo pokazan celoten material za izdelavo poljskih železnic in k temu spadajoči material. Opozarjamo zlasti na ozkotirne lokomotive z Diese-lovirni motorji, pa tudi na lokomotive z Dieselovim električnim pogonom Zelo veliko zanimanje bo vzbudil plug za planiranje, ki dela na obe strani in ki se lahko premika naprej in nazaj. Ta stroj, ki je preračunan za gradnjo velikih cest, kjer je treba planiranje izvršiti v čim krajšam času. je celo na ozemlju bivše Avstrije neznan. V zvezi z opisanimi stro;i bodo po-kazane tudi razne priprave za "nitro tla-čenje tal s pomočjo visoko frekvenčnih zamahov in udarcev, povzročenih z eksccn-trično položenimi zarrašnjaki Vse te priprave imajo ogromno prednost pred onimi, ki so bile doslej zgrajene na principu eksplozije. (—)
Borze
Pretekli te "en je znašal devizni promet na ljub janski borzi 11.11 milijona din nasproti 14.18, 13.44, 12.79 in 8.13 milijona din v prejšnjih štirih tednih.
Devize
Curih. Beograd 10. Pariz 9.9250 Lo-d n 17.5250. New Yo.k 446. Bruse j 75 40. M lan 22.52. Amsterdam 236 87. Berlin 178.80. Stockholm 106 15. Oslo 101.3250. Köbenh-vn 86.10. Sofija 5.50. Atene 3.30. Bukarešta 3.55.
Blagovna tržišča
žito
-f Chicago, (2. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 100, za.julij 98.25; turšči-ca: za maj 56.50, za sept. 57.
! Nase gledališče
DRAMA
Nedelja, 3. ob 15.: Princeska ln pastirček
Mladinska predstava Znižane cene. Ob 20.: Rdeče rože. Izven. Znižane cene.
lSOIetnica Linhartove »Županove Micke«.
Mariborsko gledališče bo proslavilo to pomembno obletnico na ta način, da je povabilo ansambl ljubljanske drame na gostovanje s to igro. v kateri igrajo Drenovec, šaričeva. Kralj, Cesar, Mira Danilova, Sancin in Sever. Uvodne besede o Linhartu bo govoril dr. Kreft, ki je delo zrežiral.
O P B B A Nedelja, 3. ob 15.: Lumpacius Vagabun-dus. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Balet Hrestač. Jolanta. Izven. Znižane ne.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Nedelja, 3.: Pekovska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 3. ob 15.: Navihanka. Znižane cene. Ob 20.: Vdova Rošlinka. Premiera, Proslava Golarjeve 601etnice.
Pred 300 leti
se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja
neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
Pa tudi za zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev
zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete B o g a š k o slatino!
BELEŽKE
Sodelovanje državnega političnega in vojaškega vodstva
Divizijski general Vojin Maksimovic je napisal v »Politiki« članek o potrebi so-g'asja državne politike z vojnim vodstvom. Po obširnem razpravljanju o potrebi čim tesnejše povezanosti med državno politiko in vojnim vodstvom prihaja general Maksimovic do zaključka, da je v interesu eventualne vojne akcije neobhodno potrebno, da »civilni predstavniki državne politike pravilno razumejo osnovne elemente vojne sile Samo tako se lahko znajdeio v primeru vojnega konflikta ter opravlja io naloge, za katere so poklicani. Državniki morajo postati po svojem mišljenju vojaki in vojaki državniki.«
»V današnjih težkih ča<ih — piše dalje general Maksimovic — ni vprašanja političnega značaja ki se ne b' trkalo obrambe države v najširšem pomenu besede. Vojak se mora danes zanimati iz državno obrambnih interesov za vse pojave izživ-lianja državne politike od organizacije državne uprave njenega poslovanja v miru in vojni, pa do zadnjih f nančnih vprašanj in same zakonoda'e Dana*n;a vojna ni samo zadeva voiakov. temveč predmet skrbi <n naporov vsega naroda Vojna postaja finite)j. na katerega se morajo danes že v miru pripravljati ne samo vojaki, temveč tudi politiki in državniki Primer Češkoslovaške in Poljske iz lanskega 'eta ie dovolj poučen in svež Njun' usod' se prav lahko pridruži io tudi druge države v katerih se ne bi našla osnova za čim intenzivnejše sodelovanje med državniki politiki in vojaki Čvrstr in iskreno sodelovanje ter solidarnost civilnega političnega in vojnega vodstva sta danes unperativ. ki postavlja vse države na svetu pred najtežje preizkušnje.«
Priprave za pogajanja o finančnem sporazumu
»Hrvatsk' dnevnik« javlja, da je banska oblast v Zagrebu končala vse priprave za razpravo o F:nančni avtonomiji banovine Hrvatske Finančno ministrstvo s pripravljalnim delom še ni gotovo vendar pa je verjetno da se bodo pričeli razgovori v Beogradu že konec prihodnjega tedna Sodelovali bodo pn njih. kakor smo že poročali finančni minister dr Šutej njegov pomočnik dr F'lipančič in načelnik finančnega oddelka banske 'vb!asti v Zagrebu dr. Franolič za dr Mačka, minister dr Kon stantinovič ter bivša finančna ministra Dra-gosiav Djordjevič in Vojin Djuričič za predsednika Cvetkoviča Verjetno je. da bodo k pngaianjtm pritegnjeni tudi sloven-sk' finančn' strokovnjaki, saj bo med Beogradom in Zagrebom sklenjeni finančni sjMirazum merodajen tudi za finančno avtonomijo bodoče slovenske banovine.
Anketa o izvajanju novih davčnih zakonov
Finančni minister dr Šutej je sprejel v Zagrcbu de'eoacijo gosj>odarskih zbornic, k mu je predložila predloge za spremembe novih davčnih predpisov. Dr Šutej je iziavil deputaciji. da bo v okvru možnost' ustregel željam gospodarskih krogov, vendar pa ne more biti govora o bistvenih spremembah novih davčnih predpisov, ker so ti zgrajeni »na nrogramu čuvanja interesov gospodarsko šibkejših slojev in na na-čc'u enakopravnost za vse kraje države.« Pripravljen pa je razgovarjati o spremembi gotovih forma'nosti in sankcij ter bo sklica! v ta namen jx>sebno konferenco, karere se bodo udeležili zastopniki finančnega ministrstva in vseh naiih gospodarskih zbornic.
glasilo
Iz Zagreba poročajo. da je banska ob'ast usta -i'a na^a';nje izha jan je tednika »Hr->atA-i n-T-.-vd« List je bil g'asilo najbolj zagrizenih frankovcev katerih vodja dr. Mi-'e Rudak je bil njegov g'avni urednik. Ustavitev lista je izvršena na osnovi za-krna o tisku, po katerem sme notranje ministrstvo, odnosno na Hrvatskem sedaj banska ob'ast. ustaviti list, ki je bil v teku enega mesca trikrat zaplenjen.
Ustavitev razdiralnega frankovskega glasila spada očividno v vrsto ukrepov, o katerih smo govorili v včerajšnji beležki o nameri hrvatskih oblasti, da energično ustavijo zastrupljevalno delo ekstremnih elementov.
Novi napadi dr. Srebrniča na sokolstvo
Krški škof dr. Srebrnič je izdal postno pastirsko pismo, v katerem se zopet enkrat bavi z jugoslovenskim sokolstvom. Med drugim pravi v njem: >Ce bi povsod bili ljudje prepričani, da je katoliška vera dar božji, potem bi z največjem ogorčenjem zavračali in odbijali vse, kar je v sporu s tem božjim darom od sokolske Tyrševe pa do sorodne komunistične ideologije. Sorodnost med njima je očitna.«
I »Sokolski glasnik« kot osrednji organ našega sokolstva se upravičeno vprašuje, ali je morda dr. Srebrničevo pastirsko pismo signal za novo protisokolsko gonjo, ki se je tokrat poslužila še neresnične trditve, da je sokolska misel sorodna s komunistično ideologijo. »Toda reči moramo — pristavlja list —, da nas ta najnovejši napad pušča povsem hladne. Niti z besedo se ne mislimo braniti pred infamm-mi sumničenji ter neokusnimi denunciaci-jami.c
Veliko zborovanje HSS v Subotici
Prihodnjo nedeljo, 10. t. m., bo v Subotici velik manifestacijski zbor Hrvatske so
ljačke stranke. Na njem naj Bunjevci pokažejo svojo pripadnost h hrvatskemu narodu. Na zboru bodo govorili ministra dr. Andres in dr. Smoljan ter glavni tajnik HSS dr. Krnjcvič, ki bo zastopal dr. Mačka. Po poročilih hrvatskih listov vlada za shod veliko zanimanje nc samo med Ruti jcvci. temveč tudi med banovinskimi Hrvati in pripravljajo posamezne organizacije HSS posebne vlake svojih pristašev za shod. Poseben vlak iz Osijeka je že zago tovljcn.
Za splošen sporazum na Balkanu
V sofijskem »Večeru« je objavil dr. Ne-deljčev naslednje misli o pogreba gospodarske in politične solidarnosti na Balkanu:	»
»Sedanji dogodki v E1»«^? postavljajo Balkan tako v gospodarsk« kakor v političnem pogledu v ospredje. 1*0 svoji zemljepisni legi je Balkan naravno križišče su-hozemnih. pomorskih in letalskih zvez med tremi kontinenti: Evropo, Azijo in Afriko. Zibelka človeške kulture pred več ko 3000 leti, je Balkan pred dobrim stoletjem spef-vstal po skoro tisočletnem spanju. Ideja o zbližanju balkanskih narodov ni nova. ona je v srcih in v glavi vseh pametnih Balkan-cev. Za njeno trajno uresničenje pa ji je doslej primanjkovalo dobre volje poklicanih in primerne vzgoje. Splošna nevarnost, ki so ji sedai izpostavljeni balkanski narodi da bi bili potegnjeni v vojno, ki je ne žele, na drugi strani pa potreba po skupni obrambi njihovih gospodarskih in finančnih skupnih interesov zahtevata ne Ie vzpore-ditev skupnih naporov, temveč tudi globlje gospodarsko sodelovanje in politični sporazum med balkanskimi državami.«
Izseljevanje Nemcev
iz sovjetskih pokrajin
O preseljevanju Nemcev iz vzhodnih držav je razmeroma malo čuti. In vendar se vrši trenutno pravcato ljudsko preseljevanje nemških naseljencev iz sovjetskih pokrajin v one poljske predele, ki so jih zasedli Nemci. Po poročilih nemških listov je bilo pretekli teden na potu 135.000 Nemcev, ki se zlivajo v okupirane predele Poljske deloma iz Galicije, deloma iz Volini-je Izseljenci potujejo z vlaki, največ pa s svojimi voztni, ker so jim sovjeti dovolili, da vzamejo s seboj tudi del premičnin. Vodstvo nad rsem tem preseljevanjem ima vrhovni komandant zaščitnih oddelkov SS in nemške policije Himmler.
Pomemben jubilejni koncert v Ljubljani
Ponede'jski jubilejni koncert Orkestralnega društva Glasbene matice zasluži orav posebno pozornost našega glasbo ljubečega občinstva. Če pomislimo na oredvoini čas. ko smo Slovenci gojili skorai izkliučno samo vokalno glasbo, se moramo veseliti ogromnega napredka naše instrumentalne muzike v zadnjih 20 letih. V veliki meri je ta razvoi pospešilo prav Orkestralno društvo s svojimi člani, med katerimi mnogi že od ustanovitve sodeluieio in to zgolj iz ljubezni do glasbe in zaradi želie. da bi tudi pri Slovencih dosegla ta naivišia muz.!.alna panoga eno višino, ki odaovaria naši kulturni stopnji. Uspeh Orkestralnega društva moramo ocenjevati tudi po nie-govem posredovalnem delu. Sai ie večina sedanjih poklicnih godalnikov dobila svojo prvo orkestrsko rutino prav v orkestru tega društva.
O delu Orkestralnega društva v teh 20 letih, o njegovih sodelavcih, dirigentih ali sviračift. bo našlo občinstvo zanimive podatke v jubilejni brošuri, ki jo ie društvo izdalo za svoi jutrišnji jubilejni koncert.
Poglavje za sebe ie komooziciiska tvornost naših skladateljev, ki io ie Orkestralno društvo pospeševalo z izvaianiem domačih skladb. Ravno te dni je bilo krstno izvajanje Šk^riančeve k an tate. ki k» smemo označiti za krono dosedanjega udejstvo-vanja naših skladateljev. Z nobeno kulturno manifestacijo ne moremo Slovenci tako lahko prodreti v inozemstvo, kakor ravno z instrumentalno muziko. Tudi na jutrišnjem jubilejnem koncertu ie Šker-ianc na proramu z novo orkestralno kota-pozicijo. 8 delno suito. ki je do splošni sodbi izredna glasbena stvaritev.
Vstopnice za koncert se dobe v knjigarni Glasbene matice in zvečer ozi koncertni ttaftaj&L	.............. .........
PROTI KAŠLJU
poskusite lahko y ..-■'..•','
G U A J ACOL-SIRUP
„REM EDI A"
;	'v.r.
(Guajacol^Perdjnamitf)
za odraslo,^ otroke
Ooblv«	vìl^'ljìkarnah,
?! S? br.r 2615 od 4. II. 1940.
ornale vesti
Rcicir^i
Nekakšni Sumljivi, nevarni in izzivani rekordi se dogajajo zadnji ča , na nsš severni meji. Najpie.i smo brali, da .ie me ar Blaž Hejski v mariborski gos il u or B r-tiču pospravil v pel u.e «a st~vo šest parov kranjskih klobas, dve žeml i in doI 1 tra vina. Ko se .ie tako oleičal. je r k 1. da bo v kiatkem pobil lastni rekoid z dj et mi ki b_-eami. Ali p:eden se je r j gova n.po-ved uresn čiia. so se n.im oglasili iz Črne s strahovitim protestom, ker ne gre. da bi si tak rekord lastil Maribor, ko ima.i . za-stran klobas vendar zmago\acu v Črni in se mu godi občutna krivica, čeprav se sicer na svojo rekorderskj čast tako rekoč požvžga.
V Črni ie pa posebno važm to, di ni šlo 7a stavo, marveč za čisto, id alno prže-lenje co klobasah. B 1 .ie sv. Ur u e s» j m. Vsako leto pride na ta s'j^m d b lušrn. majhen me ar ki je pri jubl en pri odraslih še bo:j pa nri mladini. P o Ja a oku ne in velike klota^e prav poceni, zito im stal e kunce Njegova običa.ira tržna cena je: štiri dinarje za par dva din r.a pa zi cn sam krak. Mož se da tudi potatati, če si kupec raenkrat naroči več.i« mroži~o.
Pa p vpra'a sos^d soceda: »Prsv's da so deb e? D bele so že in dolge — al b jih ti še jedel?«
»To pa tc!« pr:trdi sosed. »Jedel bi '"h že še. Svc.jpfirn denaria so vredne. Ja ii1 pesrrav'ir» k likor se mi j h upaš p aeat .«
»Pa začni!«
In z?čcla se je k?obaS'a p^iedina. Ves se.irm i° f'r' vkup in občudovani-» j' h:l"> nič ko'iko Preden ie minila ura. j? vrli je<'ec pospravil nič več in nič mani kavor 27 keneev Pa bi .iih b i pospravil še nek i. je rekel, samo zato da sn se mu 7ae°tn le. ker so nre-uhe in bi vb kazali drug e zabel ti. Pcj-del j b .ie bre7 žem li zat^ ni je po kerčani no ed'ri s'rn 1 s sv jim rae-cenrm v goctrIno. tla je klobas- zal'l natimi 1 tri pva Nekateri so b 1: v skrb h. da bo ra^t<-«;io ksi bur1ega. Nekdo, ki ie več vedel krkar drug' i1 p1 P .) Fni': »Ki' mu na.i bn hu^eca! Keni i«1 bi' zdr>v to d^bro vem!« Rekorder j-* pozneje nr'zn»! da m'i ni b:lo treba potem dv* dn' n;f ie sti Hudomušnež' m'i pa š" zd .i mrmrat rečejo, di ima v sebi sedem in dvdj et kciskih sil.
Tako t-rei prav;j-> v Cr^i. re ma^m" delati krivice m^rib rs^'m'i rk rrtTu ali '"a-t komur čast. Mož k: j* dosegel ev-rrpski. re ne svetovni rekord z u";èeva n'em Uob?s ;e na'^f naovob" i an Samostojno pri takih predst^vh za^n' raf n«» n?ct^pa. Ve°te me.ia je b izu. oa bi kdi rek^l. da izlivamo. —
p.ti.e: dr.	«p...	jjji
dedno tvarino dr. Ivo Pire. Prehrana otrok in alkoholizem, dr. Stanko Gogala,-Alkoholizem in vzgoja, univ. prof. dr. Aleksander Maklecov, Zaščita mladine pred a koholizmom s pravnega stališča, V. Jagodic, Smernice dela proti alkoholizmu s posebnim ozirom na mladino. Cena ein 8. Knjige se naročajo: Liga proti alkoholizmu, Ljubljana. Beethovnova 14. ček. račun štev. 14.559.
* Novi grobovi. Iz mrliške veže na Vi-dovdanski cesti v Ljubljani bo jutri ob 14. nastopil zadnjo pot g. Ivan **ipan. Bil je sodar pivovarne Union in je dosegel starost 74 let. Zapustil je dva sina in hčerko. — V ljubljanski bolnišnici je umrl komaj 31 let star g. Franc červan. Zapustil je vdovo in hčerkico. Pogreb bo jutri ob pol 17. — V Ulici na Grad 5. je umrl g. Ivan Žagar, uslužbenec finančne direkcije v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. — V Rogaški Slatini je umrla v starosti 79 let gospa Maiija OgrlzKova, posestnica in go-stilničarka. Na zadnii peti so jo spremili v petek ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Udruženje jugoslovens*ii, glasbenih
avtorjev (UJMA) sklicuje svojo redno glavno skupščino na nedeljo 17. marca i940 v Beogradu, v prostorih glasbene šole Stankoviča ob 10.30 s sledečim dnevnim redom: pozdrav predsednika, volitev dveh članov za overovatelja zapisnika, poročilo tajnika, blagajnika, poslovalnega in na.zornega odbora, pritožbe in slučajnosti. (—)
*	Četrt milijona odškodnine mora plačati inž. Svetozar-Bata Stojanovič družini pokojne Mile Dimitrijevičeve. Vsem je še v spominu velika družinska žaloigra v Beogradu, kjer se je najprej ustrelila hčerka Mila, nato pa se je usmrtil še njen oče, višji uradnik zivojin, ko je na sodišču poizkusil obračunati z zapeljivcem svoje hčerke. Inž Svetozar Stojanovič je bil že 12. marca 1937 obsojen na 10 mescev zapora, ker je zlorabil zaupanje pokojne Mile Dimitrijevičeve. Apelacijsko sodišče je sodbo potrdilo. Pravda pa je nato tekla dalje in zdaj je civilni senat razsodil, da mora inž. Stojanovič plačati družini pokojne Mile 200.000 din za storjeno sramoto, 30.000 din za pogrebne stroške, 20.000 din pa za nagrobni spomenik. Skupno torej četrt milijona.
*Split se pripravlja za novo sezono. V Splitu bodo letos dovršili novo kopališče
50% FOFUSTA
ima vsaki 10. kupec nasproti »Uniona« v CVETLIČARNI
»ROŽAc j
* Diploma. V petek je bi diplonuan | na Bačvicah in uredili Botičevo poljano za°reb3k;" pravn' fakulteti g. Vlači- za poletne festivale. Za kopališče na Bačvicah je potrebnih 650.000 din, ki jih bo
dr. Bana iz Or-
vljudno sporočamo, da smo si pravočasno izpopolnili zalogo, tako da zamoreino filme piošče kot ves drugi fotografski pribor kar ga imamo na zalogi nuditi še po stari ceni
Tudi fotoaparate, kakor Leico, Contax, Ro.leiflex dobile še po stari ceni, čeprav je njih cena zvišana za 10%.
Se priporoča
Fs»to Tcisrist — Lsjze Šikisc
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8
* Smrt uglednega rojaka v Nabrežini.
V Naorežim pri xrstu je umri v visoni starosti 84 let po kratki in bolezni gospod Josip Caharija, posestnik in indu-etrijec. Z njim je legel v grob zadnji od treh bratov dobro znane Caharijeve družine, ki so si z izredno marljivim delom pridobili lepo imetje. Pokojni je imel že pred vojno lepo razširjeno industrijo" marmorja. Pošiljal je kamnoseške izdelke iz svojih kamnolomov v vse večje kraje Avstro-ogrske, v Bolgarijo in v Ru-munijo. V Egiptu je imel s svojim pok. bratom veliko kamnoseško industrijo kraškega marmorja. Zal, tudi njemu ni prizanesla vojna vihra, ki mu je povzročila neprecenljivo škodo. Po vojski je moral — kakor vs: drugi — pričeti na novo orati 'edino Bil je mož kremenitega in veselega značaja, kakršnih nam bo, žal. kmalu manjkalo. Za njim žalujejo v velikem krogu znancev in prijateljev tri hčerke in sin. Otroke je vzgoji) v narodni. , n v pi-
na zagreoax; prav mir Ban sin odvetnika moža. čestitamo.
* Zlati jubilej zagrebške gledališke igralke. Ga. Milica Mihipičeva je ena izmed najzvestejših članic zagrebške diame. Poznamo jo tudi v Ljubljani saj je nekajkrat gostovala na našem a ru, četudi ne v velikih vlogah, pa vendar vselej tako prikupno in prepričevalno, da smo v njej spoznali polnokrvno gledališko umetnico. Mineva že 50 let, odkar je ga Mihičičeva prvič stopila pTed slavno občinstvo. Bilo je to 2. marca 1881 v Karlovcu. Njena prva vloga je bila v neki danes že pozabljeni petdejanki Zlati jubilej v tako težavnem poklicu kakršen je igralski, je res /reden vsega spoštovanja Zagrebško gle-iaiišče bo zatorej s posebno proslavo obe-cžiio umetniško delo ge Mihičičeve Proslava bi se morala že vršiti 2 februarja e pa odgodena na 10. aprila Uprizorili >odo dramo italijanskega p'satelia Marka Praga »Zaprta vrata« in to ga. Mihičičeva igrala glavno vlogo.	_
Gospodinje in neveste!
Prešite odeje svilene od din 220 — naprej Piotaste z dobro vato od din 120.— naprej tekače (tepihe) šir 65 cm od 28 — naprei predposteljnike. preproge za pod mizo zastore za okna. gradi za madrace. platnc za rjuhe in Kapne, razno laneno platno svi'a. batisti in poplini za perilo, namizne garniture dobite največjo izbiro v specialnem oddelku tvrdke
GOE1ČAH — sv. Petra c. 33,
LJUBLJANA.
Istotam se izdeluje vsakovrstno osp^no In posteljno perilo, kompletne opreme za neveste itd. — Tvrdka ima moderno pred-tisUarijo in strojno vezenje za izdelavo perila' — Ob priliki nakupa ne pozabite na to trgovino!
#	Služben5 list dravsKe beinov ne prinaša v 18. številki od 1. marca: naiedbo štev. 3. o omej'tvi prodaje tekočega goriva: odločbo o kol čini benc'nske mešanice. ki se oddaja na karte za pogon motornih vozil; prav"'nik o brnovins!rem skladu za vzdrževanje regu'acijsk h grado; oc''cèbo o ustanovitv' in pričetku poslovanja invalidskega srka pri kr. b"nki upravi; odločbo o združ tvi odseka /.a ~a-ščito pred letalsk'mi napadi in nicb liz?.-eijskega odseka v mobil izaciski cdsrk ter naredbo o sprememb' naredbe. o podpiranju in zap raniu gostinskih pcdjrt j.
*	Banov?nski institut za raziskavan:e .n zdravljenje novotvorb v Ljubljani sporo'a, da je prenapolnjen, in prosi gg zdravnike vse zdravstvene ustanove in občine, naj predhodno vprašajo, ali je prostor na razpolago. Ponavljaio se namreč primeri, da pride bolnik od daleč, pa mora biti zaradi pomanjkanja prostora odklonien in tako
nem duhu in so vsi poročeni v Jugoslaviji. | utrpi nepotrebne ško 'o — Uprava. Naj mu bo lahka domača žemljica, ki jo I *Z!at= iW?e. š^arskesra »Zvona«. Pev-je ljubil čez vse!
sko društvo »Zvon« v šmartnem pri Li-
žrebanje velike efektne loterije Obrtnega društva za Kamnik in okolico JE NA DAN SV. JOŽEFA — 19. MARCA 1940. Glavni dobitki: 1. AVTO OPEL KADET; 2. MOTORNO KOLO, 3 moderna spalnica, 4. radijski aparat; 5. šivalni stroj: 6. telica; 7.-—26 20 koles (moških in ženskih); 27. sadna škropilnica; 28. sadni mlin; 29. plug; 30 blago za moško obleko: 31 blago za žensko obleko; 32. vreča moke; 33 seženj drv; 34 žepna ura; 35. šest stolov; nadalje še 265 dragocenih dobitkov v blagu, perilu posodi in raznih obrtniških izdelkih. Še je čas, da si nabavite srečke!	Cena srečki 6 din.
IZŽREBANE ŠTEVILKE BODO OBJAVLJENE V DNEVNIH ČASOPISIH.
* Veleposestnik Geza Hartner umrl. V
četrtek, je v Budimpešti, kamor je šel iskat zdravja, umrl prekmurski velepo-posestnik g. Geza Hartner. Bolehal je na želcdcu in ga operacija ni mogla več rešiti. V Budimpešto je odšel v začetku februarja v spremstvu sina g. Ferdinanda, murskosoboškega župana in banskega svetnika. Fckojni je bil do prevrata v parlamentu v Budimpešti poslanec goričkega dela Prekmurja. Poleg veleposestva v Gornji Lendavi je imel tudi več posestev v inozemstvu. Dosegel je starost 68 let. Pokopali ga bodo v Gornji Lendavi.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen žeiodec Kozarec navadne Franc Jožetove grenčice
* Treznostni teden. Za preravanja, sestanke konference itd. v letošnjem trez-nostnem tednu priporočamo knjižico, ki jo je izdala Liga proti alkoholizmu in ki vsebuje sledeče razprave: dr Ivo Pire, Vpliv alkoho a na zdravstveno strukturo Slovenije. Vojko Jagodič, Alkoholizem in šola. Miroslav Zor, Sredstva za protialkoholno delo v šo i in družini. V. L. dr. Grossmann Oc.nos žene do a'koholnih vprašanj. Vladimir Kuret. Alkoholno vprašanje in gospodarska struktura Sloveniie z novimi pogledi na alkoholno gospodarstvo Cena din 4. Poleg te priporočamo še drugo knjigo
Lige proti alkoho'izmu. Rešimo mlad'no pre:1 alkoholizmom ki vsebuie sledeče raz-
tiji obhaja letos petdesetletnico svojega obstoja Ta svoj zlati jubilej proslavi z izbranim sporedom na nedeljo, dne 9 junija. Bratska okoliška društva prosi »Zvon«, da to pomembno proslavo upoštevajo in ne prirejajo na ta dan svojih prireditev.
OFICIRSKE, LOVSKE, TEREffSKE aZME,GOJZERICE IH ŠPORTMA OBUTEV " > ^ ~POMfR|-v	.
ČIZHARSKA ZADRUGA,; z
v i É R i — ( KAD ŠKofjo LOKO i
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE'
* Feromanganov dim je nevaren. Posebna komisija je pri pregledu znane šibe-niške tovarne »La Dalmatienne« ugotovila, da je feromanganov dim škodljiv zdravju delavcev. Zato je bilo treba onim, ki so zaposleni pri pečeh feromangana in siliko-mangana, razdeliti delovni čas tako, da so pri pečeh samo po štiri ure, ostale štiri ure pa so zaposleni na čistem zraku, kjer niso izpostavljeni škodljivemu vplivu manganovega prahu. Vsi delavci v tej tovarni dobivajo zdaj po pol litra mleka dnevno pred pričetkom in po pol litra po končanem delu. Delavci, ki so zaposleni tam, koder se razvija dim in prah, morajo nositi industrijske maske, da si varujejo dihalne organe. Noben delavec ne sme več v tovarno prinašati alkoholne pijače Delavstvo v presledkih pregleda zdravnik.
preskrbela občina. Botičevo poljano bodo v kratkem začeli tlakovati.
»Muzej za civilno zaščito pred napadi iz zraka so ustanovili v Zagrebu in sicer zavzema dve sobi v Mesnički ulici 49. že doslej pa je zbranega toliko gradiva, da bi lahko napolnili mno»o večje prostore.
♦	Društvo za zgradbo in vzdrževanje bolnice in hiralnice v Ribnici bo imelo redni občni zbor dne 11 marca ob 16. v občinski posvetovalnici s sledečim dnevnim redom poročila odbora sprememba pravil, slučajnosti. — V pr.meru nesklepčnosti bo občn; zbor osem dni pozneje. 18. marca, ki bo sklepčen pri vsakem številu članov. — Odbor. (—)
*	Smrt kraškega vinogradnika. V starosti 60 let je te dni v Tomaju na Krasu nenaroma umrl posestnik in bivši trgovec g. Ježe Kjuder, preudaren, trezen in zaveden kratki gospodar Pred vojno je imei trgovino, po vojni pa se je popolnoma posvetil vinogradništvu in je bil v zadniib :etih tudi kletar tomaiske vinarske zadruge. V tem svoistvu je storil mnogo koristnega za socbčane. katerim je pomagal pri fgovini s kra/kim teranom Bil je ve'ik prišteli slovenske besede in domače pesmi. Pokojniku blag spomin, svojcem naše sožalje!
vse zaostanke prejemkov, v petek 1. marca pa je sledilo novo presenečenje, ko jih je občinski blagajnik povabil, naj v redu dvignejo plače. Zadnjih 7 let na mestnem poglavarstvu v Križevcih izplačevanje nikakor ni bilo v redu in so uslužbenci prejemali po par stotakov na obroke. Zdaj je njihova edina želja, da bi lepi običaj izplačevanja ob prvem ostal tudi v Križevcih trajen.
*	žrtev zime je postala hči nekega posestnika iz Beltincev. Na poti proti Go-milicam je ponoči omagala in zmrznila.
*	Revija »Ljubljanski Zv°n« slavi letos svoj redek jub lej, 60.etnico. Ker je prva številka tiskana v zelo omejenem številu izvodov, vabimo vse prijatelje lepe knjige, da se čimprej naroče na novi letnik. Naročnina je 120 din (dijaki 90 din) je plačljiva v poljubnih obrokih. Uprava: Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. 10. ali šeienburgova ulica 3.
*	Družina zastrupljena z barijevim karbonatom. Lani 21. novembra se je pojavilo hitro zastrupljenje v družini Duzanoviče-vih v vasi Vočarici v Slavoniji. Podlegla sta 24 letni sin Mijo in nekaj mlajši Kar-lo, komaj pa so se rešili Peter, Roza in Marija Duzanovič. V zvezi z zastruplje-njem so krožile razne domneve. Zdaj pa je zagrebški klinični zavod ugotovil, da je bil kruhu primešan barijev karbonat. Ali je bilo to storjeno namenoma ali le po pomoti, bo ugotovila preiskava.
*	V silobranu je streljal. Poročali smo o spopadu v neki zagrebški gostilnici pri tramvajski remizi. Tramvajski sprevodnik Lončarič je bil napaden od bratov Ivana in Josipa Fočiča. Poslužil se je samokresa in je Ivana hudo ranil, Josipa pa ubil. Spopada je bila kriva stara medsebojna mr-žnja. Preiskava je ugotovila, da je Lončarič ravnal v silobranu. Oba brata sta mu že nekajkrat pretila, da ga bosta ubila. Prav zato si je Lončarič kupil samokres, da bi se v sili branil pred njima. Preiskovalni sodnik je do razprave izpustil Lon-čariča na svobodo.
*	Nesrečen krst. V vasi Jasen iku v Bosni je kmet Jefto Grgur nesel svojega otroka v cerkev h krstu. Ko je bil krst v cerkvi opravljen, je Jefto položil otroka v zibelko, ki jo je imel na konju. Ko pa je šel čez potok Muljino. se je konj v vodi splašil Otrok je padel iz zibelke v potok in utonil.
*	V MÜan na velesejem. Informacije Okorn, Miklošičeva 5 Telef. 22-50. (—)
*	Ali se res še ni»te odločili, da se boste naročili na najboljšo slovensko radijsko revijo »NAŠ VAL«, ki stane mesečno samo 10 din objavlja pa sporede vseh važnejših evropskih rad'jskih oddam'h postaj in poleg tega še poseben izvleček najboliših cdr'aj za tekočr teden, štev lka za prihodnji teden objavlja zanimiv članek »o sprejemanju kratkih va'ov« s priročno tabelo, kdaj jih najlaže sprejema-
AKADEM SKI PLES
II, VEČER
v sot:ta 9. marca
BRATSTVA
Trgovski dom
*	Ve-ikonočne razglednice Družbe sv. Cirila in Meto Ja so izšle. Osnutki, ki jih je napravil piiznani umetnik M. Gaspari, predstavljajo naie velikonočne običaje in bližajočo se pemlad. Priporočamo jih v nakup! Cena komadu 1 din; trgovci dobe ol ičajen popust. Razglednice se naročajo p.i Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Beetho/nova 2.
*	Smuka v planinah je marca meseca najugodnejša. V Trig avskem pogorju na K omni in v do:ini Triglavskih jezer je snega ca 153 cm. v prisojnih legah leži srenec. Born na Komni ima še na razpolago 36 postelj take, da je preskrbljeno za ležišča za turiste, ki bo o šli v prihodnjih dnevih na Kcmno. Koča pri Triglavskih jezerih je oskrbovana od sobote dne 2. marca dalie ter ima na razpolago 16 postelj v sobah in 10 ležišč na skupnem ležišču. Erjavčeva koča na Vršiču je oskrbovana ob sobotah in nedeljah, na Vršiču ie 100 cm snega, na p'isomih straneh srenec. ko:"-a ima na razpo'ago 15 postelj v sobah. V' Kamniških p^ninah je na Krvavcu 100 cm snega in na Veliki Planini 70 cm snega, prisojno srenec Dom na Krvavcu ima na ravrolago 10 posteli v sobah in ?2 ležišč koča na Veliki Planini "50 ležišč. Cesta v Dom v Kamn:ško Bistrico je že un-rabna za ko'esarie in za -ivtomobi'iste. Info-maciie o snežnih razmerah v go~ah in o zasedbi v planinsk'b -cstoiT.kah dobite v društveni pisarni f.pf) T -Vbl-SinP. A 'olrcrH'C'V'a C. 4-1 (—)
*	Medvedi prihajajo iz br'o»ov. Na Vla-šic planini v Besni so -začeli medvedi pri-bajsti rs pl?n. Medvedke so privedle svoje mlf^iče. ki jih skrbno varuiejo in s« z njimi üubeznivo i^raio. Kmetje so prepričani, da ie zima že opravila svoje. Zaradi doVe zimske nadloge in glad^vania so pa nosta'i v~'kovi v Bosni vedno beli predrzni V G'uhi B"kovici. nedaleč od Travnika. ie tron vo'kov pridrl v vas in so poklali vse rpstirrke pse. ki iih kmetie visoko ceri■'V>. ker so posebno dobre, čiste pasme z Vlašič-planine.
*	Poplava v Murski Soboti. Naglo tajanje snega je povzročilo po ulicah prekmurske metrepo'e poplavo, ker vo:'a nima pravega odtoka Vse ulice so ravne in voda nima nobenega padca, da bi odtekala. Premet po ulicah je prav neroden, z'a-sti pa ?a kolesarje, ki se vesijo iz okolice v Mursko Soboto na dc'o.
*	Rok za sprejem mladenčev v letalsko pedčastnifko šo'o v Nove-n Sadu (starest od 17 do 21 let) je do 15. marca t. 1. Za pehotno podfastniiko še-'o v Beogradu.
Bilcči. Za-rrcbu. artieriiki Dodča3'n:'ško šo'o v Čupriji in inžcni.sko podčastniSKO rolo v šabcu (starost cd 18 do 21 let) je do 20. marca t. 1. Vsa zadevna po;'asnila dobite ustmeno ali pismeno: Koncesioni-rana p'.sarna Fran.io Per, kapetan v p., Ljub'jana, Ma'strova 14. Za pismeni odgovor nrilcžite kolek a'.i znamko za 6 ein. (—>
*	Po sedmih letih vse prav pride, še posebno pa, če začneš v redu prejemati svojo mesečno plačo. In to presenečenje so doživeli mestni uradniki v Križevcih na Hrvatskem. Pred 10 dnevi so dobili izplačane
mo. dalje napet feljton »Po krivici osumljena« astrološke napovedi za otroke meseca marca, zanim vo rubr ko »Radio in televizija« z najnovejšimi poročili s teh področij, filmsk1 pregled in četrto poglavje ene najbolj'ih svetovnih reportaž »Fno-nadstropna Amerka«, ki sta jo spisa'a ruska pisca IIjf in Petrov. Novi naroini-ki dobe prejšnja nadaljevanj*, brezplačno. Zahtevajte še dsnes na ogled brezplačno številko, ki vam jo bo uprava takoj poslala. Njen nas'ov je: »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
\? Ufibliane
Nat'jß J cm a razstavila
Slikar Matija Jama, član akademije znanosti in umetnosti. otvori danes v umetnostnem paviljonu pod Tivolijem svojo letošnjo kolektivno razstavo Slikar, ki hodi povsem svoja pota in živi skoraj izven vsakršnega društvenega življenja, prireja vsako leto svojo lastno razstavo, na kateri pokaže vsakokrat nove stvaritve minulega leta Matija Jama, ki ga prištevajo med stebre s'ovenskih impresionističnih slikarjev, je izrazit pokrajinar, vendar nam to pot piikazuje tudi portrete in poleg figuralnih kompozicij folklornega značaja tudi več živalskih motivov Ljubitelji umetnosti Matije Jame bodo našli na številčno prav bogati razstavi mnogo lepote in užitka. Otvoritev razstave bo danes ob 11.
u— Sneg v marcu. Na prehodu iz februarja v marec jc prišla zima še na kratek obisk. V petek ponoči je na lepem začelo zmrzovati in padel je nov sneg. Tudi včeraj je šc ves dopoldan snežilo, popoldne pa jc ponehalo m ozračje sc jc za spoznanje ogrelo Nebo je bdo zvečer prav ja=no in morda smemo upati, da jc bil v letošnji zimi to zadnji sneg Poledica pa je včeraj zahtevala tudi dve žrtvi. Meseni rešcv \'ci so pripeljali na kirurški oddelek 65-letnega Antona Ažmana oskrbnika Codellijevega gradu, ki mu jc doma na dvorišču spodrsnilo, da si je zlomil nogo in pa 46-letno Marijo Pmtarjevo, ženo železni kega nameščenca iz Trnovske ulice, ki je na Mik!i>-šičevi cesti padla in si piav tako zlomila nogo.
u— Prireditev hrvatskih knjiž°vniKov v
Ljubljani. Di-uštvo slovenskih knj ževni-kov priredi — kakor smo že sporočili v petek, 8. t. m. ob 20. uri v dramskem gledal šču večer sodobne hrvatske literature. Sodeluje esem, pretežno mladih pesnikov in pisateljev iz Zagreba. Vsi so na vodilnih mest h mlade hrvatske književnosti, sodelavci »Savremen ka« in Hrvatske revije«. Uvodno besedo na tej pr re-ditvi bo imei predsednik »Društva hrvatskih književnika« ür. II ja Jakovljevič, glavni urednik ;>Hrvatskega dnevu ka in »Savremenika«. Hrvctski književniki niso bili še n kdar v toiikem številu udeleženi pri literarni prireditvi v Ljubljani. Njihov pr'hod v središčno slovensko mesto bo po ustanovitvi banovine Hrvatske prva vidna manifestacija slovensko-hrvat-skega kulturnega sodelovanja, zeto je umljivo, da je vzbudila ta prireditev tudi v Zagrebu prav ugodne odmeve. Ljubljansko občinstvo pa naj v petek s svojo u 'e-ležbo pokaže, da ume ceniti prizadevanje za tesnejše sodelovanje s kulturnim Zagrebom.
u— Promocija. Včeraj je bil p rem oviran za cöktorja filozofije na univerz kralja Aleks: ndra g Diago Zaje iz Ljubljane, zet tovarnarja g. Ivana Prešerna iz Kranja. Novemu doktorju me dr.oslov j a niše lek rene čestitke!
ALI KAŠLJATE
vsled prehlada?	i
PUHLMANN-ov ČAJ
lahko prepreči kašelj, razkraja sluz in ublažuje kašelj.
Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni zavitek od 125 g Din 37.—.
Ogl. reg. br. 1503/1933
u— Diplomirani s0 bili na filozofski fakulteti v Ljubljani v februarju ti-ie k n-dicatje in kancjiaatinje: Bačer Karel (skupina za narodni jezik in književnost), Belič.č Vincenc (skupina za naro-.ni jezik in književnost), Bizjak Danca (skupina, za nar. jezik in književnost), Brc-dn k Ana (romanska skupina). Doiar Simona (germanska skupina), Kokolj Edvard (skupina za narodni jezik m književnost), Kopač s. Bernardina (skupna za narečni jezik in književnost), Kostanjevec Mira (skupina za narečni jezik in književnost) Koren Marjeta (skupina za narodni jez k in književnost), Linhart Katarina (germanska skupna), Legar Valentin (skupna za naio-dni jezik), Mlakar Štefan (klasična skupina), Muzlcvič Janez (geografska skupina), Pu.5 Ludovik (pedagoška skupina), Srebrnič Gabrijela (kias čna skupina), Sugjč Sniiljona (germanska skupina), Štefan Roza (skupina za n?.-
SOBOTA 9. MARCA — KAZINA
velika revija jazia ist
»P.S.K.« TURNIR — SWING RHlTlLM — PLES — BAR — JENKO
u— Poroka. V evangeljski cerkvi se je včeraj poročil g. Henri Maire ml., veletr-govec v Ljubljani, z gdč. Ezo Sernečevo, hčerko g. dr. Gvidona Serneca, odvetnika v Celju. Priči sta bila gg. minister dr. Albert Kramer in Henri Maire st. Poročno slovesnost, ki jo je opravil ljubljanski evangeljski župnik g. Schaffer, je poveličevala krasna godbena produkcija. G. dr. Danilo švara je ob spremljavi gdč. Ornikove vir-tuozno zaigral na orgiah Haendlov »Largo«, gdč. Rudolfova pa je zapela Gouno-dovo »Ave Maria«. Novoporočencema tudi naše iskrene čestitke!
u— Skupščina inženjer«ke zbornice. Včerai popoldne so se v mestni zbornici sestali naši inženjerji k rednemu občnemu zboru svoje stanovske reprezentance. Na zborovanju, ki ga je vodil predsednik inž. Milko Pirkmajer, se je obravnavalo več perečih vprašanj, ki jih je deloma sprožila reorganizacija državne up'ave, deloma pa neo-lož\jive potrebe inženjerske stroke. Med drugim se je vnela živahna razprava o uvedbi obveznega pokojninskega zavarovanja. Ko to poročamo, zborovanje še traja, in bomo podrobnejše poročilo še prinesli.
rodni jezxkin književnost), šuklje Marko (geografska skupina), šulgaj M lena (germanska skupina), Tancig Vlasta (pedagoška skupina), Treo Rudolf (romanska skupina), Zadel Lecpolina (pedogeska skupina).
Dr. BENIGAR JOŽE
je odprl privatno prakso v Domžalah, Ljubljanska cesta 57.
u— Krajevni odbor Jadranske straže
obvešča svoje članstvo, da bo občni zbor
v smislu čl. 13. pravil 11. t. m. ob 20. uri
v restavraciji pri »Slamiču« (kmečka soba). Vabimo članstvo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleži.
u— Znameniti italijanski gedalni kvartet Poltronieri bo koncertiral v Ljubljani 15. marca cb 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Toliko kot pre : naznanilo. (—)
u— Vsi večerni plesni t r če ji Jen" ove šele v Kazini se vrš ja še do 18. marca. Posebne plesne ure vsak dan. Danes ob 16. uri še zadnjič popoldanski ples. Akademi-ki-dijaki popust.
h 6, marca MEDICINSKI PIFS kazinaI
n— Danes pa na Beričevo. Naš kraj je priljubljena točka Ljubljančanov, ki se hočejo ob nedeljah razvedriti in naužiti svežega zraka. Lepa prilika se jim nudi danes, ko bo v Kmetskem domu predvajana igia »Dekle z rožmarinom*. Igrali jo bodo diletaoitje domačega Društva kmetskih fantov in deklet. Pričetek ob pol 4. Iz Ljubljane je zelo prikladna avtobusna zveza izpred Mestnega doma. Avtobus odhaja ob pol 1., z Beričevega pa se vrača ob pol 8. Tako imajo izletniki dovolj časa za razvedrilo in sprehode. Vljudno vabimo!
Primarii dr. MERČUN
zopet redno ordinira, od 11. od 13. ure.
u— Pianist prof. Ivan Noč, eden naj-odličnejših klavirskih umetnikov, bo sodeloval na jubilejnem koncertu našega Orkestralnega društva Glasbene Matice jutri, v ponedeljek ob 20. uri v veliki union-ski dvorani. Pianist Ivan Noč se je uveljavil v koncertnem življenju doma in v tujini. Pravkar je imel več koncertov v Nemčiji in Italiji. Jutri bo igral v Unionu drugi klavirski koncert slavnega ruskega pianista in skladatelja Rahmaninova. Delo je izredno težko in nudi pianistu nebroj prilik, da se izkaže kot interpret in vir-tuoz. Poleg tega se bo prvič javno izvajala škerjančeva Suita za godalni orkester in prvič v Ljubljani Fauréjeva uvertura k operi »Penelopa« in Saint Saensova druga »imfonija. Nastopil bo veliki simfonični orkester pod vodstvom skladatelja in dirigenta L. M. škerjanca. Začetek ob 20. uri. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Prav posebno opozarjamo še na pro-gramno knjižico, ki obsega 32 strani in stane 3 dinarje.
Ir SliillSiESlUf di^Mt^tiJ< tlf i 91 !I F i FTFT1 !f f lìTI f TiTff IMlltl^ llilllfTTTlf}!II1 IM IFtFII iinilTTIlIMITfTTItTIlTTTTISinifTIltlllltltllltUIlttMIil t
DENTIST-TEHNIK
Franjo Radovan
je preselil svoj zobni atelje s Celovške ceste 14 v Frančiškansko ulico 2-1 (Hotel Union)
-i»1!! ilMiUill^Uailtiilil tltlliititli	ii^^iltiliii^
u— Jože Kokole praznuje. V krogu svoje družine je praznoval včeraj br. Jože Kokole, uradnik TPD, zaveden nacionalist in Sokol svojo SOletnico. Doma je iz Raj-henburga, gimnazijo pa je študiral v Mariboru. Rad se spominja dijaških let, ki jih je preživel v družbi s pokojnim sokolskim prvakom dr. Pivkom, sedanjim ravnateljem v Murski Soboti dr. Maksom Kovači-čem in drugimi narodnjaki. Nastopil je službo uradnika pri notarju v Kozjem in pozneje v Konjicah. V obeh krajih je pridno sodeloval v takratni Narodno-napredni stranki. Seveda je tudi njega zajela svetovna vojna. Bil je na fronti v Tirolah, kjer je bil leta 1918 ob razsulu Avstrije ujet, odkoder pa se je srečno vrnil v svoj ljubljeni Rajhenburg in stopil kot uradnik v službo pri TPD, kjer je ostal do leta 1932, ko je bil premeščen v Ljubljano V Rajhenburgu si je leta 1924 izbral družico gospo Dano, ki je bila vzorna sokol-ska voditeljica. Z njo živi v srečnem in zadovoljnem zakonu, že v Rajhenburgu je bil član uprave Sokola. Ko je prišel leta 1932 na Vič, ga je vodila njegova prva pot v Sokolski dom. Zaradi izrednih sposobnosti so ga bratje izvolili v upravo in mu poverili nekaj let mesto tajnika. Enako se je izkazal v k. o viške JNS, ki ji je zvest član in marljiv tajnik. Kot zaveden narodnjak je naročnik naših naprednih listov, »Jutro« je v njegovi hiši, odkar izhaja. Kakor sam, so tudi njegovi otroci marljivi Sokoli. Ko se srečuje Jože z očakom Abrahamom, mu vsi čestitamo in želimo še mnogo zadovoljnih let!
ADVOKAT
dr. SLAVKO JANC
naznanja, da je otvoril v Ljutomeru svojo odvetniško pisarno.
u— APZ — V ponedeljek 11. t. m. ob 20. bo v Unicnu velik konci rt Akademskega pevskega zbora. Prireditev, na kaero bo gciovo prišla elita slovenske inteligence, bo ebenem veličastna in najlepša proslava SOleinice, ki .io v tem letu obhaja n ša univerza kra ja A'eksandra I. APZ je črpal svoj spored iz dobe, ki ie naše sivar-jalce Velariča, Kocijančiča. Avg. Lebana. Pirnata. Gerb ča, Sachsa. Svetka in M chla vodila po poti preko čitalnice do »Nov'h akordov«. — Vstopnice dobite na univerzi v vratarjevi loži. Cena 40 30. 25. 20. 15, 10 din, stojišča 7 in 5 din. Programmi zvezki so v tisku. Takoj ko izdej-\ bomo spor e lì na tem mestu. Ne odlašajte z nakupom vstopnic! (—)
LUTKE
vseh vrst, se dobe naprodaj pri TIVAR, MIKLOŠIČEVA 18.
u— Za sklad prof. dr. Pavla Grošlja so do sedaj darovali: Oton Burdvch, lekarnar v Škofji Loki, 100 din; ing. Boris Hribar 500 din; dr. Robert Neubauer, ravnatelj zdravilišča na Golniku, 300 din; ga. Davorina Grošelj, vdova po g. prof. dr. P. Grošlju, in njen sin gospod Vid, cand. med., 1000; prof. Rudolf Grošelj in gospa Marija Grošljeva, brat in sestra prof. dr. P. Grošlja. 1000; Julka Breznikov** spodiriska pomočnica pri družini pokoj-
nega prof. Grošlja 100; Alfonz Vales, prof.
v pokoju, 50 din; dr. Jovan Hadži, dekan filozofske fakultete, 500 din; neimenovani 1000, docent dr. Cholewa Josip 100; A. Volk, veletrgovec v Ljubljani, 500; neimenovani 100 din. — Vsem darovalcem se najtopleje zahvaljujemo in vljudno prosimo ustanove, društva, podjetja, zavode in posameznike, da darujejo v Grošljev sklad. Prirodoslovno društvo.
JUTRI V PONEDELJEK 4. t m.
Jubilejni
simfonični koncert
ORKESTRALNEGA DRUŠTVA GLASBENE MATICE Klav. virtuoz: prof. I. Noč. — Dirigent: L. M. škerjanc.
u— V šentjakobskem gledališču bodo ponovili orevi ob 20.15 zabavno igro s petjem in godbo »Pekovska«, ki jo je po ViLkensovi igri -.»Pošteno delo« priredil K. S. Vedra vsebina, humor in zabavne situacije nuöijo gledalcem mnogo vesele zabave. Krasna scenerija in nove toalete. Sodelujejo: Bučarjeva, Sancinova, Vidiče-va. Hanžič, Košak, Lavrič, Milč nski, Ple-velj in skoro ves ansambel. Da se izognete navalu pri večerni blagajni, kupite vstopnice v naprej.
STARO ŽELEZO kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. — Franc Belič pri Rupena Lutz, Ljubljana VII., Jernejeva ul., tel. 3252
u— V počastitev spomina svojega člana
pokojnega Ivana Vrančiča je kegljaška eružba »Četrtek« darovala 200 din za dijaški podporni sklad akad. star. društva »Jadrana«. — Namesto cvetja na krsto pokojnega Ivana Vrančiča je rodbina Lud-vikova darovala 100 din za dijaški podporni sklad akad. star. društva »Jadrana«.
u— Pevsko društvo »Edinost«, Ljublja-na-Vič priredi danes ob 20. v telovadnici nove meščanske šole na Viču prvi koncert pod vodstvom g. Cirila Oblaka. Spored je pestro izbran iz slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Ker vlada za koncert veliko zanimanje, si preskrbite pravočasno vstopnice! Vsi toplo vabljeni!
SPECIALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI
DR. V. STACUL
ZOPET REDNO ORDINIRA
u— Nekaj ukradenega perila, rjuh, brisač, z značko 733R je zaplenila policija in naj se lastnik zglasi na kriminalnem oddelku policije, III. nadstropje.
u— Velika revija ja?za in plesa, ki bo v seboto 9. marca v vseh prostorih Kazine, bo po pripravah sodeč prva tovrstna Dlesna prireditev v Ljrbliani. »Swing Rhythm«. naš najboljši p'esni orkester ood vodstvom g. Sama Hubs da, bo po velikome-stnem načinu predvajal s:mfor,ične iazz-kcmooz'crio in nainoveišs Dlesne komade Pri7nani naš Dlesni mojster Jenko bo velikoootezno vodil in aranžiral Dlesni soored in zabavo. Naiboliši Dlesni Dari ljubi j nsvega »P. S. K.« nastoDiio v pol urr.i reviji in turi'rju z izbranimi Dari iz Zagreba in Ma-ib rn za naslov plesnega prvaka Jugo la' ife. Elitna pie na zabava do iutra. izvrsten bu fet orivlačen bar izvolitev »Kralj'c? revije« itd. bo navduš'lo slehemesa eosta Vabila bodo te dni razposhna ReVamaci-ie in rezerviranje miz dnevno v Kazini.
u— Skrivnost vsakega uspeha je v pravilni uporabi življenjske filozofije in praktične psihologije v vsakdanjem življenju. Kako se to uporablja, Vas pouči Martin Kojc, hotel Metropol, Ljubljana, dnevno od 3. do 6. pop ( —)
u— Davčna uprava Ljubljana mesto razg'asa, da bo dne 6. marca ob 9. dopoldne javna dražba zarublienih predmetov v skladišču Poljanski nasip 40 prvo nadstropje. Med drugimi bodo predali: gramofonske plošče, večje število snežk. pohištvo fot/"tv»rate itd. (—)
u— Za CMD. G dr A^eš PerSi" odvetnik v Ljubljani je daroval Ciril Metodovi družbi 150 d'n namesto cvetja na grob pokojne gospe Franje Ludvikove. Lepa hvala!'
u_ Poffmžnioa Družbe sv Cirila in Metoda v Mostah bo ime^a svoj redni občni zbor v torek 5. marca, ob 20. v gostilni Dri g Prijatelju Cig^arieva ulira 1. Vse č^a-ne in prijatelje društva vabimo k obilni
udeležbi. (—) u_ Sadjarska podrnžn'<Mi šiška ori redi
v torek 5.' t. m. ob pol 20. r>red™Rnie o škronVenju sadnega drevja. V deški ljudski šoli v Spodnji šiški bo prefavai g. Ivan Stupì ca.
u_ Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal danes od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višii zdravnik dr. Citer Fran, Srbska ul. št. 7-1. telefon 5t. 36 41.
u— Zveza gospod'nj priredi vzporedni večerni kuharski tečaj, ker je za prvega preveč prijav. Tečaj sebo vršil ob t;>:kh :n četrtkih. Vse podrobnosti ob prijavi do 11. marca, Gradišče 14./I. (—)
u— Po vlomu na Miklošičevi centi Vest o drznem podvigu neznanih zločincev, ki so v noči od četrtka na petek izropali drege-rijo Hermes na vogalu Pražakove ulice in Miklošičeve ceste, je v vsej javnosti vzbudila veliko pozornost Dejanje je toliko bolj vznemirljivo, ker se lokal nahaja na eni najbolj prometnih točk v Ljubljani, prav na vogalu jetni'niee, v b!'žini policijske stražnice, komaj dve tri minute od glavnega kolodvora, a v okolici je več lokalov (kolodvorska restavracija. Metropol, kavarna Vesel in kavarna Lecn). ki so odprti pozno v noč. Policija sicer ni izvriila doslej še nobene aretacije, vcndai kažejo
j nekatera znamenja, da vlomilci s plenom niso izginili iz Ljubljane. Vsekakor smemo upati, da bo nagrada v znesku 10.000 din, ki jo je lastnica drogerije razpisala za izsleditev storilcev, policiji v dobršni meri pomagala do uspeha.
Iz Maribora
a— Pregled motornih vozil. V smislu sporočila komisiie za precled motornih vozil pri predstoiništvu mestne policije bo redni letni pregled vseh vozil iz Maribora dne 6. marca ob 15. uri na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. Vsak lastnik motornega vozila nai prinese s seboi prometno knjižico z drž. kolkom 100 din. takso za komisijski preeled v znesku 54 din za vsak avtomobil, odnosno 27 din za vsako motorno kolo. Vozila morajo biti v očiščenem staniu in uporabna za vožnjo. Zlasti se bo gledalo na stanje šasiie, peres, vzvodov, zavor, kretala. žarometov in hup. zadnja luč ne sme biti višja nego 1.20 od tal. blatniki pri tovornih avtomobilih itd. Za neutemelieno neudeležbo ie potrebno pravočasno opravičilo, sicer ne bo mogoče voziti z nepregledanimi vozili.
a— Mariborsko vreme. V noči na soboto je malce snežilo. Včerajšnja minimalna jutmja temp. 5.5 pod ničlo. Višina snega v ravnini 25 cm. Za mariborski okoliš napoveduje tezenska postaja spremenljivo oblačno in malo vetrovno vrem«*.
a— Zdravniško društvo v Mariboru je imelo pri Orlu občni zbor. Vodil da je pred sednik dr. Janko Pihlar. Razpravljali so o perečih stanovskih vprašanjih. redn:h znanstvenih predavanjih in ekskurzijah še ta mesec si bodo mariborski zdravniki ogledali klinike in druge zdravstvene ustanove v Zagrebu. Pri volitvah je bil po večini izvoljen dosedanji odbor.
a— Narodno obrambno de»o na Kozjaku. V okviru občnega zbora obeh podružnic CMD v Mariboru v sredo 6. t. m. ob 20 v mali dverani Naro'nega doma bo tudi predavanie g. Robnika o uspešnem narodno obrambnem delu CMD na Kozjaku.
a— Rezervni podoficirji. Tudi v Mariboru je pripravljali odbor Informacije se lahko dobijo v pisarn* na Rotovškem trgu štev. 1. vsak torek in četrtek od 18 do 10 ure ali pa pri poverjeniku F. Crepinku. Marijina ulica štev. 24.
a— Kvas dražji. Ponekod prodajajo kvas že po 35 din. 36 in celo 38 din za kg Zaradi te?a ie med pekovskimi moistri pa tudi gcspod'njami preceišnie nern^no^že-nie sai gre za predmet, ki je podvržen trošarini in ki ie neobhodno n^trehen pri pri-Dravi najvažnejšega vsakdanjega živila, kruba.
a— Cvetko Colar prisovtvuie p-edstavi Nocojšnji predstavi »Vdove Rošiinke« v pros'avo 60-letivce Cvetka Golaria prisostvuje avtor Pred nrermero nagovor prof in pìsate'ia dr 1. D^nvka. — Danes pop »Navihanka« ob zmžnn;h cenah v torek gostovanje ljubljanske drame z »Shupano vo Mi/ko«
a-_ Mrška podružrrct, CMD v Mariboru jc prejela od g. Frana KliarMča ; ? Brezna 100 d'n v počastitev sprmma podpredsed nika Sto'a sedmorice ? Ivana Vrančiča
a_ Zdravniško dpžvno službo za nujno
pomoč članom OCZD in njihovim upravi cenim svojcem ima danes v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravn'ka g. dr. Hugon Velkcr, Pobrska 2, telefon 25—75.
a— Namesto vrane ie nsfrehl sebe 25 letni vinicar Stetan Kranjc iz Sv 1-ikobn ie naperil puško proti vran' Pri tem je naslonil puško na drevo Nesrečno nak'iuèje pa jc hotelo, da se je pu.'ka sprožila 'n da ie šel izstrelek nesrečnemu Kranjcu tik pod srce. Prepeljali so ga v bolnišnico Buri se s smrtjo.
a_ Pod padaiočim hrastom 45-letm posestnik Franc Kropeč je bil zaposlen pn podiranju starega huista Vejevie padajočega hrasta je zajelo Kropca o na potlačilo na tla kropeč je obleža' z zlnmlje no nogo in drugimi poškodbam Zdravi sc v marib bolnišnici. Njegove stanje res no.
a— Radvaniska st^ohovalca obtotena La ni sta izvriila v Radvanju in okolici več vlomov in tatvin neki Ivan krček in Franc Kovačič Včeraj sta bila < ba obsojena pred okrožnim sodiščem Krček na H, me«ecev strogega zapora, Ko\ač'č pa na dve leti.
Iz Celia
Phönixovhti
zavarovancem
Akcijski odbor Phoeniksovih zavarovancev v Zagrebu hoče dokazati, da želi večina Phönixovih zavarovancev odkup svojih polic v polni odkupni vrednosti, ker obstoje zadostna aktiva v ta namen. Poživljajo se vbì zavarovanci, da v dokaz soglasja s temi zahtevami oddajo ali pošljejo priporočeno svoje police z zadnjim premijskim potrdilom v depozit Jugoslovanski udruženi banki v Zagrebu. Zavarovanci dobe od banke posebno potrdilo ter morejo vsak trenutek dvigniti svoje police. Depo-zitna pristojbina znaša 60 din, a od tega se lahko plača del tudi za nazaj. Informacije daje Akcijski odbor Phönixovih zavarovancev, Zagreb, Washingtcnov trg 4.
(LJUBEZEN
IN SREČA KRALJICE)
Monumentali^ vele film v tehniUolzru !
šestdeset slavnih let
Ansambel najprominentnejših angleških in ameriških igralcev in tisoči statistov v vlogah zgodovinskih osebnosti. Zgodovinski trenutki, ki so bili odločilni v razvoju svetovne zgodovine!	ANNA NEAGLE In ADOLF WOHLBRÜCK.
Predstave danes ob 15., 17., 19., 21. (Matineja odpade.) — KINO UNION, tel. 22-21
I
SESTRA ANGELIKA
Ljubezenska drama globoke vsebine, ki seže vsakemu do srca! — Paul Hartman — Len.v Marenbach — Käthe Dorsch — Hans Sölinkcr. Danes ob 10.S0 (znižane cene) ter ob 15., 17., 19., 21. uri! KINO SLOGA, toi. 27-30
Salve smeha — Rekord zabave — Nepopisljilv užitek
v najsijajnejši komediji
HANS MOSER - _	<•<•
Theo Lingen NCZVCSt? llSlBlltieC Lucie English	*
KINO MATICA, tel. 21-24 — Ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. url.

Fabijanovičeve »Simfonične miniature«. Dirignala bosta ravnatelj Glasbene Matice g. Karlo Sancin in kapzlnik goòbe 39. pp. g. Peter Fabijanov.č.
e— Šahovski brzotumir. Celjski šahovski klub je priredil v petek zvečer svoj redni mesečni brzotumir, ki se ga je udeležilo 16 igralcev. Prvo mesto si je osvo-j l g. Furlani s 14 točkami in pol od 15 dosegljivih, drago mesto g. Cijan z 12 tretje g. inž. Sajovic z 11 In pol, četrto g. Vladimir Diehl z 10 in pol, peto g. Ceanelč z 9 točkami. — Prvenstveno šahovsko tekmo bo igral danes Celjski šahovski Klub s šahovsk:m klubom iz Šoštanja. Tekma se bo pričela ob 15. v hotelu »Evropi«.
e— četrti deb «tni večer prosvetnega odbora Sckokkega diuštva Celja-matice bo v četrtek ob 20. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Brat dr. Farkaš bo nadaljeval razpiavo o članku dr. Tyrša »Naša naloga, smer in cilj«.
e_ Ctljs"i sodniki in državni tož;Icl so namesto venca v počastitev spomina umrlega podpre, se dni ka stola sedmorice g. I\ana Vrančiča poklonili Dijaški kuhinji v Celju 410 d'n.
e— Obvestilo. Ceniene dame obveščam, da so dospeli novi pomladni modeli pla-ščev. Vračko, Celje. (—)
e— Redni občni zbor društva »Soče« bo 10 marca t. 1. ob 15 uri oziroma pol ure kasneje v salonu Narodnega doma v Celju. Vabljen' vsi! O.bor. (—)
e— Prometna nesreča. Na državni cesti pred Mcčnikovo trgovino v šmarjeti pri Celju je v petek okrog 9. dopoldne neki tov orni avtom ob i povozil 21-letnega šoferja Martina žr.idaršiča iz škofje vasi pri Celju ter ga hudo poškodoval po nogah m glavi, žnidaišiča. ki je uslužten v Celju, so prepeljali v celjsko bolnišneo.
e— škandal s sredpostniin sejni"m v Celju. Včeraj bi bil moral biti v Celju ob'čajni sredpostni kramarski sejem. Kakor smo že poročali, je mestna obe na dopustila samo živinski in svinjski sejem, kramarski sejem pa je odpovedala, ker ji je baje zmanjkalo kredita za odstranitev r.ncga s trgov in ulic. Včeraj zjutraj pa je prispejo v Celie več kramarjev iz Ljubljane, Slovenjega Giadca, Braslovč in celjske okolice ki niso vedeli, da je bil kramarski sejem odpovedan. Tudi mnogo kupcev je prišlo, šele v Celju so prodajalci in kupci zvedeli, da je kramarski sejem odpovedan Ljudje so glasno dajali duška svoji navolji in padale so pikre opazke na račun celjske mestne občine. Upiavičeno razburjeni po zlasti tudi celjski gostilničarji in trgovci, ki so z odpovedjo kramarskega sejma utrpeli občutno škodo Končno pa ima škodo tudi mestna obč na ker je izgubila iepe dohodke zaradi izmika sejmskih pristojbin in občinski davščin ki bi b le združene z večjo potrošnjo cb cbisku sejma. Izgovor, ca sr> mo. ali kramarski sejem odpovedati ker niso mogli sprav ti smega s trgov m ulic, je za Ioli hv al'sano Veliko Celje prava si a mota.
T.
e— Dramski odsek Soko'skega društva Celja-matice vabi brate in sestre, ki imajo voljo in veselje do gledališkega odra, da pridejo v ponedeljek 4. t. m ob 20. v pisarno matičnega društva v mestni osnovni šoli na sestanek. Tam se bomo pogovorili o uprizoritvi gledališke igre v okviru društvene jubi'ejne proslave. Ta sestanek bi obenem služil prosvetnemu odboru v razmotrivanje. ali ne bi kazalo po jubi'ejnih dneh prirediti društveni dramski tečaj Med brati in ses'rami. z'a-sti mlajšimi, so gotovo sile. ki bi se lab^o odlično uveljavile, a niso imele prilike. Torej bratje in sestre, pridite na razgovor!
SOBOSUIR \ RJI ! — Posotite strokovno brezplačno premvanje v Obrtnem domu 5. t. m. ob 15. uri.
e— Vj:-rasfn>. Koroški borec nam p'§a: Na občnem z^oru krr.jevne orsranlzaci e Leg'je koroških rorcev v Celju je bil iz-volien za ci-de^ta krajevne orwi'/icl-'e tudi" neki gesrod Sik. Mn-gt ki -.o l il' med vojno pri te 'm'erri 87. pe'-o'ku, vprašujejo. ?'i je to t!<r,Li g. šek k; bi' v let h vojn® òmie s"uželi pr ,nr5fn:k-"a-redn k ;n ali je isLi g. šek se"aj v Jvgo-slr.v j: de'eeat krajevne organizacije Legije korc"rch borcev v Celju.
e— Preda sn Vi na lin ^kesn vseu"H'š*u ne bu. Za jutri dclcč<"no pre "ave «rie un v. pref clr. Ber'sa Zamiku je zaradi «ìepri-čaikovan h cvir odpovedano.
e— Schirer je-o ~ž«I°;gro »K°varstvo in ljubezen« bo uprirorio mariborsko Narodno gle^aU'Se *v sredo ob 20 riež serje g. Peter Mrlec. So'elujejo gdč. liasber-gerjeva in Starčeva, ga. Govinškova ter gg. Verdonik, Kcšuta Go:in?ek. Nakvst in Crnobcri. Predstava ja za abmrna. Ne-abonent' dob'jo vstcpn ce v pre-"prodaji v Slom"kovi kn ignroi. — D riki drž. realne gimnazije bedo uprizorili v petek cb 20. mnego igrano Mclkovo diamo Mati« v režij' ge. Sadarjeve.
e— I. s!n?fCnlčni koncert združenih orkestrov celjske Glasbene Matice in god'1-® 39. pešno^a bo v torek 12. t. in. ob 20. v celjskem g^edaližču. Na sporedu si Haydnova VI. sinrionra Pchubertcv? VITI (nedovršenn ) sireni''1 Giirgova sulta »Jorsalfar«, Dvorakov Slovanski ples in
i živl| na želeli
Iz Ptuja
j_ v počastitev sp«in'na pokojnega dr. Bele Stuheca so cai ovali Dijaški kuhinji v rtu ju: dr. Janko Pihlar, zdravnik v Marborn 200 din. dr. Anten Horvat, odvet-n k v Plu u. ùv. Aifcnz Wenk.nüller. mestni fizik v Mariboru, dr. Stcnko Pogruje, zdiamik OUZD v Mariboru pa po 100 din. Vsem darovalcem se odbor Dijaške kuhinje .skieno zahvaljuje.
j— Zvočni kino bo piedvajal danes ob pol 16.. pol IS. in poi 21. uri film »Ulična glasba*'. Dodatek filmski žurnal.
j-- Glasbena Matica bo po dolgem odmoru spet pričela z rednimi pevskimi vajami. Piispel je že tudi novi pevovodja konservatorlst Jože Gregore, v katerega stavljamo po no upov, da bo ptujsko glasbeno življenje čim bolj poživil. Prva pevska vaja bo v sredo 6. t. m. in se bo razpravljalo o nadaljnjem delu. Vabljeni vsi pevci in pevke.__
Kino Royal, Ptuj, Erna Sack svetovno znana pevka, imenovana »Evropski slav-ček> in Johannes Heesters, slavni holand-ski tenor nastopata v največjem pevskem filmu sezone »Nanon«. Sledi »Flaš Gordon«.
j V okrilju Ljudske univerze priiede -tujski književniki in umetniki v torek ob
20. uri v Mestnem gledališču umetniški večer, na katerem bo. o sami nastopali s svojimi de i. Uvcdno besedo bo spregovoril prof. Janko Jarc. Pesmi bo recitiral Tone bifier, Anton Ingolič pa bo bral odlomek iz i omana »Na splavih«. Na violini in klavirju odigrata Julij Favletič in Kaba-jeva L. v Beethovnov »Allegro iz pomladne sonate« in Nerudovo »Slovansko uspavanko«. Nato bo na klavirju zaigrala M. Ka-bajeva svojo i Rapsodijo«. Pantomino »Iz mraka« zapleie Jožica žižkova. Za konec Da podaio č1ani Dramikega društva Stain-ka Cajnkarja drairrrko sliko: »Nevarna igra« v režiji Frana Žižka.
j— Voz ga je pomendral. Blaž Kosta-njevec, posestn'k od Sv. Marka niže Ptuja je peljal težko obložen voz z opeko. Zaradi slabe poti pa je zdiknil pod voz in vsa teža je šla preko njega. Zlomilo mu je obe nog;i, obenem je dobil hude notranje Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V šSaKI — Telefon 41-79
Tyrone Power, Don Ameche in Alice
Tay e v svojin najboljših vogah v filmu
DEMONSKA SIMFONIJA
(ALEXANDERS RAGTIME BAND)
Predstave: danes ob 3.. 5.. 7. in 9. uri, jutri ob pol 9. uri
Prihodnji spored:
HsT2fi 3 Masse
Iz Kočevja
kč— Dramatsfcj odsok SolKMsKcga društva Kočevje nprizOjj danes čefko narodno ;gro »MarySa« v režiji brata Fianca Piusa, ki bo ob tej priliki slavil svoj stoti nastop ra sckolrkem cdru. Svoje gral-sko u dejstvo vanje je pričel na sctoolskem odru v Metliki, v Kočevju pa je tu ">i že voSkrat pokazal, ca je kos težkim dramam in komedijam. S humorjem, s katerim tudi ne štedi v zasebnem ž!vlj?n-'u, si je pridobil s m pa ti je vseh Slovencev v Kočevju, želi.mo mu še dolgo vrsto let urpeìnega udejstvovanja na. sokol skecn odru in da ga kmalu spet vidimo tako veselega in razigranega kakor pri zad.iji predstavi: Zdravo!
Iz H ra s trnka
h— Brezposelni rudarji v Hiastnfku
najiskreneje zahvaljujejo vsem dobrotnikom kateri so prdprli in še podp'rajo družine v tem krit čnem času, kadar so družinski očetje biez pos;a. Rudarji so zbrali 3237 d'n, trgovci in obrtniki pa 3 940 din, torej skupno 5177.
h— ZiO£ni k'no Sokoì bo predvajal danes film: Pas Baske:vilei.
Iz Lltife
i__ Danes br 'o °dprli pio tuberkulozni dispanzer. Na c-cčncm zboru Rdečega križa v salonu pri Urški so bila podana zanimiva porgila o delovanju Rdečega križa v litrskem okraju. Sreskemu o'boru RK v Litiji so podrejeni poleg krajevnega cdfoora še cbčinski odbori v naš m okraju. V desetih občinah pa bo tr. ba odbore RK še oranži iati. Izčipna poročila so podrli predse' n k g. dr. Via lo Orel tajn'k g. Drago K eher in blagajnik g. Flis Valentin. V imenu nadzornega erbora je poročal sreski načelnik g. dr. Gregorin Alojzij. Pri slučajnostih je VI določen pere ben znesek za	tuberkulozni disprnzei, ki bo otw jon danes v predi 1-n'Dki zgradbi in je getovo važna pridobitev Zasavja. Fri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor.
i_ G°stcvanje v Sokojskem domu. Da-
nrs bodo gostovali v našem Sokol?k~m domu član; dromot čnega odseka NSZ i5 Ljubljane z veseloigro »Revolucija mož« Na vprizoritev ooozarjamo vse n.-ša delavstvo, da dokažejo s številnim obiskom simipatiie svojim tovai šem iz Ljubljena, prav tako seveda vse, ki si želijo pr jet-nega luzvediila.
Iz
Z— De'avsko glasbeno društvo iz Ljubljane priredi danes ob 16. koncert slovenskih naro.nih in umetnih prsmi v Sokol-skem domu na Lokah pri Zagorju. (—)
Z Jssssils
s— Sckoisko društvo Jesenice ponovi narodno igro »Deseti brat« v nedeljo 3. marca, cb pol 3. popoldne. Premiero je gledalo okoli 000 ljudi. Pridite! (—)
s— Zvočni kino Radio bo predvajal danes ob 15. in 20. uri velefilm »Plaz ljubezni«. V glavni vlogi Luis Trenker. Med dodatki tudi zvočni tednik. — Sledi krasen ruski film »Na dnu«. (—)
Iz Kcvega mesta
n— Savezna strelska družina v Novem mestu javlja, da se zaradi nenadne obolelosti predsednika in odsotnosti podpredsednika. prvič sklicani obrni zbor ni vršil. Obenem vabi svoje članstvo na občni zbor, ki bo v ponedeljek 11. marca ob 20. uri
v prortorih gortilne Josip Windisch:r (Stri-
tarl v Novem mestu. (—) *
Kr?nj. Kino Narccni dom bo prikazoval danes ob 3 6., pol 19. in pol 21. pretresljivo vojno dn-amo v filmu >>Bl°kada«.
Trž'č. Kino bo credvaial danss (v rie-deijo) drama-ični veieiiim »Zakonoiom«.
(—)
BLED. Danes. popoldne in zvečer bo predvajal zvočni kino najler^i film Shyr-ley Tempie »čuvarji Indije« z obirajno predigro. (—)
DOLENJSKIH TOPLICE. V korist grad-be novega gasilnega doma v Toplicah so darovali sledeči gg.: Kova5 Franc, trgovec, Ljubljana, 100 din. Vodnik Ivana, kamnoseška industrija. Ljubljana, 100 din, dva neimenovana po 100 din. Sedej Ivan, Ljubljana, 50 din. Za velikodušne darove najpcisrčuejša hvala. Vse bomo ukrenili, da ostanejo darovalci v trajnem spominu za dobrodelno podporo, ki so jo naklonili naši humanitarni ustanovi. O, da bi imeli mnogo posnemalcevi
Rešitev prometnega vprašanja na progi od Zidanega mosta do Zagreba
Do zedinjenja je bila proga Zidani most-Zagreb podrejenega pomena. Na njej so vozili komaj štirje pari potniških, en par tovornih in en par nabi.alnih tovornih via kov. Vsi ti posredovalci potniškega in tovornega prometa so z lahkoto ustrezali zahtevam potujočega občinstva in pridobitnih krogov. Promet se je razvijal z vso točnostjo in pred kratkimi potniškimi garniturami so biii vprežem stroji, kakršne dandanes že redko vidimo. Tako je Dilo in ostalo skozi desetletja od otvoritve proge dne 1. oktobra 1S62.
Nekaj zgodovine
Gradba železnice Zidani most-Zagreb-Si-sak z odcepom proti Karlovcu spada v program avstrijske železniške uprave z dne 10. novembra 1854, ki je obsega! okoli 10.000 km novih železnic v vsej državi. Na podpornem zidu postaje Zidam most tovorni kolodvor, ob cesti proti Radečam, priča vklesana letnica 1836, da so % tem času gradili že začrtano progo. Toda razdrapa-n, finančni položaj državne uprave je prisilil prodati francoskim bank>nem gotove dele že obratujočih prog (na primer Du-naj-Trst in v severni Italiji obstoječe železnice) S prevzemom železnic dne 1 januarja 1858 se je obvezala zasebna družba nadaljevati tudi že delno dovršene proge, med katerimi je bila tudi proga Zidani mosl -Zagreb-Sisak. Viri pripovedujejo. da je bil spodnji ustroj od Zulanega mosta do Rajhenburga ob tem času že gotov. Izdatki za ta del proge so znašali 2.5 milijona goldinarjev. Z dovršitvijo tega dela je bilo zmagano najtežje zemljišče tako da je bil o&tali del začr.ane proge ki teče brez večjih težav po lahkem zemljišču z izjemo premostitve reke Save med Zagrebom in Veliko Gorico, dovršen že v pičlih petih letih.
Važnost proge po prevrata
se je takoj pokazala v nov* domovini Ju-gos'aviji. Poprej proti glavnim središčem dvojne monarhije usmerjene proge so zgubile na mah svojo vrednost. Proge podrejenega značaja so morale prevzeti glavno vlogo, ker se je usmeril promet proti središču novonasta'e države, prot- Beogradu. V posameznih delih zgrajene proge počen-ši od Zidanega mosta, Zagreba, Siska, Nov-ske. Bosanskega Broda. Vinkovcev in Ru-me do Beograda so postale magistrale železniškega prometa ter so moraie prevzeti naloge glavne prometne žile. Vsi še pomnimo s kako težavo se je razvila! promet. Pomanjkanje vseh vrst železniških vozil, pomanjkljivost varnostnih naprav, nezadostno število prometnih edinic, neizkušeno železniško osebje in še razni drugi nedo-statki so ogražali varnost potnikov in zaupanega, v prevoz predanega blaga. Tudi do 200 naloženih vagonov hkrati je samo v Teznem čakalo na odpremo proti jugu. Poleg tega je bilo deponiranih nešteto vozov v ostalih postajah Slovenije, predvsem v Zalogu.
S spopoìnìevanjem tn razširjenjem
prometnih edinic n« celem poteku proge K> se razmere zboljšale in promet uredil v teku let prav zadovoljivo in ugodno. To dejstvo moramo ugotoviti predvsem z zgraditvijo dvotirne proge od Novske do Ze-muria. Dne 6. februarja 1928 je osvoji! ministrski svet na predlog prometnega ministra S. Milosavljeviča, da se zaradi drugi tir od Beograda no Novske. Dovoljen je bil kredit v znesku 350.000.000 din. Prva lopata na tej spopolnitvi proge je zapela v pomladi 1928 in dne 15. maja naslednjega leta je bila v obratu dvotirna proga v dolžini 303.674 km. Z zgradbo drugega tira so uredili in razširili tudi postajne tire in varnostne naprave, da je postala proga drugega reda prvorazredna prometna žila.
Od Novske proti Zagrebu ni bilo treba graditi dvotirne proge. Uspešno so delno porabili že obstoječo progo Novska-Si-sek-Zagreb in delno lonjepoljsko železnico Novska-Banovajaruga-Dugoselo-Zagreb. Po cbeh progah so razdelili vlake. S tem je bil dosežen idealni cilj v razvijajnju vlakovnega prometa.
Mačehovsko pa se zanemarja
najbolj zasedeni zadnji del te magistrale: Z dani most-Zagreb 2e pri trasiranju proge pred več ko osemdesetimi leti je bila predvidena važnost tega zadnjega odseka kakor omenjeno, je bil zgrajen v najtež-
jem delu že spodnji ustroj od Zidanega mosta do Vidma-Krékega za dvotirno progo. Vendar se ta ugodnost še do danes ni izkoristila. Porast prometa takoj po zedinje-nju je zahteval pomnožitev prometnih edinic. V teku prvih let je zgradila še bivša južna železnica nova izogibališča: Breg, Bianca, Dobova, Savski Marof. Podsused-tvornica in Cernomerec tik Zagreba. Le zasilne naprave, predvsem postajna poslopja — sit venia verbo — so zrasla na imenovanih edinicah. ki prav gotovo niso več v okras in hvalo železniški upravi. In drugega nič, čeprav je ta del najbolj obiskovan in vozi na njem največje število vlakov! Povsem naravno je, da je proga Zidani most-Zagreb najbolj obremenjena. Poleg tovora, ki prihaja z juga Jugoslavije in tudi severnih držav po dvotirm m od Novske razčlenjeni progi, raste tudi dotok po ostalih važnih priključnih progah od morja ter vzhodnih delov rodovitne Slavonije, Vojvodine, Bačke in celo Banata.
Zato je treba povečati propustno moč proge Zagreb—Zidani most
Pod pojmom propustne moči ali kapacitete je razumeti število vseh vlakov na celi progi ah na gotovem delu proge v teku enega dneva in noči to je od 0.01 do ,24.00 iz ene in druge smeri Za doloc'tcv kapacitete proge moramo znati razdaljo dveh med seboj najoddaljenejših prometnih edinic, kjer je križanje in prehitevanje vlakov mogoče. Ker je verjetno in tudi resnično. da vozi vlak v tem odseku najdalje. izračunamo, koliko časa potrebujeta dva najpočasnejša nasprotna vlaka, da izvršita svojo pot tako. da se križata v eni izmed dveh, na najdaljšem koncu odsekov ležečih edinicah Vzemimo primer, da vo-i ta dva nasprotna vlaka od postale A do postaje B po 30 minut Potem zna*a propustna moč računajoč 24 ur krat 60 minut = 1440 nrrnut m vožnja obeh vlakov 30 + 30 minut) nič manj kakor 1440 . 60 = 26 parov vlakov Ker pa zahteva varnost prometa razne ukrepe k- zadrži-iejo takojšnji odhod vlaka no prihodu nasprotnega vlaka, pribijemo po obstoječih normah še po 5 nrrnut k odprav vsakega vlaka = 30 -I- 5 + 30 + 5 - 70 Zato izračunamo po prejšnji tormuli: 1440:70 = 20.5 parov vlakov.
Iz teh računov sledi pravilo: čim oddaljenejši so razmaki med postajam* in čim daljši so vozni časi. tem manj parov vlakov more voziti na udeleženi prog: odm>-sno odseku ali kratko- propustna moč je vedno manjša. Po gornjih formulah, upoštevajoč vse ostale, v tej razpravi manj važne nena'tete ovire, je možno odločno reči: propustna moč proge Zidani most-Zagreb je premajhna, ker more voziti po veljavnih predpisih največ ?2 parov vlakov v teku 24 ur = 64 vlakov Dejansko pa je vozilo v najmočnejši izvozni sezoni tudi 70 vlakov in še več dnevno.
Vprašanje je: kako povečati kapaciteto proge? Je več možnosti. Najglavnejše so: zmanjkati razdaljo med dvema prometnima edinicama; povečati brzine vlakov; pospešiti odpravo istosmernih vlakov z ustanovitvijo vlakovnih javilnic.
Razdalje zmanjkati je mogoče z zgraditvijo novih prometnih edinic med že obstoječimi postajami. Toda ta rešitev ni pra-! vilna. ker so prišli strokovnjaki do zaključka, da nai bode prometne edinice oddaljene druga od druge najmanj 7 km. Če so razdalje manjše, tedaj stroj ne doseže predpisane osnovne brzine, odnosno prevozi s to doseženo brzino le majhen del proge in ne more vzd'žati odrejenega voznega časa Povsem jasno je, da vlak ne more voziti takoj pri izpeljavi z ono brzino, kakor jo doseže na sredini pota med dvema post d jama Istotako mora strojevodja že pred prebližavar.itni v:aka v postajo zmanjševati brzino če hoče \arno zapeljati v postajne tire in predpisne. ustaviti v postaji. Predvideno je, da b se moralo graditi na celem pot^Kü proge Zagreb Zidani most šest novih prometnih edinic ki bi stala vsaka okrogli po * milijone dinarjev, v skupni vsoti 18 miM ionov din Ker pa znašajo sedaj razdalje med obstoječimi prometnimi edinicam' cd 81 do 6.6 km. bi z zgraditvijo novih poftaj razpolovili te oddaljenosti od 4.? do -3 km. Ta razmah pa ne odgovarja strokovnjaškim pogojem zaradi vzdrževanja brzii.e mi voznih časov. Iz tega sledi, üa na ta način ne more.no
pospešit5 razvoja prometa in bi se s tem ne zvišala kapaciteta.
Vsaka proga dovoljuje z ozirom na spodnji in gornji ustroj le točno določeno največjo dopustno brzino. Terenske razmere, loki in razne tehnične ovire ne dopuščajo onih brzin, ki so za razvoj prometa potrebne. Železniški predpisi ukazujejo glede na zavoro in ustavo vlakov le določene brzine, ki se ne smejo prekoračiti. Vse te okoliščine narekujejo sestavljaču voznega reda, da se strogo ozira na nje zaradi varnosti. Na progi Zidani most-Zagreb je dovoije-na na gotovih odsekih največja osnovna brzina do 80 km. Toda tako brzino je mogoče držati le pri lahkih vlakih in na kratkih potih. Pri tovornih vlakih z obremenitvijo 1000 ton pa pade brzina tudi pri modnih strojih do 40 km na uro m se more 'n sme zvišati zaradi varnega zaviranja do največ 60 km*na uro. Seveda bi ne mogli voziti tovorni vlaki pri taki brzini toliko tovora ter bi se moralo pomnožiti število vlakov, česar pa zopet ne dopušča prometna moč proge. Na ta način smo dokazali, da je treba iskati novega izhoda.
Z ustanovitvijo vlakovnih javilnic je možno pospeševati promet vlakov, ki si sledijo v isti smeri. Pri enotirni progi pa morajo čakati vlaki na vlake nasprotne strani le v postajah, kjer obstoja možnost križanja. Nove vlakovne javvlnice bi le enosmerno pospešile razvoj prometa. Nikakor pa ne bi rešile perečega vprašanja ureditve splošnih vlakovnih zadev.
Zato preostane le zgraditev drugega tira na poteku Zidani most-Zagreb. Pomen proge je silno važen kot mednarodna zveza zapadne in vzhodne Evrope. Bogate in industrializirane zapadne države so vezane na agrarne in prirodno obdarjene vzhodne drž., ki izmenjavajo svoje dobrine po prometni glavni žili naše domovine. Ta magi-strala veže tudi ostale naše pokrajine že s urejenim prometom ter tvori del mednarodne zveze tako zvane železnice 45. vzporednika. ki spaja Atlantski ocean preko lugoslavije Rumunije s Črnim morjem.
Odločujoči krogi naj ne odlašajo z edino pravilno rešitvijo, s položitvijo drugega tira. S tem bo postala naša glavna prometna žila na celem poteku od Beograda do Rakeka urejena potrebam in zahtevam odgovarjajoče brez nepotrebnih pretreslja-jev nam Jugoslovanom v čast in korist.
Lep zgled prosvetnega In naredaega dela
Trbovlje. 1. marca
Ena naš;h najdelavne j ših vzgojiteljic je te dni dala slovo šolski sobi, kjer je dolga leta vzgaiala m'adì no Upokojitev ge Ane l.apornikove, šolske upraviteljice na dekliški ljudski šoli v Trbovljah, je našemu ljudskemu šolstvu prerano odvzela izvrstno pedagoško moč, ki bi bila lahko Se dokaj let stavila priznane učiteljske zmožnosti v dobro mladih pokolenj. Njene zasluge za šolstvo, socialni in nacionalni napredek trboveljske doline nam ob priliki njenega slovesa od šolskega poklica nalagajo dolžnost javnega priznanja njenih ob-čekoristnih življenjskih stremljenj.
Rojena 1884 v Trbovljah se je z idealizmom posvetila učiteljskemu poklicu ter odlično dovršila študij v Gorici. Že njeno prvo službeno mesto jo je vodilo v naš industrijski revir, v Hrastnik, odkoder je po enoletnem službovanju bila premeščena na vodensko šolo v Trbovljah, kjer je učite-Ijevala 7 let. Odtod je prišla na šolo v trgu Trbovlje, kjer je delovala vse do upokojitve. Njene zasluge za trboveljsko šolstvo so brez dvoma velike. Ze kot mlada učiteljica se je odlikovala z vestnostjo m sposobnostjo. Vse njene pedagoške vrline so se pokazale zlasti, ko je po letu 1924. prevzela upraviteljstvo dekliške ljudske šole Njena vzgojna načela je vodilo prepričanje, da moderni časi zahtevajo tudi moderne učne melode, ki jih je umela izpopolniti s smislom za praktične, socialne 'n moralne potrebe trboveljskega delavskega otroka ter je učni sistem z njej prirojeno organizatorično gibkostjo prilagodila kar najbolj tukajšnji industrijski strukturi prebivalstva Med drugim je upeljala tudi gospodinjski pouk v 4. raziedu, ki poleg teoretičnih navodil daje mladim dekletom priliko, da se že v ljudski šoli tudi praktično izurijo v kuhinji in gospodinjstvu. Na pobudo ge Lapornikove je bil urejen tudi
VAŠO KOZO
VARUJEM JAZ!
Bodisi da dežuje, da sneži ali pa da pada toča, tudi če oster, mrzel veter tuli okrog oglov, vedno je NIVEA pripravljena varovati vam kožo. Zato si dobro namažite lice in roke s kremo NIVEA. predno greste ven v naravo! Tako preprečite, da bi vam koža spo-kala ali pa postala hrapava.
lep šolski vrt, na katerem te udejstvuie šolska mladina v praktičnem vrtnarskem in sadjarskem delu, povrtnina pa te uporablja pri gospodinjskem praktičnem pouka. Sodelovanje med Solo in domom se je poglobilo zlasti z* časa njenega upravitelj-
stva, saj je ga Lapornikova kol vneta Iz-venšolska javna in socialna delavka bila v stalnem stiku z rudarsko rodbino.
Poprišče njenega društvenega udejstvo-vanja je tako raznoliko, da obsega ves nacionalno prosvetni in socialni program trboveljskih naprednih društev. Pri vseh te udejstvuje s svežimi močmi kot članica, odbornica, tajnica, predsednica. Ga Lapor-
nikova je bila ena izmed prvih članic CMD, na njeno pobudo in pod njenim vodsf\x>m sta bila ustano\'ljena na tukajšnji šoli Podmladek in RK. Jadranska Straža vidi v njej vneto odbornico, nič manj Sokol dolgoletno prosvetno delavko, pa protituberkuloz-na liga in dispanzer, kjer se vidno udejstvuje ie in Se. Društvo za varstvo otrok ln mladinsko skrb je podpirala dolga leta kot tajnica ter dala pobudo za osnovanje prve počitniške kolonije za revne otroke, vodila priprave in zbirala sredstva. Po njeni zaslugi to se počitniške kolonije udomačile pri vseh tukajšnjih društvih. V letih gospodarske krize je sodelovala pri pomožnem odboru združenih dobrodelnih druStev. Z največjo vnemo pa se je lotila organizacije našega ženstva ter pripomogla do ustanovitve Kola jugosl. sester v Trbovljah, ki ga vodi kot dolgoletna predsednica Se danes Tu se je udejstvovala v vseh društvenih odsekih, zlasti pa poskrbela, da se trboveljski ženi nudi s poučnimi ptedavanji in gospodinjskimi tečaji prilika samoizobrazbe. Zlast' v okviru društva ko-lašic je uspešno pokazala globoko razumevanje splošnega moralnega, socialnega dviga delavske žene. V priznanje zaslug je bila odlikovana z redom sv Save.
Učiteljstvo je ge Lapornikovi priredilo prisrčen poslovilni večer deca pa se je ganljivo poslovila od s\'oje dolgoletne voditeljice. Visokozaslužni prosvetni in javni delavki želimo, da bi vse svoje še sveže moči tudi v bodoče usmerila za dobro naroda, ki zlasti v današnjih časih tudi v ženskih vrstah potrebuje takih izvrstnih voditeljici
šestdesetletnica zavoda v Stenfevcu
Zavod ima 64 poslopij in 1753 bolnikov
Zagrebški novinarji ao te dni obiskali zavod za duševno bolne v Stenjevcu. ki praznuje SOletnico Postavljen Je bil za bano vanj a slavnega Desnika Ivana Mažura-niča. Ze 10 let vodi zavod psihiater dr
Josip Križnar. posestnik, gostilničar tn m osar v Preddvoru se Je nedavno srečal z Abrahamom. Po rodu Je lz znane Anžo-nove rodbine ▼ StražiSču. Pred vojno je marsikaj izkusil po svetu, po prevratu pa se je pogumno boril na Koroškem. Po plebiscitu se je vrnil domov ln si uredil prijetno domačijo s svojo zvesto družico Angelo, želimo mu še mnogo zdravja!
Rudolf Herceg. Skupno s posestvom »Jan-komi rum« ki pripada k bolnici, šteje zavod 64 poslopij. Zaenkrat ie v zavodu 1753 bolnikov. Upravnik dr. Herceg je vodil novinarje skozi vse oddelke in jim poleg tragedije posameznih bolnikov razkrival tudi potrebe zavoda, ki potrebuje višji proračun, nove paviljone in stanovanja za poročene nameščence. V zavodu pravkar ustanavljajo poseben muzej, v katerem bodo shranjevali znamenita dela duševno bolnih. Neka genska, ki pred boleznijo ni imela o slikarstvu niti poi ma. je v Ste-njevcu pokazala veliko slikarsko nadarjenost. Taki primeri so dali povod za ustanovitev muzeja.
Zavod potrebuje letno 8.200.000 din. toda namesto da bi bil proračun od leta do leta večji, so ga do lani znižali na 3,500.000 din. Bolnišnica je prenapolnjena, pa tudi zdravnikov je premalo, saj jih je komaj 8. da torej pride en zdravnik na 220 b .lnih. Čim prej bo treba ustanoviti po eben oddelek za otroke, ki jih nikakor ne kaže mešati med odrasle bolnike. V veliko pomoč je zavodu lastno posestvo, na katerem biva 270 mirnih bolnikov, ki so skromni in pridni. Posestvo obsega 90 oralov, da lahko redijo 34 krav simentalske pasme. Imajo posebno seiekcijsko postajo kier so vzgojili kravo, ki sama daje 34 litrov mleka dnevno. Ravnatelj dr. Herceg upa. da bo s povečanim proračunom mogoče urediti Stenievac za en?ga najmodernejših zavodov za duJsvno bolne na Balkanu.
6NSERIRAJTE V „JUTRU" J
ileni lisici
Tržič je s svojimi štirimi tisoči prebivalcev, ki prebivajo na silno stisnjenem prostoru, takorekoč ena sama velika družina, ki živi piavo družinsko življenje s kregom in smehom in jokom in stokom. Vsi se med seboj poznajo, se imajo radi, se sovražijo, si žele dobro, pa tudi slabo. Ljudje so* Tržiška družina pa ima dve posebni lastnosti. Prva je, da ne pozna stanovskih razlik, druga da ima posebne talente za potegavščine, ki jih skoraj nikjer drugje ni v taki meri. O tem nas bo prepričala naslednja zgodba.
Gospa Meta ni domačinka, ali že nekaj let prebiva v Tržiču. Njen mož ima uva-ževanja vreden položaj med javnimi nameščenci. Balos je kraj njune domačije. Tržiška postava veli; da je že sobota gospodov dan in da so torej ž njim združene priposestvovane pravice obiska kina in potem malega družabnega večera pri Lončarju. Med tem, ko sede gospe v kinu, se zabavajo gospodje s tarokom. Nad njihovo mizo je patron vseh kvartopircev Smrekarjev »kibic«. ki se reži tako, da se mu vidijo vse škrbine do devetega kolena. Ko pridejo gospe od platnene zabave, po-sedejo večjo mizo, nad katero ie stara pol-skrinja in na obodu pristne tržiške besede: »Lej ga, al' bomo še 'nga?« Za žensko omizje pomenijo: Ce bomo še enega do kosti obrale«, kakor je to pač stara ženska navada. Najživahnejšl čas je takole pred polnočjo. Gospa Meta pa ne pride do prave besede, ker se jI nekako zatika, pa je vseeno vesela ln razigrana. Ko jo soprog pozove da fr"«-4-*» J—m" <?e le nerada od-». ker Ima svojo družbo prav rada in teden je res aoig. P a le vstane ln se odpravi. Tako je bilo tudi tistega usodnega venera.
Drugo jutro je pospravljačlca zagledala na kljuki lepo lisico, ki ogreva zmrzle ženske ude in daje pravemu obrazu poseben čar. Domačica gospa Ivanka jo spozna in jo spravi. Ne bila bi ženska, če bi obdržala važno vest zase ln vrnila lisico njeni lastnici. Nedeljska »borza« je smatrala za svojo nalogo, da tudi to reč do podrobnosti prerešeta; načrt, ki ga je skovala, naj bi prepričal pozabi ji vo posestnico lepe lisice, da je nošnja lisice ob koncu oktobra pravcato izzivanje onih zastopnic ženskega soola. ki lisic še nimajo v redu.
Gospa Meta sreča v ponedeljek gospo Ivanko in razvije se strogo družaben razgovor.
Ivanka: »Oh, oprostite, gospa Meta, ali niste vi v soboto pri nas pozabila lisice?«
Meta: »Ne, ne, kaj vam pride na misel, gospa Ivanka, saj me poznate, da jaz nikoli ničesar ne pozabim. Moja lisica je doma v omari. Hvala lepa za dobro voljo!«
Ivanka: »Oprostite, gospa Meta, jaz sem le mislila na vas, ko je včeraj naša natakarica našla v drugi sobi lisico. Danes dopoldne pa je prišel neki potnik in jo je vzel, češ da jo je pozabila njegova žena. Pa zbogom, gospa Meta!«
In gospa Meta je odbrzela s košaro domov. Spotoma jo je pa vendar ob^la neka čudna tesnoba. Za seboj je pustila vsa vrata odprta ln zdirjala je naravnost v omaro. Premeče vse, pregleda drugo, tretjo, lisice ni nikjer. V tem stopi v stanovanje njen mož, ki je postal strelovod za vso čudno nesrečo. »Saj bi vendar moral vedeti, ali sem Imela lisico ali ne, zakaj te pa Imam. če ne moreš name paziti, ti si kriv, da sem ob lisico, ti, ti, ti!« se je hudovala gospa Meta in že je tekla nazaj na trg, da Se ujame gospo Ivanko in jo
še enkrat pobara zastran zgubljene lisice.
Ljuba gospa Ivanka je na srečo še stala na trgu ln vneto razpravljala s sosedo gospo Malko, kaj da bo kuhala za večerjo in katero obleko bo imela letos novo, pa kakšne čevlje bo Izbrala. Gospa Meta jo je potegnila v vežo in začela jecljati, da je lisica gotovo njena, ker je nima doma. Kdo jo je vzel, če ga pozna in kje naj ga išče? Gospa Ivanka je spravila iz sebe, da ne ve točno, kdo je bil, da pa se ji zdi, da je bil potnik iz južnih krajev, kjer prodaja Klofutarjeve čevlje. »Pojdite, draga gospa Meta, v Klofutarjevo tovarno, tam vam bo gosnod Klofutar natančno povedal, kako ln kaj!«
Gospa Meta je še s težjim srcem merila klanec v zgornji konec Tržiča, kjer je stala Klofutarjeva tovarna. Vsa plaha je potrkala in vstopila. Vedno nasmejani gospod Pepko jo je pozdravil z vso radostjo ln jo pobaral, po kaj je prišla. Gospa Meta je potožila težave svojega srca. »Ja, veste, milostljiva,« je hitel gospod Pepko, »naš potnik je pravkar odpotoval v Bosno. Zdaj ga ne bo kaka dva meseca. Zaupno vam pa povem, da je velik falot ln da imam sam s tem Memhetovičem večne neprijetnosti, ker se s poštenostjo nič kaj ne razume. če vam smem svetovati, potem pojdite naravnost k orožnikom in prijavite zadevo. Tu je naslov njegovega stalnega stanovanja v Mostarju, kadar je seveda doma, kar pa je le redko.«
Gospa Meta je obupavala. Solze so Ji stopile v oči, ko je šla po stopnicah. Njena lepa lisica je proč. kaj jo bo grelo, kdo vse se ne bo posmehoval njeni pozabljivosti! In kje bo dobila drugo ln kaj bo rekel sko-puškl soprog, ki mu ne gredo dinarji Izpod roke za take ženske reči! Noge so se jI tresle, ko je šla navzdol proti Glavnemu trgu. Premišljevala je, kaj poreče strogemu očesu postave, kateremu mora za-
upati sitno zadevo. Imela je srečo. Orož-niški poveljnik gospod Zmagoslav je bil pravkar stopil lz vojašnice na trg ln vihal male brčice. Gospa Meta plaho pristopi ln se oprošča, da nadleguje kar na cesti. Gospod Zmagoslav jo zvesto posluša in sproti beleži potrebne podatke. Ko mu izroči gospa Meta še naslov, pravi: »Veste, gospa, zadeva je težja kakor si mislite. S tem človekom smo imeli že dosti opravkov, ampak zanesite se name, vse bom tako napravil, da boste z mojim uspehom gotovo zadovoljna. Prosim, bodite tako ljubeznivi in se oglasite čez štirinajst dni.«
Malo potolažena je šla gospa Meta domov. Ura je šla že na poldne in na štedilniku je stala voda. Kako naj opraviči zamudo kosila? No, možek bo že potrpei, saj gre za lisico, si je mislila,
štirinajst dni se je vleklo kakor čevljarska dreta, ki jI ni konca; kadar pa se pretrga, potem je nesreča. Vsa usta njene družbe so bila kakor zapečatena, nihče nI zinil niti besede o lisici, ko bi gospa Meta najrajši samo o tem govorila. Končno. Danes je druga sedmina. Gospa Meta gre na orožniško postajo. Gospod Zmagoslav ji že od daleč odmajuje z roko, da ni nič in reče, naj se po štirinajstih dneh zopet oglasi. Gospa Meta je vse bolj zamišljena, vidno hujša ln se še za sinčka ne zmeni, ki na-merja prve korake v »ta malo« šolo. Kaj bo, kaj bo, lisica, lisica presneta jI ne gre lz glave!
Zopet je preteklo Štirinajst dni in točno na minuto jo ubere na orožniško postajo. Gospod Zmagoslav jI pokaže akt, kjer stoji, da imenovani osumljenec odločno taji vsako prllastltev lisice in grozi celo s tožbo radi neutemeljenega suma. »Sedaj pa Se to«, si Šepeta Meta, »ali Se ni zadosti nesreče nad menoj? Ali naj stopim radi lisice Se pred strogega tržlSkega sodnika kot obtoženka? Kaj bo, kaj bo?« Doma jo Je
sprejel možek naravnost dobrohotno ln jo miril, naj si cele reči ne žene tako k srcu. Bo že kako, čeprav brez lisice in brez prijetne gorkote. »Metka«, je dejal, »sedi rajši pogumno k šivalnemu stroju in šivaj za Miklavža in za božič igrače, ki jih znaš tako lepo delati, da bo Imel sinko in drugI otročički, za katere Imaš naročene, veselje!« Kaj je tudi hotela? Miklavž pred vrati, božič na poti, naročil za igrače nič koliko, zato se je vsedla in delala od jutra do večera ln pozno v noč. Misli pa so ji vendar neprestano uhajale za lisico, pa k Mehmetovlču v Bosno in na orožniška postajo in še sodišče se je vpletalo vmes. še sanje so bile hude zaradi tega.
Minil je Miklavž, sveti večer je. Gospa Meta pripravlja svojo posebno svetovečer-no pojedino za svojo družinico. Polne roke ima dela, drevešček je treba okrasiti, za vse je sama In se suče kakor navita. Soprog in sinko sta šla z doma po mah za jaslice, ura gre na pet, sama je doma. Pozvoni zvonček. Nejevoljna hiti odpret. Na vratih se pokaže poštni sel z veliko škat-ljo v roki in s spremnico pod čepico. Gospa Meta gleda debelo ln s tresočo se roko podpisuje nepričakovano pošiljko. »Kdo pošilja, kaj pošilja, komu pošilja?« se sprašuje ln ne more najti ne noža ne škarij, da bi hitro prerezala vrvico. In ko se ji le posreči dvigniti pokrov, pade vznak in sklene roke. Njena lisica ji moli prijazni gobček naproti in v gobčku drži dišeče pisemce: »Lisica se je na srečo našla. Vaši častilci -vam jo vračajo z željo, da jo denete pod božično drevesce. Za prestani strah ln mnoga pota prilagajo deset dinarjev« ... Ko je držala v rokah lisico ln pismo ln bankovec, oni plavi za deset dinarjev, se je gospa Meta tresla od jeze, da se je dala Trščanom tako elegantno poteg--niti. Od tedaj jim ni verjela ničesar več.
„JUTRO VA" POSVETOVALNICA
Pravna
»Naročnik 27.« Ali imate pravico do šest-tedenske odpovedi v četrtletju, akoravno še niste bili v službi eno leto. — Ker ste
zaposljeni v trgovinskem obratu kot trgovski pomočnik, se more Vaše službeno razmerje odpovedati le po določilih obrtnega zakona. Ce niste dogovorili časa, do kdaj ima trajati službeno razmerje, moreta službodajalec in siužbojernnik razveza ti službeno razmerje le s potekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šest-tedenski odpovedi, če ni bilo med vama drugače dogovorjeno ali če ni krajevni običaj povoljnejši za službojemnika. S pogodbo se pa ne more odrediti odpovedni rok Izpod enega ali šest mesecev, a končati mora tak pogodbeni rok vedno zadnjega dne koledarskega meseca. V Vašem primeru bo torej možno odpovedati službeno razmerje po predhodni šesttedenski odpovedi s potekom v koledarskem četrtletju.
M. P. — žena. Ali bi dobivali rodbinsko pokojnino, če se sporazumno loči zakon /. Vašim možem. — Zakon z Vašim možem morete sporazumno ločiti le pred pristojnim okrajnim sodiščem. Tamkaj se moreta tudi dogovoriti o tem, če in koliko bo ločeni mož plačeva: ženi na preživnini. Ce se zakonita žena ob ločitvi ali pozneje nI izrecno odrekla pravici do prejemanja rodbinske pokojnine, ki ji pripada po smrti moža — kot državnega uradnika — bo prejemala tako pokojnino. Po zakonu pripada rodbinska pokojnina zakoniti ženi in otrokom, ki so rojeni v zakonu ali poza-konjeni, v primeru, da umrje mož, oz. oče. lei je bil aktivni državni uslužbenec, ženi, ločeni od mize in postelje s pravomočno sodilo pristojnega sodišča ne pripada pravica do rodbinske pokojnine, ako je bila ločitev izrečena iz njene krivde.
R. M. 16. Nastopili ste službo kot uradnica in dogovorili, da Vam ne pripada za prvi mcsec nobena plača, že tekom prvega meseca ste pa službo zapustili brez odpovedi, ker ste smatrali, da je dal povod za to Vaš službodajalec. Domnevamo, da ste bili zaposleni kot strojepiska v obratu, ki spada pod določila obrtnega zakona, ker ga označujete kot »privatni urad«. Ako ste bili vzeti v službo le na poskušnjo, se je moglo to službeno razmerje skleniti najdalje za en mesec in se je moglo tekom prvega meseca obojestransko vsak čas raz-vezati. Ako ste bili pa sprejeti v službo le pod pogojem, da Vam ne gre plača za prvi mesec, bi mogli zahtevati od Vašega službodajalca plačo, oz. prejemke, ki Vam pritičejo za čas, ki bi potekel do dneva po redni odpovedi službene pogodbe, ako ste imeli važen razlog, radi katerega ste izstopili iz službe brez odpovedi. Glede odpovedi glej odgovor zgoraj pod »Naročnik 27.«. Za važen razlog, zbog katerega ste smeli Izstopiti Iz službe, se po zakonu smatra tudi, če Vas je službodajalec navajal ali poskušal navesti k nenravnim dejanjem in če Je zagrešil žaljenje nravnosti ali znatno žaljenje časti. Z dvoumno Izrečenimi besedami, ki ste jih navedli Vašemu službodajalcu, ki Vas je nato grdo opsoval, ste to žalitev gotovo izzvali, saj ste že poznali službodajalčevo vedenje ln mišljenje. Ce bi ga tožili radi žaljenja časti, bi mogel biti celo oproščen vsake kazni.
B. P. Zalog. Gradbeni okoliš — draginj-ald razred. — Na Vaša vprašanja Vam ne bomo posebej odgovarjali, ker je bilo pojasnilo, ki ga želite imeti, točno in izčrpno objavljeno v nedeljskem »Jutru« od 25. febr. kot" tudi v »Slovenskem Narodu« od 24. febr. Svetujemo Vam, da si dotične članke prečitate.
F. F. Sv. K. Dolžnik-kmet Vam noče plačati kot upniku celotne vsote, češ da je zaščiten po zakonih. Ako je Vašemu dolžniku priznana zaščita po uredbah o likvidaciji kmetsklh dolgov in mu je bilo izdano tozadevno potrdilo, se seveda more 3klicevatl na zaščito, ki mu jo daje uredba. Svetujemo Vam, da se oba zgla-sita pri pristojni občini, kjer mu boste naibrže morali Izdati novo obveznico glede Vaše terjatve in vpoštevati olajšave, ki so takemu dolžniku priznane. V primeru, da bi se sklicevali na to, da je kmet v boljšem gmotnem položaju, bi moralo o tem odločiti pristojno sodišče. Kmet, pa četudi »gruntar«, ki ima posestvo obremenjeno ln za preživljati šest otrok ter dva preužit-karja, po našem mnenju ni v bolišem gmotnem položaju od Vas, ki posedujete hišo z vinogradom, gozdom ln pašnikom in nimate razen za ženo skrbeti za nikogar.
J. L. D. Službodajalee Vas je zadržal v službi, iz katere ste nameravali Izstopiti in se obvezal plačevati višje prejemke tabo.1!. ko bo povečal svoj obrat. Cè Vam službodajalec noče zlepa izpolniti obveznosti, ga boste morali potom tožbe prisiliti k temu. Seveda bo pa tožba mogla imeti usneh Ie takrat, če boste dokazali okolnostl" vsled katerih naj bi Vam višia plača že prinaša. Zglaslte se na uradni dan pri sodišču in prosite, da povabijo Vašega službodajalca k poizkusu poravnave, ker si s tem prihranite čas in tudi stroške, ki bi nastali radi tožbe.
M. T. Na dražbi ste kupili hlSo. All morate plačevati tudi obresti od kupila, ali smete prejemati najemnino od najemnikov. — Pri sodišču si ponovno oglejte dotlčni izvršilni spis. V dražbenih pogojih, ki so bili podlaga dražbenemu postopanju, je moralo bit! točno označeno, na kakšen način mora zdražitelj plačati kupnino. Tamkaj je tudi označen čas, kdaj preidejo nevarnosti ln koristi na kupca. Tudi obrestna mera mora biti razvidna. Kot kupec ste pristali na te dražbene pogoje ln jih morate v celoti izpolniti, če je bil domlk pravom očen. Ako nI v dražbenih pogojih ničesar drugega odrejeno, preide pravica do vseh donosov od zemljišča kupcu z onirr dnem. ko mu je bilo zemljišče domaknjeno, četudi se mu zemlilšče nI že takrat predalo. Predaja zemljišča in pritiklln ln vknližba njegove lastninske pravice se sme izvršiti šele. če so iznolnieni vsi dražbeni pogoji. Od dneva domika Vam pripada tudi najemnina iz kupljene hiše.
Zdravniška
Suh: 18 let ste stari Sicer ste visoke postave, vendar se vam zdi, da ste pre-Buhi — V teh letih so ljudje redko debeli To pa zato, ker so še v dobi rasti, ki traja nekako do 24 leta. Ako se sicer počutite zdravega, potem je ta vitkost nekaj normalnega. Ako se hočete zrediti, jejte pretežko mastne stvari in pa dosti kruha, močnatih jedi in medu.
Vpokojenee 75 let — Jesenice: Pojav, |d ga opisujete, je verjetno v zvezi s po-
apnenjem žil. Pojdite k zdravniku, da vam izmeri krvni pritisk ln na odredi nadalnje
zdravljenje.
B. J. S.: Poleg preiskave krvi je na vsak način čudi potrebna preiskava likvorja. Tega vam lahko odvzame zdravnik, ali pa pojdite v bolnico! Sploh vam svetujem ponoven posvet s specialistom za spolne bolezni in sicer v vašem interesu, šebolj pa
v	interesu rodbine, ako se eventualno kasneje poročite.
45 letnik: V pogledu odgovora, na vaše vprašanje, ki je povsem tehničnega značaja, gre beseda edino zobozdravnikom specialistom. Glede te zadeve torej ne morem podati svojega mnenja.
L S.: Ker je poteklo že skoraj 1 leto ln pol, odkar je vaša žena utrpela embolijo, dvomim, da bi se njeno stanje še kaj izboljšalo. Sedanje njeno stanje bo verjetno ostalo trajno. Iz tega razloga odsvetu-■ jem vsake nadaljnje korake. Pač pa lahko nadaljujete z dosedanjim zdravljenjem radi očuvanja efekta.
F. I. Straže: Po vašem opisu sodeč gre verjetno za vnetje čelne votline. Z domačimi sredstvi ste težko kaj dosegli. Potrebna je zdravniška pomoč.
Slovenka; Imate, kot sami veste tkzv. koprivnico. Slične pojave opažamo tudi pri raznih nervoznih ljudeh in so torej tukaj vzrok živci. Dosedanje zdravljenje je povsem pravilno ln se tako običajno zdravi koprivnica. V vašem primeru pa bi bilo treba zdraviti tudi živce. Obrnite se ponovno na zdravnika!
Marica M.: Po mojem mnenju niso vzrok vašemu stanju šivi, temveč povešenje maternice, odnosnr nožnice. Pojdite ponovno k zdravniku! Ako je moja domneva pravilna, bo treba operirati, s čemer boste najhitreje rešeni vseh težav.
D. F. Jesenice: Zelo dvomim, da bi Imeli
vi	v vaših letih povečan krvni pritisk. Bolj verjetno se mi zdi, da potekajo šumi iz srca, ker imate srčno napako. Možno pa je tudi, da gre za obolenje ušesa samega. Potreben je zdravniški pregled.
B. J. beli tok: Vzrokov belega toka je več. Posebno v vašem primeru bi mislil, da gre za posebno vnetje nožnice. Pojdite ob priliki k zdravniku zaradi pregleda ln nadaljnjega zdravljenja. Receptov ne prinašam.
Marica: Vaša domneva, da utegne biti vaše stanje v zvezi z meno, je pravilna. Zaenkrat priporočam lahko, pretežno rastlinsko hrano, skrb za redno odvajanje in primerno telesno delo. Vino opustite!
Vojnik: Iz vaših znakov še nI mogoče sklepati, da bi imeli raka v grlu. Zdi se ml sploh, da močno pretiravate, odnosno skoro fantazirate. Samo iz dejstva, da je par vaših stanovskih tovarišev umrlo na raku, vendar že ne morete sklepati, da ga imate tudi vi. Zaradi pomirjenja svetujem točen pregled po specialistu za bolezni grla.
Jutrova naročnica v 4. Prebrite si odgovor pod B. J. — beli tok.
X. 51.: Sam ne morete presoditi, da-li gre za kako abnormalnost, ali ne ? Zato svetujem, da se obrnete na zdravnika!
Slava: Onih jedi, ki jih priporočam pod šifro: »Suh« ne smete uživati. Pač pa lahko uživate meso, zelenjavo in sadje. Hrana naj bo čim manj slana.
I. G. R.: Pijte čaj iz timijana In janeža!
Z. F J. G.: Absolutno točno se zaenkrat ne bo dala ugotoviti doba nosečnosti. Pač pa bo možno pri porodu, ki ga naj vodi zdravnik, sklepati z ozirom na razvoj otroka, da-li odgovarjajo navedbe resnici. Začasno vam ne preostane drugega kot to, da zbirate nadaljnje podatke. Podatki, ki ilh imate sedaj v rokah, so zelo važni in jih je treba čuvati. Posvetujte se obenem z advokatom!
Kmetijska
Krvavo mleko
Kmetovalec: 2e nekaj dni daje krava krvavo mleko. Zaenkrat niste poskusili zdravljenja, vendar pa bi radi vedeli čimprej, kako naj to preprečite. Sklepali bi, da je krvavo mleko posledica vnetja vimena, ki mu pravimo volčič ali mastitida. Ta bolezen je včasih lahko zelo nevarna za žival. Mleko Iz obolelega vimena ni užitno. Bolno kravo morate oddeliti od ostalih krav, njeno mleko pa uničite. Za zdravljenje prevežite vime z mehko cunjo, tako da bo vime leželo na cunji, za sesce pa napravite luknje. Vime morate izmolsti 5 do 8 krat dnevno do zadnje kaplje, ker nabiranje mleka tišči vime in poslabša bolezen. Ce je vnetje močno, pokličite veterinarja, naj vam ne bo žal za stroške, le da vam žival zopet ozdravi, zlasti če je dobra mlc-karica.
Kunci
L B. V. L.: Ce se bavite z rejo kuncev na veliko in vam bi posledice obolenja prizadele občutno škodo, potem bo dobro vpra šati za svete veterinarja, ki si bo bolezen ogledal na mestu. Zdi se, da nI nikakega razloga za to, da meso take živali ne bi bilo užitno. Mislimo, da je pojav bolezni posledica slabih razmer, zlasti nesnage v zajčjem hlevu. Lahko so take garje tudi smrtno nevarne, saj veste, kako občutljiva žival je kunec. Za zdravljenje morate ločiti obolele živalce od zdravih in jim gar-java mesta večkrat namežite s krpico, ki ste jo namočili v 2% kreolin, kreohn dobite v vsaki lekarni Lahko pa poskusite zdravljenje tudi na ta način, hraste najprej namažete z mehkim milom, drugi dan jih operete z mlačno vodo ln jih ramažete z zmesjo 20 delov vazelina in 1 dela kreoli-na. To ponavljajte vsak drugi, tretji dan.
Zenica
R. S.: Na vaša tn vprašanja vam odgovarjamo sledeče: Težko boste ozdravili kokoši, ki vam pijejo jajca. Obvarovali se boste škode s tem, da jih izločite Iz jate ln pazite nanje pri gnezdu. To je seveda zamudno, večkrat celo brezuspešno delo. Ce vam povzročajo preveč škode, bo najbolje da jih zakoljete. Je pa še ena možnost, da namreč čutijo kokoši pomanjkanje apna in hočejo to nadoknaditi s klju-vanjem jajčne lupine. Dajte jim v kurnik, tekališče itd. peska. — O uničevanju bra morja smo odgovarjali že lansko pomlad v naši »Posvetovalnici« na številna vprašanja. Prosimo vas, da poskušate dobiti dotične številke lista in prečitate zadevna vprašanja. Sredstvo, ki ga omenjate, je tudi učinkovito, uporabljate ga pa tako, da ! ga vmesite v moko, ali gris, itd. In napravite kašo ali kroglice, ki jih potrosite na okužena mesta, ali pa pred rove. — Mislimo, da se bo pri vas dobro obnesla lucerna, ki ob dobri negi traja dolgo vrsto let. Za 1 ha je potrebujete 25 do 30 kg.
Jabolčnih
F. W. B.: Zdi se, da bo treba dodati vašemu jabolčniku kisi me. Lahko mu dodate 25 do 30 gr vinske kisline na hI.
Reja prašičev, obrezovanje tg-eskev in ostala vprašanja prihodnjič.
Papiga Ljubljana. Vzrok Izpadanja puha in perja pri sobnih pticah so najrajše grinje in se bolezen Imenuje grinjavost. Papigo očistite z vato, namočeno v 2% kreolinovi raztopini. Ce se ne zboljša, ponovite isto po enem tednu. Po očiščenju z vato jo potrosite z buhačem, dalmatinskim praškom proti ušem in »insektom« sploh. Z 2% kreollnom očistite tudi kletko.
Kalijeva gnojila
Visokoodstotnl kalijevi gnojili, to sta 40 odstotna kalijeva sol ln 48 odstotni do 52 odstotni žveplenokisli kalij, sta za povečanje In Izboljšanje naših poljskih pridelkov Izredne važnosti ln zaradi tega neogibno potrebni. V zdajšnlh časih se mora ve« pridelati ln pridelek mora biti boljši Na ta način more kmetovalec po dobri ceni več prodati. Cena kalijevih gnojil se Je znižala. Zaradi tega je potrebno, da zdaj pomladi vsak kmetovalec svoja polja, posebno krompir peso deteljo, lucerno, vse jarlne, koruzo In pa travnik pognojl z 100 do 150 kg 40 odstotne kalijeve soli na en oral. Vinograd, hmeljnik sadovnjak ln domači vrt naj se gnojijo z Isto količino 48 odstotnega do 52 odstotnega žveplenoklsle-ga kalija. Vsak kmetovalec naj si takoj zagotovi potrebno količino kalijevih gnojil, da mu bo ta tako potrebna in važna rastlinska hrana v pravem času na razpolago. (—)
Slovenska šahovska zveza ie imela preteklo nedelio v Trb^viiah svoi redni letn občni zbor Čeprav ie zadnie poslovno leto ooteklo brez posebnih dosudkov. ie vendar zveza ob 5-letnici ustanovitve, ki io 1e pravkar praznovala močneiša neeo kdai-koii preje. V preteklem letu sta oristopila k zvezi zopet dva kluba tako da i;h šte:e sedai že 24. z okoli 500 verificiranimi rednimi člani - igralci. Tudi finančni položni zveze ie zadovoljiv. Čeravno ne Dreiema nobenih podpor, ie iz rednih člansk h prispevkov prištedila skoro 5000 dr. - Občni zbor v Trbovliah ie potekel v naileoši slogi. Vsi sklepi so bili spreieti soslasno. Po že preie doseženem seorazumu med klubi je bil izvoljen naslednii novi odbor, ki se ie med tem tudi že konstituiral: predsednik g. dr. Anton Baiec. direktor mestne žen realne gimnaziie. podpredsedn ica ss A Hreščak in F. Bizjak tehnični vodia s. J Erker, tajnik g. prof L Gab-cvšek blagajnik g. S. Sanrrbor. tajnik II M Slo-kan. odborniki es: Hren arh. ZuDan. Bez-rukov (vsi Liubliana) in Cafuta (Maribor) Za revirorie so bili izvoljeni es Drof S'la (Maribor), ing. Pipuš (Celje) in T Ko ina (Ljubljana) V imenu J. š. saveza ie prisostvoval občnemu zboru s. univ prof dr M. Kasal. Preri~edn:ku J. š saveza e. m;-nistru n. r. St. Čiriču je bila pcslana z občnega zbora pozdravna brzojavka.
Medklub ko tekmovanje Slovanske šahovske zve?e se v redu nadaljuje. V Ljubljani sta v I. razredu odigrala svoio te^mo predvsem orvo in drueo moštvo Lr blian-ske?a š '--a. Zmafalo ie Drvo moštvo s 6(1):1(1). Končni rezultat bo najbrž 6'/»: lVt. V rratehu Centralni š. k I : Liub-jan=ki š. k. II je stanje 4VS m : Vh (IV verjetno bo rezu"tat 5:3. — V drugem razredu so bil! rezultati Koro'^n I • Ko otan II — 8:0: Kr>rotan I : Lj-bi lanski š k III
—	41/s:31/j; Ljubljanski š k IV. (mlad n-ska) : Dvorski š k — 5:3: I.jublja^sk1' 5 k. IV : Ljubl^rnsk'" ša^ov ki III — 6,'s:I,/t.
—	Izven Ljrb^a"» so doslej zna»! š? na-s^erinii rezultati: S k Vidmar (Ma -ü or) : g Železničar (Marb^ri 4:4: Rad"č? — K * 5:3 (sk -nnn 10:6): G^b^ri^ : Trbovlje 4:4. (skupno 81/s:l1't ?a G-berje).
V mat^hu Levenfiš - Alo'crcev v Mo V vi je končala 3. partila remis. ^nako tudi ?ta. V pet; i" ppdrn' ie zma^a1 Leve^f'S ki sedai vod; 4'/s:2V* A'atorcev ima terej majo izgledov da costane »eros^mH-ter«.
Nimcovičeva ind js'ta obramba
Beli: C^pablanca — Crnl: iVuken-s
(Z olimpiade v Buenos A resu)
1.	d2—d4	Sgd—16
2.	c2—c4	e7— e6
3.	Sbl—c3	LfS—b4
4.	Ddl—c2	Sb3—c6
5.	Sgl—f3	d7—do?
No spada v sistem. Črni mora poskušati, da pripravi eG—e5. kar t>a ie možno samo z d7—d3.
6.	a2—a3	Lb4:c3 +
Ce črni lovca umakne, igra damski gambit s tempom manj. pa še ima tkakača na c6 na neugodnem mestu Sedai zop3t ostane slab na črnih poliih in nima n kdar več možnosti za osvobodimo potezo tC e5.
7.	Dc2:c3	a7—a5
Treba Jč preprečiti M. S cer oa poteza
ne izgubi tem^a. ker se beli sam mora zavarovati proti pote^d al, ki bi b oki. aia dani kc krilo.
8.	b2—b3	0—0
Bolje najbrž Se4
9.	Lcl—g5	h7—h6
10 Lg5:f6	DdS:fo
11.	e2—e3	Lc8—d7
12.	Lfl—<13	Tf8—c8
Treba se i e zavarovati proti možnosti
bi, nato cd5:, b5 in Dc7. Naravne,e pa le izgleda Te8.
13.	0—0	a5—a4?
S tem črni le izzove sledeči ra plet. Res je bilo za črnega šo težko najti pameten načrt.
14.	b3—b4	d5:c4
15.	LJ3:c4	Sc6—a7
16.	Sf3—e5	Ld7 e8
Naravneie se zdi Lb5 ^ e ved a ima beli
vedno prednost: polee toc'.ce e5 še pritisk na c—liniji.
17.	f2—f4	b7—b6
Pripravlja c7—c5. kar oa be.i z lahkoto
preprečL
18.	Dc3—d3!
če namreč sedaj res c5. potem 19. dc5: bc5:. 20. b5! in prosti kmet cd oči.
1	8............Tc8—d8
19.	f4—föf
Zelo natančno preračunana orter-a. Na v-idez izsleda kakor napaka.
1	9............b6—b5
C? namreč sedaj beli urraVne lovca, dobi De5: figuro. Toda beli ie računal bolje:
20.	f5 : e6!	b5 : c4
21.	Tfl : f6	c4 : d3
22.	e6 : f7"t	Le8:f7
Seveda izsiljeno, ker sledi na Kf8 mat
s Sg6.
23. Tf6 :tt Beli ie torei dobil kmeta, na še drugi bo padel.
23	...........Sa7—b5
24.	Tf7 : f2	Td8—d5
25.	Se5 : d3	Ta3—e8
26.	Tf2—f3	črni se vda.
Va&ia Pire
J
I 0
Nedelja, S. marca. Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav (plošče).-S.15: Klavirske skladbe V. Mirka (prof. Silva Hrašovec). — 9: Napovedi, poroiila.
—	9.15: Vse navzkriž (plošče). — 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Nedeljski koncert radijskega orkestra.
—	12-30: Poroč la, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Nastop gojencev klasične gimnazije v Ljubljani. — 14: Mojstri harmonike (plošče). — 16.30: Naloge slovenskega dekleta (Albrna Bajdova). — 17.00: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30: Vesele pesmi poje g. Drago Žagar (pri klavirju prof èiVc), vmes cltre solo (M. Hebeln). — 19: Napovedi poročila.
—	19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Glasbene slike (ploSče). — 20.30: Koncert slovenske pesmi. Sodeluje radijski komorni zbor in radijski orkester d!r:gent Sijanec. — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Plesna glasba (plošče).
Beograd 19.40: Narodne pesmi. 20.40: Operetna muzika. — 22: Lahka godba in ples. — Zagreb 20: »Dubravka«. - 2030: Pester spored. — 22.20: Ples. — S°fija 18: Lahka glasba» — 20: Orkester. — 20.30: Odlomki Iz operet — 21.20: Lahka g!a=ba s plošč. — 21.55: Ples. — Praga 19 25: Baleti. — 19.50: Zvočna Igra. — 20:20: Orkester in pevci. — 21.15: Večer Plzen-ske Mharmonije — 22.15: Lahka glasr?a.
—	Dunaj 16: Koncert po željah. — 19.15: Plošče. — 20.15 Spevoigre. — 22: Plesna muzika. — Berlin 19: Lahka glasba. — 20.15: Veliki orkester, komorni zbor in solisti. — 22.30: Zabavni spored. — 24.10: Nočni koncert. — Rim 17: Pester glasbeni spored. — 20.30: Operetni odflomki. — 21: Orkestralni koncert — 23.15: Plea
ponedeljek, 4. m«rca.
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Iz čeških operet (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila.
—	18: Zdravstvena ura: ženska ©samosvoja (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Komorna giasba (pločče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura
—	19.40. Objave. — 19.45: Več man i re — pa brez zamere (Fr. Govekar). — 20: Rezervirano za prenos — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester).
Beograd 19.40: Komorni zäxtr. — 20: Godalni kvartet — 20.30" Recitiranje. — 22: Klavirske skladbe. — 22.30: Plošče.
—	Zagreb 17 15: Pevski kvartet — 17.45: Havajske kitare. — 20- Zborovsko oetje.
—	21: Sonate. — 22.20: Ples. — gofjja 18.10: Bolgarska glasba. — 19: Petje. — 20: Simf. koncert — 21.30: Plošče. — 22: Ples. — Prega 19.55: Zvočna igra. — 21: Orkestralni in pevski koncert — 23: Češka glasba. — Dunaj 15: Mali orkester.
—	19.15: Plošče. — 20.15: Pester spored.
_22: Lahka glasba. — Berlin 19.46: Pto»
šče. — 20.15: Godalni kvartet — 20.50: Bertenski fiiharmonilki. — 22.30: Poskočni nape vi. — 23: Mali orkester. — 00.10: Nočni koncert. — Rim 17.15: Plesi. — 20.30. Operni odlomki. — 21: Pesem ln ritem. — 22: Komorni kvartet — 23.15: Plea.
Movi ©retti
B® polnilnica
KATON — PROD — SILA — KMET
—	RAK — MCA — LETVA — TRS — VRAT.
Vsaki besedi dodaj še po eno črko. da dobiž nove besede. Nove črke ti dajo slovensko mesto.
Skrit pregovor
RAZPORED — NOGOMET — CITATELI — DOJENČEK — VSEBINA —
—	AKUMULATOR — AKADEMIK —
—	RAMAZAN — VABILO — NAČRT
—	CELINA.
Iz vsake besede vzemi drve aaporedni örki in sestavi iz njih pregovor.
Črkovnica
CSEH — EOBG — ALEN — BOBA — GBA — CJEV — DGRD — FRDO.
Kaj ae skriva za t emi skupinami črk T.
Frensikalnica
KAPACITETA R ABARB ARAMI LI JON AR PLEZANJE
POKROV ITIXJ.
UNAMUNO.
FERDINAND.
Premikaj te besede tako, da dobS ▼ treh zaporednih navpičnih vrstah tri iz-venevropska zemljep.sna imena.
Rešitve, ki naj bodo napisane na dopisnici, je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic po žrebu rassdelli nekaj lepih knjižnih nagiud.
Posetnica
Klara Bask,
Slape.
Kaj je ta gospodična po poklicu?
Strt! orehi
SKrit pregovor; Pokonci dviga glavo prazen klas.
PreroikalnUa: Ratibor. Opatija. Kelašin.
Seznam bolezni: Pri vsaki oolezni vzemi tsti dve črki, ki ti jih povesta številki naštetih primerov, pa dobiš: Varujte se boiezni!
Stric Matic je po žrebu razdelil :wem
nagrad, ki jih dobe naslednji:
Jožko Cvar, Kranj Ivan Grossek. Slov. Konjice 21. Egon žitnik, Maribor, Wolfo-va 9 in Minko Jeklin, Sv. Lucija ob Soči dobe po en »Jutrov« roman. Edo Deiak, Beograd, šumatovača 13, Fi-anc Korenčan, Dol. Logatec, Silva Mentoni, Jasna poljana. Jožica in Marija Klinkon, Tolmin, Za^ log 7 pa dobe po eno knj.go revije i življenje in svet«.
Križanka št. 7
Vodoravno: 1. mesto v Angliji; 7. lončena piščal; 13. predplačilo, tudi vrsta papige; 14. priimek dveh slovenskih pisateljev (1. • 1831., t 1887., 2. * 1886.); 16. stanjska sprememba tekočin; 17. nippon-ske slavnostne igre; 19. ameriška valuta; ( 21 ime več nordijskih rek, tudi kratica ; naše časopisne agencije; 22. zgib vodne j površine; 24. nipponska denarna enota; 25. poljsko-vrtno orodje; 23. gornjedalmatin-ski otok; 28. ruski skladatelj (* 1837., t IStO.); 31. iracionalno število, 32. po baje-slcvju eden izmed bratov ustanoviteljev Rima; 34. utežna enota; 35. rimska mera in bakren novec, igralna karta, enka na igralni karti, tudi kemični znak za prvino; 36. prijemni del nekaterih posod; 37. priprava za izvlačenje tekočin; 38. oblikovan kamen — gradbeni, tlakovalni material; 39. privlačna osebitost; 40. egipčar-sko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno, v zdravilstvu uporabljano prvino; 41. zemljiška mera, 42. prometna tla, smer gibanja; 44. števnik; 45. naše mej no gorstvo; 48. afganistanska utežna enoti; 49. sorodnik, tudi babilonski bog mesca; 50. domača perutnin; 51. otočje zaoadno od Nove Gvineje; 52. reka v Rusiji; 54. gledanje na svet, življenje, tudi hrvatski pisatelj in pesnik (• 1876); 58. reka v Rusiji, pritok Irtiša; 57. finski pripovednik (• 1861., t 1921.); 59. utemeljitelj fiziogno-mike (• 1741., t 1801.); 61. južnoafriška vrsta antilope; 62. del organa; 63. aparat za merjenje zračnega pritiska.
Navpično: 1. denarnik; 2. junak Go-tovčeve opere; 3. pritrdilnica; 4. pijača starih Slovanov; 5. pogoj družabnega sožitja, vrsta, tudi ocena; 6. velik nrostor: 7. Valmigerov roman; 8. ustanovitelj perzijske države (559.-529. pr. Kr.)i 9. pritezal-ni drog; 10. zemlja; 1L otoček v Egejskem
morju (pri otoku Santorinu); 12. slovenski skladatelj (* 1877., t 1938.); 15. umetniški izdelek; 18. kvarnerski otok; 20. prehod čez vodo; 23. palača v Rimu, do 1. 1308. papeževa rezidenca, zdaj muzej; 25. usvajal-na priprava; 27. v zakon vstopajoči; 29. gozdni čuvaj; 30. nizka krajina; 31. za Izpolnitev obveznosti odgovarjajoči; 33. poljska cvetka; 36. del živalskega telesa; 38. navdušujoča, povzdigujoča osebitost; 39. prebivalec velike naselbine; 41. preprosta zavora; 43. židovska verska knjiga; 45. začimba: 47. fizikalna delovna enota; 53. organ; 54. slaboumen človek; 55. reka v Nemčiji; 56. kraj v Kavkazu; 58. središče krožnega gibanja; tudi kemični znak za prvino; 59. kitajska dolžinska mera, kemični znak za aikalijsko kovino, tudi vpra-šalnica; 60. egipčansko božanstvo, utrjen otok ob zapadni francoski obali, tudi kemični znak za prvino, 61. nipponska igra.
Rešitev križanke št. 6
Vodoravno: 1. traktor; 7. Deborah; IS. Sreča na vasi; 15. ak; 17. Ime; 18. alt; 19. ka; 20. roč; 22. bok; 24 bon; 25. Alès; 27. zanos; 29. loža; 30 oberek; 31. rokoko; 32. obet; 33. letak; 35. Mars; 37. bar (2. Bar); 39. Rab; 41. Lot; 42. ir (2. Ir = Iridij); 43. tla; 45. Ita; 47. Go; 48. Prorokovana; 52. kristal; 53. Mantrap.
Navpično: 1. tiara; 2. as (5. As = arzen); 3. kri; 4. tema; 5. oče; 6. Ra (2. = radij); 7. da; 8. Eva; 9. bala; 10. ost; 11. ri; 12. hrana; 14. neon; 16. kolobar; 19. kozorog (2. Kozorog); 21. čeber; 22. baker; 23. Korab: 24. bokal; 26. Set (2. set); 27. zel; 28. sok; 29. lom (2. Lom); 32. obisk; 34. tank; 36. stolp (3. Stolp), 38. plot; 40. etan; 43. trs; 44. ara; 45. iva; 46. Ant; 48. pl; 49. ol; 50 Om; 5L ar (2. Ar = argon)!
^fala zen^fea sfrati
Kako živ« gospodinjske pomočnice
Pretresljiva knjiga o služkinjah
Pred mano leži štiristo popisanih strani. Siv ovitek, na njem risba ženske, spodaj črne črke: Devojka za sve, Milka žicina — Ime, ki se ga spominjam izpred nekaj let, ko se je v izložbah beograjskih knjigarn pojavila knjiga »Kajin put« in so mnogi poklicni in nepoklicni kritiki in čitatelji ugotavljali: Milka Žicina je talentirana pisateljica. . .
Z radovednostjo odpiram prvo stran: »Sivi, prašnjivi drum tekao je izmedju oranica 1 utrina. . . Ivicom druma uz o-brasli, plitki jarčič koračala je Kaja... «
Kaja, ista nedorasla, slabotna a uporna, nemirna deklica, ki sem jo bila spoznala v prvi knjigi Milke žicine. Tam njeno de-tinstvo, tesen, siromašen dom, kamor se je njen oče pijan vračal ob poznih nočeh in kjer je umrla njena mati, ker ni imela več poguma, da bi dala življenje še enemu nesrečnemu človeškemu bitju — na teh štiristo straneh pa Kajina mladost, njen beg v mesto, njeno romanje skozi neštete kuhinje, iz službe v službo, njeno zatajevano hrepenenje, dokopati se do nečesa boljšega, rešiti se iz prokletstva služkinje . . . Nove borbe in novo trpljenje ne enega samega dekleta, marveč tisočev njej enakih, — »sapatnic« — še ena velika resnica o življenju.
Tudi Kaja je bila ena tistih, ki jim podeželje ni dalo ne Kruha ne opankov in ki so videli v mestu svojo obljubljeno deželo. Bežala je, z neomajne vero, da si bo tam, v daljnem, svetlem mestu, priborila majhen prostor, na katerem bo lahko živela, ne samo životarila, življenje io je seznanilo s pevačico Zoro — Bosanko, ki ji je pripovedovala: »Nikde tebi ne če biti bolje, kozo!*; seznanilo io je z Bergerico, Jo Jo je prva poučevala, da mora biti služkinja predvsem ubogljiva in vljudna, da mora vestno opravljati svoje delo in ne biti nadležna; seznanilo jo je z neštetimi » milosti jlvaml«: »Bile so to stare, mlade,
sitne, blage, nervozne, ohole, delavne in lene, nekatere so svoje služkinje celo pretepale, nekatere so jih kaznovale p slabo hrano. . . nekatere so bile ljubosumne na nje, nekatere so iz 3amega dolgočasja po ves dan z dvema prstoma tipale robove pohištva ln povsod videle prah . . . občutljive le takrat, ko gre za njih same, se takoj čutijo užaljene, in so od teh žalitev napravile oklep za svojo brezpomembno 1 osebo. . . a dekle se premika kakor po tanki vrvi, in mora o svojem privatnem življenju, ki ji poteka med tistimi štirimi urami nedeljskega počitka in še takrat le, če sme iz hiše brez otroškega vozička, — polagati račun in se Izpovedovati, od koga je bilo to pismo, ki ga je dobila danes, in zakaj sinoči tako dolgo ni ugasnila luči v svoji sobici, mesto da bi takoj legla, da bi bila zjutraj sposobna za delo ... «
Mesece ln leta živi ona, kakor tisoče njenih sotrpink, po sistemu »kako ja ka-žem«, posluša zapovedi, vzpodbuja samo sebe: »-čuti, radi kao Jula!«. »Jaz prodajam samo roke, nič drugega ji ne dam«, je mislila Koja, a je bila vendale vsa v službi. Kako je uživala, ko je ostala sama v kuhinji in delala po svojem lastnem razporedu in se tako na nek način maščevala delodajalki. Uživala je v kraji te samostalnosti in na najrazličnejše načine je trgala svojo osebnost iz robstva . . .
Biti človek,* ki dela, a ne služkinja: »Ja hoču da radim. ali zašto da budem sluga?« vedno znova sprašuje Kaja, ki ljubi delo. ki živ! po načelu, biti pošten in delaven, a noče in ne more dovoliti, da bi to delo zasužnjevalo človeka v njej.
S pravo umetniško rutino z globokim občutjem, neposredno. Je pisateljica s povezala te slike, lih nanizala v besede* in ustvarila umetniško delo, — knjigo, ki bo mesto nje še dolpo po njeni smrti pripovedovala. pripovedovala o tegobnem življenju služkinje . . .
2e pri prvem srečanju — pogosto je to T posredovalnici — bi si skušala pridobiti zaupanje dekleta, ki si jo bom kot svojo gospodinjsko pomočnico popeljala na dom.
Pri Izbiranju deklet v posredovalnici bi nikoli ne izgovorila tistih usodnih besed: ne Dotn se mučila z začetnico, plačam raje nekoliko več ln vzamem tako, lü je vajena vsega.
Nikoli bi ne merila s prezirljivim pogie-
dom slabe obielce ln grobih, nenegovanih rok deklet, ki čakajo na službo, ne da bi se povprašala po vzrokih te navidezne zanemarjenosti.
Dovolila bi svoji pomočnici, da si sama razdeli delo in ne bi zahtevala, naj dela vedno le po strogem sistemu »kakor ja2 hočem.«
Med pospravljanjem sob ne bi ležala na
dlvanu in se delala kakor da čitam, v resnici pa bi v ogledalu spremljala vsak korak in vsako kretnio svoje pomočnice.
Nikoli bi je ob nedeljah in pravnikih ne
m
Ji
oblagala s temeljitim čiščenjem sob, z tikanjem ali snažen jem oblek 1. t.d.
Ne dovolila bi otrokom, da bi ji ukazovali, nespoštljivo postopali z njo ali jo celo zmerjali in obkladali z živalskimi priimki.
Ne pritrgovala bi ji pri jedi in ji ne dajala hrane? ki bi bila prišia že iz obednice, vsa prebrskana m s sledovi krem ln po-mad.
Izposojala bi ji knjige 17. svoje knjižnice.
Ns odobravala bi mnenja mnogih gospodinj, da lahke pomočnica prespi noč v kakršni koli zatonli luknji. Iz njene sobe bi ne napravljala shrambe za umazano perilo in najrazličnejšo drugo navlako.
Ob nedeljskih popoldnevih bi ji dajala prosto in vsak dan bi ji dovolila eno do dve uri počitka Ne pozabila bi tudi na njen kratek letni dopust.
Zavedala bi se, da je omejitev osebne svobode najhujši zločin nad človekom; svoji pomočnici bi skušala biti najprej mati in prijateljica, šfie potem delodajalka, nikoli pa ne samoljubna zapovedovalka.
ee M fella gospodinjska pomočnica
El se ne sramovala svojega poklica, marveč bi bila zavedna pripadnica delavskega stanu.
Zavedala bi se, da je gospodinjstvo poklic, ki zahteva mnogo znania in spretnosti. zato bi ne nastopala službe brez slehernega znanja in z velikimi zahtevami.
Izboljševala bi si svoj položaj s tem. da bi se bolje kvalificirala, obiskovala bi predavanja. tečaje in čitala strokovne liste in knjige.
Stremela bi po tem, da bi si pridobila zaupanje svojih službodajalcev in ga ne bi izpodkopavaia z vsakdanjimi lažmi In utajami.
Ko bi nastopila službo, bi se takoj natančno poučila o tem, kaj spada v moj delokrog in kaj bodo moje doižnosti. Izpolnjevala bi jih vestno, ne da bi rne kdo vnovič opominjal in ne da bi me bilo treba nadzirati. Nikoli bi ne opuščala dela, za katero sem najeta in plačana in na katero sem pristala v službeni pogodbi, in sicer zato, ker bi se zanašala, da tega ne bo nihče opazil. Takoj spočetka pa bi stavila tudi svoje pogoje, sploh bi skušala
IBT-	~r i" »■	■ ' r>"i" r~i'n mingili
kar najbolj točno opredt üti svoje in tuje dolžnosti.
J Ko bi vstopila v službo, bi ne zatrjevala, ! da znam. česar v resnici ne znam.
Ne tratila bi po nepotrebnem in ne razpolagala bi samovoljno s stvarmi, ki jih nisem sama zaslužila. Zavedala bi se, da je bilo vse kar je pri hiši. nabavljeno s trudom in težko. Stedila in pazila bi, kakor da je to moje gospodinjstvo.
Z otroki bi se ne razgovarjala o svojih ljubavnih dogodivščmr.h ln bi jih v zasebnih zadevan. ki niso za otroke, ne izbirala za svoje zaupnike. Ne strašila bi jih z iu-hovi in strahovi tn bi sploh pazila na svoje besede.
če bi bila gospodinja na porodu ali če bi bila v hiši bolezen in skrb, bi tega položaja ne skušala izrabljati s tem, da bi navijala pogoje in pustila družino v takem stanju brez pomočnice.
Skrbela bi za svojo telesno snago, vsak dan bi si osnažila zobe in nohte in bi se ne bala prhe. zlasti ne, če bi ml bila v stanovanju na razpolago.
Skrbela bi, da bi bila moja postelja vedno čedna in bi si jo vsak dan tudi žaret»
Milka žicina:
Bekle za vse
Spet je imela podpisano službeno knjižico in brezposelne roke.
Bil je viharen spomladanski dan.
Pred njo se Izteza ulica, delavna, jutranja ulica mesta.
Kaja se je ozrla in videla za sabo hotel-res".oran, sivo poslopje z balkoni, hladno, tuje. Za hip je skušala zamisliti na balkonu sobarico Anko, s krpo v roki. '"'oda okvir je ostal prazen. Ta hiša ni '^ìela nobene zveze z njo.
Nad črnim obokom, zgoraj pod krovom, je odprto okence . . . prvo, drugo, tretje — to je njihova sobica. A tudi ta soba je prazna, tuja. Tista dobro znana železna posteljica. stol z umivalnikom, naglo brisanje lic s koncem mokre brisače — vse lo je zdaj za njo, minilo. In tuje. Nekoč pa je tam, V. M. v roki stopila na ulico, dolgo stala pred to hiše in gledala to sivo zidovje, to kletko, prepolno želj za življenjem, hrepenenja, polno upfirja; izplavati, pograbiti življenje, vreči se vanj kakor v vrtinec ln zaplavati z vso močjo, radostno uživa-je široke, svetle dneve. Mislila je tudi na to, kako bo, ko prihrani dovolj denarja ln zapusti sIuždo, stopila v neko restavracijo na kosilo m tam potrpežljivo čakala, ne bo priganjala, naj ji piineso hitro, gledala bo v krožnik ln vedela, kaj pomeni tc. umiti krožnik. Sočustvovala bo z neznanimi pomivalkami posode tam v kuhinji, vedela t>o da se trikrat zamahne s krpo po mastnem krožniku v vreli vodi. vedela bo, da so ti prsti otečeni in razjedeni in da v težkem vonju raztopiienih ostankov lazijo pomijalkine misli: Kdaj bodo že ti neznani ljudje odšli iz restavracije, da zgine kup neoprane posode.
Zidovje Grand hotela je stalo hladno, ravnodušno. Nekdo je odprl balkonska vrata. ali to ni bila Anka. Ona zdaj z metlico čisti dolg trd tepih v hodniku svojega nadstropja. Tri stopnice pred glavnim vhodom so zdaj ležale kakor dogoreli stenj. Izgubljene in nepomembne v ulici, odeti s pomladanskim jutrom.
Kala je šla počasi po ulici, po kateri je veter raznašal prah. Namenoma je stopala počasi, da bi čim dalje trajal prijeten občutek prvih trenutkov, ko s suhimi rokami, s paketom, v katerem je vse njeno premoženje, svobodno hodi med ljudmi. Ulica je bila glasna in nemirna. Drenapolnjeni tramvaji so hiteli mimo ... V kuhinji zdaj Vida ... da. na Vidi je vrsta . . . pomiva šalice od zajtrka. Sofija riba hodnike. Kristina, siva v obraz, vlači skozi kuhinjo svoio natečeno nogo. Pred gosoo Pet ri čevo stoji zdaj nemara že nova »petka« In trepeta: ali me bo vzela? »Kristina, nova!« šef se dela. kakor bi mu bilo pod častjo, da bi se zanimal za takšno malenkost, kakor je nova pomivalka.
Kaja se je na oglu zaustavila, pogledala na desno in levo in šla na drugo stran ulice.. . Krilo se Ji je v vetru metalo okoli nog. šla ie ln pretraniala misel na novo službo Saj 1e pravkar Se'e zapustila staro. nalprej se mora pošteno naspati ln spočiti. In potem . . .
Opoldne je počakala na Marka pred delavnico On se Je razveselil, aH nI bil presenečen:
»Vem!«, je zavpll ln Ji podal roko. Po-erledal jI je v obraz ln veselo zaklical: — »Naj te ne skrbi! Za ocvirke bo, jaz dejani!«
postiljala m Je ne bl samo po vrhu pre-grnila. Tudi moja omara bi bila v redu. Ne skrbela bl samo za to, da bl vzbujala na zunaj videz gospodične, marveč bi zlasti skrbela za to, da bi bila to tudi v resnici Na zunaj bi se ne oblačila kričavo m bi Istočasno ne zanemarjala svoje spodnje obleke.
Ce bi čutila, da so ▼ hlfil z menoj ljubeznivi ln da me Imajo za enakopravnega človeka, bl tega ne vračala i goepodoval-nostjo, z uhajanjem ln z zanemarjanjem dela, ne razlagala bi si takega ravnanja za slabost in neumnost svojih lelodajalcev, marveč bi znala pravilno oceniti njih pravilno ravnanje. Za vse, kar b» Lelela bi prosila, ln ne bl samovoljno jtrnala, kar ni moje. Ce bi želela iti z doma «zven dogovorjenega roka, bl vprašala in .e bl kar Izginila Zadovoljila bi se s hrano, kakršno jé moja gospodinja, ne kupovala bi ktuha pri peku. če je domačega kruln 1ovoJj in ne zabavljala bi nad slabo hrano, če bi prišle na mizo preproste jedi, kakor so Sganci, močnik, ln podobno.
Ce bl Imela gospodinja svoje delo in svoj poklic, bi ne pričakovala od nje, da ml bo
Prejeli smo Izbrano lepe
PRISTNE KANADSKE SREBRNE LISICE
Cene izredno nizke t
Ljubljana — Mestni trg
Oglejte si tudi našo izložbo srebrnih lisic v pasaži Nebotičnika.
pomagala Ae pri mojem deta tn M M h- '
rabljala njene odsotnosti.
Organizirala bi se v svoji strokovni c
ganizaciji, čitala njeno gla3llo, se T n; Izobraževala ln bl ne prihajala samo pi nočevat, kadar menjam službo. Sodelov bl v skupnem okviru, skrbela za ixbolji nje svojega pravnega položaja, za določit službene pragmatike, delala bi za prid bitev možnosti strokovne Izobrazbe ter : materialni in moralni dvig svojega «ta'
Tedenski jedilni lis
PONEDELJEK. Obed: Vranlčna Juha opečeno žemljico. Prešičevi kotleti. Kit zelje. Pečen krompirček. Kompot. — V čer ja: Gnjatni kroketi. Solata.
TOREK. Obed: Ječmenčkova juha a z leno. Faširani goveji zrezki. Pražen kron plr. Jajčna omaka. — Večerja: Nadevai ohrovt. Kuhane češplje.
SREDA. Obed: Na goveji Juhi vlivanc. Govedina. Različne prikuhe. Pražen krom plr. Rižev narastek. — Večerja: Panlrai telečji jezik. Solata.
ČETRTEK. Obed: Na Juhi testeni grah Cevapčičl. Zeleni ohrovt kot Splnača. Po marančna solata. — Večerja: Jetra n? beneški način. Solata.
PETEK. Obed: Paradižnikova Juha fc rtžem. Gratinirana cvetača. Rumova ru-lada. — Večerja: Sardelnt kroketi Iz krompirjevega testa. Zelena solata.
SOBOTA. Obed: Na juhi zdrobov! cmoki. Govedina. Leča v omaki. Krompir v kosih. Palačinke. — Večerja: Krompirjev puding. Solata.
NEDELJA. Obed: Na Juhi jetrni rlž. Pečen kozliček garniran s krompirjevimi krogljicami. Solata. Brusnice. Madljeva krema z biškotl. — Večerja: Poljski zrezki (zraze). Dušen rlž.
Rumova ralada
Tri rumenjake, 6 dkg sladkorja z vani-ljo mešaj, da naraste Potem dodaj 7 dkg zmletih orehov, sneg od treh beljakov m kavino žličko meke. Zmes razmaži jedna-komerno po plitvi, namazani pekači in postavi za 4— 5 minut v vročo pečico, toliko, da je tenka kožica povrhu. Nadalje postopaj, kakor pri vsaki ruladl. Namaži jo z rumovo kremo: 10 dkg sladkorja, 6 dkg presnega masla, en rumenjak in žlico ruma mešaj, da se speni, namaži po pečenem ln zavij skupaj.
Za bodoče matere
Seveda, tu gre za oblačila, ki bodo nekaj mesecev morala rasti vzporedno s telesom — ni druge, nekam jim moramo vstaviti Sirino, da se bo sproti sproščala Pa saj nas ne zanima samo to vprašanje: Tudi tiste ženske, ki so po svojem stanju vsaj za nekaj časa odmaknjene majhnim skrbem nečimurnosti. tudi tiste želijo na zunaj nekoliko varovati estetični videz svoje pojave. Obleka bodoče matere naj bi torej bila praktično raztegljiva in hkrati
Nasmejal se je in jo pobežal s sivim pogledom svojih velikih oči. Njeno slovo od kuhinje Grand-hotela sta proslavila za mizo »narodne kuhinje«.
Mimo okna, polnega posode s hladnimi jedili, so naglo hodili ljudje. Kaja se je zagledala v umazane šipe ln pomislila: »Zdaj sedim za mizo, gost sem. V kuhinji pa se neka Mica bori s posodo«. Skušala si je predstaviti to malo kuhinjo, a je videla Sofijo, kako v copatah stopa preko mokrih kuhinjskih kvadratov. ^Ci&t-ti!« Vida je sklonjena nad korito, preoblaga novo »pet-ko«, težak vzduh izhlapevajoče juhe, mastna, znojna telesa »Ti ven!« je pravkar padel Petrlčev glas. Poleg te vrele kuhinje mirno visi na lesenem drogu dolg rdeč tepih in pomivalka posode glrda skozi špranjo plota na ulico. In hrepeni. Po tej ulici hodijo ljudje, hodijo mimo okna vnai odne kuhinje«, nekdo se je pravkar ustavil in se zagledal v mlečni rlž in ohlajene pečene klobase. Kaja pa sedi, v suhi obleki, ki ne diši po kuhinjski pari — nemir kuhinje je zdaj za njo in namesto da bi se veselila tega tako potrebnega oddiha, se skozi njene misli vlači slika žensk na trgu.
Marko je našel v žepu cigareto, jo stre-krožnlku ln vprašal :
»Kaj je? Kaj trepetaš? Nemara ti je žal konta?«
Njegovo lice se Je svetilo. Ni skrival veselja, da sta tako nepričakovano spet skupaj. Odlomil je velik kos kruha m ga gri-zel s Širokimi, zdravimi zobmi.
»Kje bom zdaj našla delo?« je vprašala Kaja ln Marko je, iskaje po žepih svojega ogoljenega suknjiča, veselo odvrnil:
»Poglejte Garo! Povesila je ušesa! Zamahovala boS malce z brezposelnima rokama, kakor drugI, potem boš pa menda nekaj že iztaknila!«
»Ne bom več služkinja!« je izjavila Kaja.
Sanimi «prednjimi polarni, Id JBi
-m razmaknemo In pireóijemo, koiikor je 5 potreba. Bodoče matere naj se omeje U kolikor mogoče na temne barve. Ki -ré postavo bolj vitko. Kajpa, tudi ne-lko daljSe se morajo oblačiti kakor ,-no predpisuje moda — v stremljenju,
bi učinkovale čim ožje. Pri plaščih nI druge Lacere mimo Siro-n, vse naokoli ohlapnih oblak. Plašč mo-i liti izprva precej prekrižan, de mu porri lahko prešijemo gumbe in tako raz-imo obseg. V ramenih ga lahko še po-arlmo z ravnimi krilci, ki ga store zgo-j širšega (1. skica).
iTeprosto obleko s postrani ptrekrižanim cednjim delom poudarimo zgoraj z dvoj-ra »fichu-jem«, obliko postave pa še za-.ljemo z malo. ohlapno jopico (2. skica). Jto zanimiva in brez dvoma izredno nogo zakrivajoča Je obleka s prekriža-sim, bogato drapiranim životom, ki mu e priključen majhen bolero. Krilo je po-
Proti zaprtju
naj bl tudi zakrila — v kolikor je to pač možno ~ preveč izobličene obrise postave.
Predvsem si moramo biti na jasnem, da mora pri takšni obleki ravno zgornji del biti kar se da poudarjen, bodisi s pentljo, z nabranimi deli, z gubami, s prepenjavo, z malim bolerom ali kakorkoli. Krilo mora biti seveda ohlapno nabrano ali nagubano. da ga po volji lahko razpustimo ta s tem tudi razširimo. Jako praktična je nedvomno tudi obleka s postrani prekri-
Marko je našel v žepu cigareto, je stresal na nohtu prsta in pritrdil:
»Nikar! Doklei ti ne bo začela voda teči v grlo, kakor pravijo.«
Kaja je gledala njegovo široko čelo, malce nagubano, ko je on sklonjene glave Iskal j po žepih vžigalice. Sedel je kraj nje, kakor , nekoč, ko sta sedela na obali Jeza, tam na vasi in premišljevala, kam naj gresta. Bil jI je büz in drag ln razveselila se Je njegovega glasu:
»Da. Gara, zdaj bova midva ...« Objel jo je s toplim, svetlim pogledom. Ko je šel na delo, je obstal na pragu dela vnlce.
»Zdaj bova midva skupaj, vei ...« In ko je Kaja že šla, je zaklical za njo: »Počakaj me ob sedmih!« Ona se je ozrla, potopila svoj vedri pogled v njegovo lice. Opazila je, kako je velik, močan fant in kako bije iz njegovega pogleda odločnost.
»Ob sedmih!« je smeje se odvrnila in mu pomahala z roko.
Sla je po ulici razpoložena, vedra. In močna. Sklenila je, da bo takoj, Se danes začela iskati dela.
V	vetru so se majale velike črke na pobarvanih kovinskih ploščah. Sum ulice se je kakor težak prah vsedal na sivo zidovje mesta.
Kaja je čutila, kako JI Iz prsi vre nekaj močnega, zavedela se je vrednosti svojih izkušenj.
V	mislih Je pohitela v preteklost: za njo se je Iztezal trak sivih dni, kuhinj, gospfi, uličice na trgu, obup, borba, mračne ženske ledenih lic, natečenlh prstov, žalostnih, žaljenih... Vidi sebe, kako si krči pot skozi to sivino.
In zaželi, da bl vse te slike povezala, nanizala v besede, da nekomu dragemu dolgo pripoveduje, pripoveuuja o služkinji _
Ogla« rcf. S. br J/36 io* 1<- U. 193*-
tr&nl prekrižano, da ga lahko po potreM razSirimo (3. skica).
Tudi kostum lahko nosi ženska, ki prv čakuje potomstva, vendar si mora nabaviti krilo, ki je prišito na život, oziroma na bluzo, kajti čez nekaj mesecev ne bo mogla misliti na to, da bi si ga zapenjala ob pasu. Jopica mora biti seveda kar se da ohlapna (4. skica).
Nabrano krilo, ki ga po želji lahko raz-puščamo, vidite na naši zadnji skici. Tu je život 'prekrižan in torej raztegljiv. Velika pentlja pod vratom daje poudarka zgornjemu delu života.
*JU/MA KONFEKCIJA < v V. - „
: ; ' v V A o
ff/NASA' VfDNÒ NAJNOVEJŠE-
Vložki iz belega pikéja
učinkujejo posebno sveže na naših starih, zimskih oblekah. Nova moda si je k tem uličnim okroglim ali koničastim pre-dprs-nikom izmislila še enake bele reverje. ki v izrazitem okviru obkrožajo takšne bele vstavljene dele.
Sodobna nega lepote
To bi morale že končno vse izmed nas razumeti: kolikanj važno je za žensko, ki se udejstvuje bodisi v poklicu bodisi v rodbinskem okolju, da je ob vsaki priliki negovana in čedna videti. Tu kajpada ne gTe za lepotičenje in za barvanje, ki ga nekateri po krivem smatrajo za lepotno nego — v mislih imamo marveč ono skrb za polt in mišičevje obraza, ki okrepi kožo, ji daje zdravja in svežine in prepreči predčasno staranje obraza.
Predvsem si moramo biti sveste, da potrebuje vsak obraz najmanj enkrat na dan temeljitega prečiščenja in sicer z mar Sčobo, kajti edinole maščoba prodre globoko v znojnice naše polti in ondi razkroji in odstrani vso umazanijo, ki se je tekom dneva nabrala. Obraz si torej — najbolje zvečer — namažemo s čistilno kremo ali z oljem in čez čas otremo • koščkom vate ali z mehko krpico z njega
K OZMETiČNI >S A L O \
Ljubljana, Ga jeva ža-m
(Poleg palače Slavije)
odvisno maščobo ln z nje vred tndl prah, puder ln druge Škodljive snovi. Kajpada potrebuje polt našega obraza tudi hrane, da ostane gladko in mladostno napeta. Po izčiščenju m torej občutljive dele obraza: okoli oči, na čelu ln ob ustnicah, namažemo z dobro mastno kremo in jo pustimo ondi čez noč. Resnično, tudi najbolj zaposlena žena si lahko odtrga teh nekaj minut na dan, da jäh posveti skrbi za svojo zunanjost! Vendar pa ne smemo pozabiti, da je kakor pri vsakem prizadevanju tudi tukaj treba mnogo vztrajnosti in ponavljanja, da dosežemo zares vidne uspehe. Lepotna nega zahteva samo nekaj minut dnevno, toda teh nekaj minut ne smemo «hiwH«f zanemariti
«m« —*' "it-- -----m ji T*"
»JUTRO« St. 82.
- n
s. m. xmbl
Najprej zatemnitev ■
petem „mačje oči"...
Bodočnost k pdnesla ljudem okrnele ude, plešaste glave, velika
«Sesa in »mačje oči« — Skrivnost vitamina A
Sloviti angleški vseučiliški profesor, medicine«:, sociolog, fiziolog in kulturni zgodovinar A. M. Low, je pred kratkim v neki izvedeniški izjavi, ki je zbudila veliko pozornost, trdil, da nam naši daljni potomci
▼ nekoliko tisoč letih
ne bodo več sličili. ker bodo imeli okrnele ude, plešato, ogromno lobanjo, velika ušesa in oči. Sedaj je objavil v velikem angleškem časopisu članek ki bo nemara zbudi1 isto tako velik odmev V njem razpravlja o morebitnih vplivih »b'aek outa«. vsa-konočne zatemnitve v mest'h vnjujočih se in tudi nekaterih nevtralnih držav, na človeški organizem Jasno ie da se bo mogel človek, ki se je v svoji 40OOO'e*ni razvojni zgodovini pri'a<?odi! že najrazličnejšim pogojem. prilagoditi
tudi na zatemnitev.
Pogoj je le ta, da bodo vojne traja'e toliko časa. da bedo lahko učinkovale fiziološko na človeško anatomijo.
Najprvo se bodo spremenile oči Prof. Low ne verjame, da bi zavoljo zatemnitev znatno naraslo število kratkovidnih ljudi in takšnih ki so primorani zavoljo drugih vzrokov nositi naočnike. Pač pa se bo naše oko polagoma spremenilo v neko vrsto »mačjega očesa«, to se pravi pridobilo st bo z razširitvijo zenic sposobnost opaziti razločno tudi
razmeroma Šibke sije.
Naša sposobnost gledanja v temi bo tedaj večja nego danes. Da je ▼ človeško oko takšna sposobnost že položena, je najbolj razvidno iz tega, da morejo divja ljudstva v temi bolje videti nego mi. V starih jamah v katerih so živeli prazgodovinski ljudje, so našli risbe na stenah, ki predstavljajo n pr. ozvezdje Plejad. toda z vrsto zvezd, ki jih moremo danes opaziti le z daljnogledom Jamski človek je moral te zvezde videti s prostim očesom.
Nekateri učenjaki trdijo, da je sposobnost za gledanje v temi zvezana
z vitaminom A.
Nočne živali, kakor sove in netopirji, »pospravijo« mnogo tega vitamina in to bi moral storiti tudi človek da se bolje prilagodi zahtevam zatemnitve. Prof. Low pravi, da je ta trditev morda točna, točnega znanstvenega dokaza zan jo pa še nimamo.
Nasprotno pa ni težko verjeti, da bodo zatemnitve prav hitro vplivale na naše duševno in kulturno življenje.
Modra barva,
ki prevladuje danes v nočnem življenju velemest. učinkuje na živce marsikaterih posebno občutljivih ljudi depresivno. Prof. Low priporoča naj bi to modro svetlobo nadomestili z oranžno, kar je s stališča zračne zaščite enako učinkovito Na Fran-
coskem so z oranžno razsvetlim» fendi ie
dobre izkušnje.
Kar se tiče obleke, priporoča prof. Low
svetlo
žareče blago,
belo, z vsemi pastelnimi odtenki To ustreza človeški želji po barvnih igrah in spremembi, po drugi strani pa šoferji in kolesarji že od daleč opazijo belo oblečeno osebo. Iz istega razloga je namenjena tudi modi žarilnih cvetlic na klobukih in žaril-nih znakov v gumbnicah lepa bodočnost. Neki iznajdljivi industrijalec je spravil na trg celo
iarilna črtala sa ustnice...
V ostalem jc black cut s kulturnega zro-
lišča celo nekaj koristnega Ljudje ki »o zvečer prisiljeni, da ostajajo med svojimi stirimi stenami, prihajajo tudi po siili do premisijan ja, čtiva. glasbe, radia m družabnih iger Tudi umetnost pisanja pisem, za katero imajo več časa. doživlja nov napredek. V vseh zatemnjenih mestih imajo knjižnice, knjigarne in prodajalne muzka-lij mnogo več prometa nego prej. Površnost našega
modernega velemestnega
življenja.
ki ji je zapadlo toliko ljudi, se je vsaj začasno zmanjšala m to je le pozdravljati.
Zapeljive
ženske so moškim nevarne
T Italiji so nedavno lzgt>-tovili film s privlačnim naslovom »Nevarne ženske«. To najnovejše delo Italijanske filmske produkcije prikazuje dve najuspešnejši naraščaj itici te stroke. Na levi je Clara Calamai, na de«nl Eva Maltagliati
Obraz moderne vojne
Glavne konte so danes iz Jekla In betona
Na odločilnem mestu s! stojita kopni fronti že pol leta nepremakljivo druga proti drugi Položajna vojna, ki se je v svetovni vojni razvila na zapadni fronti zavoljo izčrpanosti, se je v tej vojni razvila zavestno že od vsega začetka. Toda v primeri s frontami svetovne vojne, ki so se zakopale v golo zemljo, kažejo današnji položaji na zapadu v skladu s tehničnim napredkom popolnoma drug obraz.
Glavne fronte so vse Iz jekla in betona ter dajejo nekoč nezaščitenemu ali skoraj nezaščitenemu moštvu sigurno zavetje. Le na ozemlju pred betonskimi linijami se je moral vojak privaditi na razmere, ki se dado primerjati z razmerami dolgotrajne
položajne borbe v svetovni vojni, v kolikor je šlo tedaj za »mirne« fronte.
Ta novi obraz kopne vojne daje še poseben poudarek in pomen pomorski vojni Med tem ko vlada pri oni mirna stalnost, je ta nabita z življenjem. To je vse drugače. negro je bilo pred 25 leti Takrat so tmeli oči skoraj samo za napredke kopne vojne. Od te so pričakovali odločitve in tu so odločitev tudi iskali Očitno je, da se je v tej četrti stoletja zgodil velik preobrat Volja do odločitve se usmerja čedalje bolj na prizorišča pomorske vojne Pri tem pa seveda ne gre samo za sestavine voinih brodovij Pridružila so se jim krdela voinih letal ki sodeluiejo pri poskusih, da bi se odločitev dosegla na morju.
Donosni domisleki
Trdi ovratnik, pivnik, krotirka, glazura ln drugo
Premnogo majhnih stvari vsakdanje rabe, ki smo jih tako navajeni, da si življenja brez nekaterih med njimi skoraj ne mo remo misliti, dolgo časa ni bilo, dokler jih ni končno izumil srečen domisilek in prinesel njihovim izumiteljem velika imetja.
Trdi ovratnik je izumila pred kakšnimi •to leti uboga čevljarjeva žena, ki je za voljo štedljivosti ločila umazani ovratnik s »rajce svojega moža, ki še ni bila umazana. Prisila je ovratni trak na srajco in pritrdila nanj oprani ovratnik. Ker pa ta ovratnik ni hotel dobro stati, ga je otrdila s škrobom. To idejo je pograbil podjetnik, ki je imel dobre oči, in spravil je prve trde ovratnike na trg.
Pivni pap'r so izumili na ta način, da je sunek vetra potisnil kos hrapavega papirja na še vlažno pismo v pisarni nekega tovarniškega uradnika in je ta opazil, da je papir pismo lepo osušil.
Srečno naključje nam je dalo tudi fron-
tirno brisačo. Neki delavec je imel na svo
jem tkalnem stroju majhno motnjo v mehanizmu. ko jo je skušal popraviti, je prišlo nekaj v nered Ko je pričel stroj spet teči je dal namesto sladkega tkiva hrapav in vozličast trak tkanine.
Glazura na lončenih posodah je nastala
zavoljo pozabljivosti neke služkinje tako rekoč sama od sebe. Služkinia bi bila morala skuhati slanico, ki ie bila v lončeni posodi. to pa je pozabila na ognju in odšla Ko se je vrnila, je bil slani lug prekipel, a tista mesta na loncu preko katerega je tekla, so kazala lepo stekleno prevleko.
V Massachusettsu je neki pastor zaslužil milijonsko imetje, ker je hotel svojemu bolnemu otroku preganjati dolgčas in privezal njegovo lutko na gumast trak tako da je lutka lahko skakala. Prodal je to idejo veliki tovarni igrač in sicer za delež 2000 dolarjev vsak teden za dobo 15 let.
Massici za nahodne dni
Grehi, ki flm v tem času dajemo preveč po tube
V teh dneh imajo žepni robci spet veliko vlogo. Številni ljudje postajajo žrtev prehlada. Običajno poteče stvar sicer nedolžno in je v nekoliko dneh mimo, a prelahko nahoda tudi ne smemo jemati. Njegova posledica so namreč lahko druge bolezni, ki dobe nevarnejše lice. Popolnoma napačen je tisti fatalizem, ki meni, da je nahod pač z letno dobo zvezan pojav in da
Pomladne sapice že pihljajo
zatorej po novo obleko ali plašč k znani domači tvrdki
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7.
Elegantni kroji — solidna izdelava strokovna postrežba — zmerne cene.
»Pepe me je zapustil!. »Torej reži čebulo, da Imela objokanih oči!«

ne boš zastonj \»Tidana Tegn«J
ne moremo ničesar proti njemu ter da ga
tudi sami nismo krivi.
Tu sedi n. pr. nekdo ve» dan ▼ toplem volnenem telovniku v pisarni ali pa obdrži tudi v kinematografu zimsko suknjo na sebi in steče potem ves prepoten na mrzli zrak. Tam pušča nekdo s hudim nahodom svoje zasluzene žepne robce po vseh kotih. Tretji nam kiha v cestni železnici ali nam kašlja v pisarni naravnost v obraz, na mestu da bi upošteval samo ob sebi umevno pravilo dostojnosti in higiene, da je treba v takšnem primeru pred nos oziroma usta podržati žepni robec. To »o le nekateri izmed grehov, ki jih delajo nešteti med nami in ki so krivi, da se sami ali pa naši ljubi bližnji seznanijo z nahodom.
Zanimivosti
Car Pavel I. je dvornim damam prepovedal črne nogavice, kajti po njegovem mnenju ima samo hudič črne noge. pa mu ni ugajalo, da bi dame njegove okolice bile v tem pogledu hudiču podobne.
Če bi na svetu ne bilo ptic, bi človeštvo po računih nekega naravoslovca živelo samo še devet let. kajti v tem času bi žuželke navzlic vsem ukrepom uničile vso rast in človeško delo.
Gosenica požre v enem me«ecu toliko hrane, da bi tehtala 6000-krat več, nego zna^ prvotna teža gosenice same.
Rikard III. je imel posteljo z dvojnim dnom, med obema pa ie hranil državni denar, ker ni nikomur zaupaL
300 vojakov išče žene
V London se je vrnila 19-letna kabaretna pevka Primrose Orrockova, in sicer iz Francije, kjer je pred britskimi vojaki pela in plesala. Izjavila je, da je imela sijajen uspeh, kar se je pokazalo tudi v tem, da so jo po predstavah vojaki kar na veliko snubili. Vsega skupaj je prejela tri sto ženltnih ponudb, tako s strani angleških, kakor francoskih vojakov.
Pes s svojevrstnim pogumom
Ko sta dva oborožena razbojnika ograža-la njegovega gospodar ja s> C>mte. krasen ovčar nekega Bruseljčana. n> nič pomišljal. temveč ju je naskoči1 in temeljito pognal v beg Tako je rešil svojega gospodarja V zahvalo za to naj bi »spregovoril« pred radiom A navzlic vsemu prigovarjanju je stal nem in prestrašen pred grozotno malo stvarjo, ki jo ljudje imenujejo mikrofon Nobene »besede« to je niti naimanjšega la ježa ni bilo mogoče spraviti iz niega. tako da je bM napovedovalec nazadnje prisiljen poseči po gramofonski plošči s pasjim lajanjem, da bi po®!u;aln ne prišli ob obljubljeni užitek. Comte je sedel med tem mehaničnim lajanjem mimo poleg in molčal. Sele tedaj, ko je bilo oddaie konec in so mikrofon izk'iučili. si je premislil m začel vzorno lajati.
Umetno vlakno namesto železa
Pe-Ce vlakno iz premoga in apna
V laboratorijih znane nemške družbe I. G. Farben so že več let delali poskuse z umetno snovjo, ki je postala sedaj godna za izkoriščanje na veliko in ki obeta bistveno razbremeniti nem-ki železni trg. Gre za tako zvano vlakno Pe Ce ki ga izdelujejo iz premoga in apna in ki je izredno odjKjrno proti vsem kemičnim in fizikalnim vplivom.
Za vodo je nova snov popolnoma nepro-
pustna, kisline, alkalije in druge kemikalije
je ne uničujejo, segniti ne more. goreti rudi ne. njena prožnost in trdnost zoper nateg sta izredni, razen tega pa predstavlja izredno dober izolator za toploto in elektriko. Izkazalo se je celo, da je njena trdnost zoper nateg večja nego pri ieklu Na temelju teh lastnosti nameravajo novo iznajdbo uporabljati namestu dosedanjih železnih palic v železobetonu.
Ljudje z umetnimi pljuči
Pomoč žrtvam električnih nezgod, zastrupitev z ogljikovim plinom itd«
Kakšno ulogo Ima umetno dihanje pri žrtvaft električnih nezgod, zastrupitev z ogljikovim plinom in drugih nesrečah, je znano vsakomur, ki je kdaj pogledal med nasvete »za prvo pomoč pri nezgodah«. Pregibanje ponesrečenčevih rok širi prsno votlino, pritisk nanjo pa izriva zrak iz pljuč To umetno dihanje pa je seveda precej naporno tn primitivno. V peštev prihaja samo tedaj, če hočemo odpraviti krajše motnje normalnega dihanja.
Motnje pa lahko trajajo tudi po tedne in mesece, kakor pri epidemični otroški paralizi. V tem primeru je treba s posebnimi pripravami nadomestiti delo dihalnih mišic. 2e davno tega so uporabljali takšne priprave in pogostoma so z njimi dosegli tudi tepe uspehe, kajti dogaja se, da se po nekoliko tednih ozdravijo vnetja v osrednjem živčnem sistemu, ki povzročajo otrplost mišic m te pričnejo spet normalno delovati.
Pri teh dihalnih pripravah spravijo pacientovo telo v zrakotesno zaprt prostor,
Idealna starost za športnike
so leta okoli tretjega križa
Ameriški športni zdravniki so se potrudili. da bi dognali »idealno športno dobo« za poedine discipline. Proučili so n. pr. rezultate zadnjih let v crickcttu in so ugotovili, da so bili najuspešnejši predstavniki te športne discipline okrog 30 let stan. Isto starost so izračunali tudi za »idealne kegljače«. Pri raziskavi o najuspešnejših golfistih, so dognali, da je njih najboljša starost 35 let.
Po nadaljnjih navedbah znaša najboljša starost za tekače na kratkih progah 23 let. za skakače v daljavo istotako 23 let, za me talce kopja 26 let. za dvigalce uteži 30 let, za štafetne tekače in skakače v viMno 24 let, za skakače s palico, za metalce kro-
gle in tekače na dolgih progah 25 let. za
veslače m metalce diska isto tako 25 let, za metalce kladiva 31 let.
Najboljša starost za boksače znaša 21 let. idealna starost za rokoborce je 22 let, za nogometuike 23 let, za džiudžicu 26, za hokeiste 27. za igralce tenisa pa 28 let. Za polo m jahanje je starostna meja šele pri 50 letih V ostalem je po navedbah zdravnikov mnogo tridesetletnikov, ki živijo telesno in duševno v razpoloženju šestdeset-letnikov. isto toliko pa je tudi nasprotnih primerov 2e iz tega razloga lahko govorimo sicer o idealni starostni dobi za posamezne športne vrste, lahko pa doživimo tudi primere da »o dosti starejši športniki kos tudi aajsijajnejšim dejanjem.
iz katerega moli samo glava. V zaprtem
prostoru prihaja do periodičnih sprememb zračnega pritiska. Vsako zmanjšanje pritiska na prsni koš in trebušno steno povzroči vdihalni gib, vsak povečani pritisk na pršni koš pa potisne zrak iz pljuč. Ker so pljuča z usti zvezana z zrakom normalnega pritiska zunaj kabine, se na ta način uredi normalno dihanje.
V novejšem času so te aparate še bistveno izboljšali. Pred vsem jih izdelujejo tako velike, da imata tudi zdravnik in bolniška strežnica v njih prostor poleg bolnika. To je važno, ker je treba bolnika razen z umetnim dihanjem obravnavati običajno še z drugimi pripomočki. Mrtvoudne ude je treba n pr. masirati 1. t. d. Doslej so morali bolnika ta takšne primere spraviti Iz kabine. Pri tem umetno dihanje prestane ln dovajati mu je treba kisika in podobno. Vse to sedaj odpade. Kabina je vsa iz jeklene pločevine, na znotraj ima gladke stene in jo je mogoče prevažati na gumastih kolesih. Bolnikovo telo je mogoče po potrebi spraviti v vsakršno lego, n. pr. z glavo poševno navzdol, kar Je v nekaterih primerih velika prednost. Glava moli iz kabine skozi odprtino, a tako, da Je kabina na zunaj zaprta z ovratnikom iz tenkih gumastih obročev. Spremembe pritiska v kabini oskrbuje pihalnik. ki ga poganja električni motor. Po potrebi ga poganja lahko tudi roka, kar je važno n. pr. tedaj, če nastane v električni napeljavi kakšna motnja.
Novi topovi na lovskih letalih
Sir Klngsley Wood pregleduje nov tip lahkega braontrelnega topa za angleSka lovska
letala
Znanilci pomladi na zvezdnem nelnt
Zodiakalna svetloba na večernem svodu
Tudi na nebu se javlja pomlad. Baš te dni so mogle zvezdarne opazovati» tam prve znanilce pomladi.
Orion odhaja, proti polnoči Izginja na zapadu, okrog 22. se dvigne ozvezdje Leva. Tudi tipični poletni ozvezdji Lire in La-buda, ki sta se doslej skrivali v jutranjem nebu in neoboroženemu očesu nista bili vidni, sta se na severovzhodu spet prikazali nad obzorjem. Na jugovzhodu vstaja v zgodnjih večernih urah Devica, ki se je doslej enako skrivala.
Toda zvezdno nebo ima Se posebno znamenje, ki nam pomlad naznanja s popolno
sigurnostjo: zodiakalno svetlobo. Na za-padnem nebu je opaziti te dni v bližini ozvezdja Bika precej močan soj, močan kakor svetloba Rimske ceste. To je zo-diakalni sij. znanilec pomladi na večernem nebu. Zodiakalni sij sije na obzorju okrog živalskega kroga v podobi ozkega stožca, katerega vrh sega do Plejad. Okrog 22. ure ga je razločno videti s prostim očesom. Ta skrivnostna svetloba Izvira iz sonca ln nastaja tako, da je v ravnini živalskega kroga ogromno Število majhnih meteorjev, ki sveti sonce nanje in ki jih potem opazimo kot zodiakalni sij.
£ K D 0 T E
Ruski car Aleksander m. je čeato lz-nenadil svojo okolico s prav originalnimi opazkami na aktih, ki so mu jih predlagali v podpis ali na vpogled.
Nekoč je dobil v roke akt o nekem kmetu, ki je opljuval carjevo sliko ln bil zato obsojen na 6 mesecev ječe. Spise o razžaljen ju Veličanstva so morali predlagati carju v pregled in ko je ta čital sodbo, se je gromoglasno zakrohotal, češ da nI Se nikoli čttal neumnejše sodbe. Napisal je na akt: »človeka, ki je opljuval mojo sliko, naj Sest mesecev redim ln hranim ? Ali so gg. sodniki ob pamet. Recite kmetu, da bi tudi jaz najraje pljunil nanj in ga izpustite!«
*
Nekoč na njegovem pohodu v Azijo so
se Aleksandru Velikemu uprli njegovi Makedonci, ki niso hoteli naprej. »Pojdite in povejte doma, da ste pu3till Aleksandra samega, naj si osvoji svet!« jim je dejal,,
pa so mu postali spet pokorni.
*
Aleksander je zasledoval perzijskega talija Darlja skozi ozemlje, kjer ni bilo v največji vročini nič vode. Končno so srečali nekoliko mezgov, ki so bili natovorje-ni z mehovi vode. Napolnili so kraljevo čelado z vodo, prijel jo je s poželjivim pogledom. Nenadno pa jo je vrnil in dejal: »Ce je nI zadosti za vso mojo vojsko, je nočem piti. Po poti bi postali vsi Se bolj žejni!«
NasvetovaH so mu, naj Darlja napade ponoči. »Ne, svoje zmage si nočem ukrasti!« Je vzklikniL
VSAK DAN ENA
»Slišim, da Je med desetimi zakoni ko-! maj eden srečen. Ali ti to verjameS?«
»Ne vem, kajti dosiej sem bila samo 1 trikrat omofona.< _ (»Politiken«)
Prvi dan Planice
Ma é§ metrski skakalnici
Ker včeraj ni bi!o treninga, frodo danes razen skokov
v kankareiscs ioidi poskusni skoki za vsakega
tekmovalca
Rateče, 2 marca Snežilo je dunes dopoldne skoraj po vsej Gorenjski, toda prav v zgornjem kotu je kljub temu temperatura padla na —7 pod ničlo. T o je treba omeniti zato, ket je bas ti vremenska sprememba za danes onemogočila vsak trening na skakalnici Trening naših 26 skakalcev je v četrtek in petek potekel dovolj zadovoljivo, danes pa ga jc bilo treba sploh ustaviti, ker je skakalnica vsa v ledu. Toda delavci so na delu, da jo bodo do jutri popravili
Nemška ekipa, ki je dospela danes dopoldne z nekoliko zamude, šteje 9 skakalcev — raze i Werna in Wimmra vsi najavljeni, pod vodstvom Raeiherja in Luth.ra, odločujočih faktorjev za vse skakalnice v
Nemčiji. Nemško moštvo ostane v Planici do prihodnje nedelje. Ker danes niso imeli treninga, bodo jutri dopoldne dobili po en poizkusni skok skupaj z našimi. Nad sprejemom in napravami so zelo na\ dušeni ter hočejo letošnje bivanje z Bradlom vred izkoristiti za nov podvig v skakalnem spor tu.
Vreme je krasno, za jutri se obeta dobra prireditev: 30 ali še več izbranih skakalcev in tudi vsi ostali bedo lutri ob 11 uri v popolnem redu Štab funkcionarjev se od vlaka do vlaka veča m že danes dobiva dolina skakalnic spel slike. podobnim onim nepozabnim ko /e iz nje odšel glas po svetu o največjem smuškem skoku.
Nizozemska obrambna črta
Vodne ovire in betonske utrdbe t Zapletena mreža kanalov in malih Jezer — Nevarne kmečke hiše

juslpi graničarji
icfesf
Mojstrana, 2. marca
Tretjič bodo letos tudi med graničarji izvedli smučarsko prvenstvo za vse čete v državi. Izbira je že drugič padla na Mojstrano, zibeiko smučarskega sporta v naši oboroženi sili. Idilično ležeča vojašnica v Mojstrani je te dni vsa v znamenju priprav za naslednje štiri dneve, ko se bodo najboljši graničarji pomerili v vseh smučarskih disciplinah, razen v skokih.
Razpis je tak. da sodeluje v tekmovanjih samo določeno števiio najboljših, in sicer na 18 km in v alpski kombinaciji po 5 graničarjev iz vseh 4 odsekov v državi, v stafetnem in patruljnem teku pa po ena najboljša patrulja iz vsakega odseka. Najhujša preizkušnja med temi je vsekakor patruljni tek, ki je združen s streljanjem po dveh tretjinah proge.
Spored je razdeljen na štiri dni, in sicer bo jutri tekmovanje posameznikov na 18 km, v ponedeljek štafetni tek na 4x12.5 km. v torek smuk in slalom v Kranjski gori in slednjič spet v Mojstrani patruljni tek. Najboljši graničarji, tekmovalci iz vse države, so že zbrani v Mojstrani. Z
vseh mej, doli od Djevdjeiije, z bolgarske in madžarske meje, so prihajali pod vodstvom svojih oficirjev, da se pomerijo v znanju in vzdržnosti na smučeh. Nekaj med njimi je specialistov v alpskih disciplinah, večina pa takih, ki bodo nastopili v vseh konkurencah, razen oficirjev, ki so določeni samo kot vodje štafet in patrulj. Organizacija je tudi to pot v rokah onih graničarskih oficirjev, ki so vedno tako točno in tako uspešno izvedli tekmovanja. Vodja tekmovanja je polkovnik Ožegovič, za pomočnike pa so mu dodelili komandante domačih graničarskih edinic, kape-tana Milutinoviča iz Kranja. Geriča iz Mojstrane in Jovanoviča iz Boninja. Vodstvo pričakuje v teku dneva ali najkasneje jutri prihou komandanta vseh graničarskih čet. brigadnega generala Dragiše Ko-vačevida, ki bc tudi letos osebno prisostvoval vsem tekmovanjem. Treba je stopili med te vojake — zimske organizatorje — in pogledati, kako pri njih deluje sodniški zbor in vse ostalo, pa si človek želi, da bi včasi nekaj takšnega reda in točnosti videl tudi pri civilistih Gorenjcih ali Ljubljančanih.
Brusi ém
teniškega smučarskega prvenstva
Tudi v slalomu Med klubi je £ii<aa
je zmagal Heim, pri damah pa kakor včeraj tudi Mravljakova agal JÄSO, med univerzami pa ljubljanska tesno pred zagrebško
Danes so se nadaljevale smučarske tekme za akademsko državno prvenstvo v Kranjski gori. Dopoldne je bil na sporedu slalom. Trasa je bila izpeljana na veliki poseki nad kolodvorom. Preko noči je nastopil precejšen mraz in tako je bila proga popolnoma poledenela, še mnogo huje kakor na včerajšnjem smuku. Vratca so bila postavljena tako, da so si tekmovalci lahko privoščili veliko brzino. Seveda so se nekateri pri tem vračunali in si z mnogimi padci pokvarili rezultat. Kakor včeraj v smuku jo tudi aanes v slalomu zmagal Hubert Heim, k' je startal za ASO Iz Zagreba, s časom 2:07 8, vrstni red ostalih pa je bil naslednji: 2 dr. Novak Jože (JASO) 2:16.8, 3. Herle Franc (ASKI 2:18.7, 4. Pernuš Jože (JASO) 2:27.2, 5. Reich Tone (JASO) 2:33. 6. Končan Oskar (ASK) 2:33. 7 Tudja Zlatko (ASO) 2:34.7. 8 Hafner Ivan (ASK) 2:384. 9 Zaman ja (ASO) 2:40, 10. Legat (JASO) 2:44.5.
Rezultati v alpski kombinaciji so naslednji: 1. Heim Hubert (ASO) 429 84, 2.
dr. Novak Jože (JASO) 457.04, 3. Herle Franc (ASK) 46Y 61, 4. Pernuš Jože (JASO) 515.70, 5. Tudja Zlatko (ASO) 531.93. 6. Žerjav Drago (Zagreb) 540.05, 7. Reich Tone (JASO) 540.7, 8. Zmanja (ASO) 554. 9. Hafner Ivan (ASK) 557.97, 10. Kališnik Janez (JASO) 560.14, 11. Končan Oskar (ASK) 562.93, 12. Žnidar-šič Rado (Zagreb) 563.96.
Med klubi je zmagal z majhnim naskokom JASO iz Ljubljane pred ASO iz Zagreba, med univerzami pa ljubljanska z majhno razliko točk pred zagrebško.
V damskem slalomu so nastopile vse štiri tekmovalke kakor včeraj v smuku. Propra za slalom je bila nekoliko skrajšana. Zmagala je Mravljak Tatjana (JASO) 2:45.3. 2. Hiršl Edita (Zagreb) 3:51.8, 3. Pavlič Erika (JASO) 3:57.9. Izven konkurence je bila Fischi Heia četrta. V alpski kombinaciji je vrstni red naslednji: 1. Mravljak Tatjana 417.99. 2. Hiršl Edita 549 76. 3. Pavlič Erika 595 93 in 4 Fischi j Hela (izven konkurence) 607.39.
Psmladtii stari
Prva letošnja nogometna prireditev v Ljubljani bo takoj ligaško srečanje. V goste nam je prišel po dragoceni prvenstveni točki Hajduk. O njegovi kvaliteti ni potrebno trositi besed. Vsakdo ga debro pozna, vsakdo se je že navduševal nad prikazano igro in vedno smo zadovoljni zapuščali teren, kadarkoli smo prisostvovali njegovim nastopom.
Letos je v mnogo boljši formi nego prejšnja leta. Svoje vrste je popolnoma uredil. pridobil si je igralca evropske klase »češkega leva« Jirka Sobotko. On je duševni vodja Hajdukovega poletnega napada. Na vseh dosedanjih nastopih je poka-
na domabili tleh
zal virtuozno in akrobatsko igro, polno duhovitih, inteligentnih potez.
Ljubljana se je tudi pripravila za to srečanje, ko se bo prvič po dolgem odmoru predstavila domači publiki. Naši nastopijo kompletni v trdni veri, da hočemo zmagati ali pa vsaj doseči čim častnejši rezultat, ki jim ne bo delal sramote.
Ljubljana naproša vse one simpatizer-je in člane kluba, ki so že pomagali pri čiščenju igrišča, da se sigurno zgluse ob 9 uri na igrišču, da ponovno pomagajo pri ureditvi igrišča. Tam prejmejo tudi brezplačne ligaške vstopnice.
Ostale ligaške tekme
V	slovensko-hrvatski ligi bodo danes odigrane še naslednje prvenstvene tekme: V Zagrebu: Gradjanski—S'avija (O) in Hašk—Sašk; v Splitu: Split—Concordia; V Varaždinu: Slavija—Bačka.
V	srbski ligi: v Beogradu: BSK—Jugoslavija in Bask—Jedinstvo; v Novem Sadu: Vojvodina—Slavija (S); v Subotici: ŽAK—Gradjanski (S) in v Zemunu: Ze-mun—Bata.
Cambridge zmagal
nad Oxiövüam
Danes se je vršila na Temzi tradicionalna veslaška tekma med Oxfordom in Cam-bridgeom. Zmagal je z lahkoto Cambridge v dobrem času 9.28 minut s 4 dolžinami naskoka. Cas je boljši, nego je bilo pričakovati glede na dejstvo, da moštvo ni moglo nastopiti kompletno in z ozirom na močan protitok na reki. Oxford je vodil samo od začetka, že po 50 m pa je zaostal in ni imel več niti najmanjšega izgleda, da bi tekmo dobil.
K tekmam za državno prvenstvo v Planici S. t. m. kakor tudi k vsem ostalim smuškim prireditvam do 10. t. m. je odobrena polovična voznina. Pri izdaji vozovnice zahtevajte obrazec K 13, na katerem boste prejeli potrdilo o udeležbi. Pravilno potr jen obrazec K 13 in vozovnica do Ra-teč-Planice veljata za brezplačen povra-tek. Zanimajte se tudi za predprodaio voznih listkov za posebne vlake pri Tuisko-prometni Zvezi zast. Putnik v Ljubljani.
fšazpis
Cross-countri prvenstva. Slovenska atletska zveza v Ljubljani, ìazpisuje prvenstvo zveze v cross-countryju za po-edince in moštva. Moštvo tvori osem te kačav, dočim se za. plasma računa prvih šest plasiranih. Točke se računajo tako. da prejme prvoplasiram eno točko, drugi dve i. t. d. Zmaga moštvo, katerega tekači dosežejo najmanj točk. Prvenstvo bo 14. aprila v Ljubljani na 7500 m dolgi progi.
Haag, 26. avgusta
Kdor govori o nizozemski Maginotovi črti, zadene nje bistvo samo v toliko, da ima nizozemska obrambna črta pač isti namen, kakor utrdbe na obeh straneh srednjega Rena, v ostalem pa je to pred vsem vodna obrambna črta. Nizozemska ni samo obmorska dežela, marveč tudi dežela velikih tekočih veda in nepregledne mreža prekopov, zato je nje obramba morala računati s tem posebnim značajem dežele in ravno na njem zgraditi načelo neprehodne obrambne črte. V glavnem obstoji ta črta iz treh obrambnih pasov. Pivi pas ščiti industrijska in trgovska središča, kakor Amsterdam, Utrecht. Rotterdam, Haag in Leiden. Nalašč v ta namen je bil izkopan nov prekop, ki vodi od Mui:"cna preko Naardena v Zuidersko jezero, na vzhodu pa mimo Utrechta do mesta Gokul ob Mo-zi. Drugi pas se začne pri ustju Moze in obsega utrdbe pri Voleraku, Willemstadu in na novoosušenem ozemlju pri vhodu v Zuidersko jezero. Tretji pas se vleče vzhodno Amersfoorta. Tiela in Hertogenboscha. Na skrajnih mejah teh pasov se lahko poplave izvrše z morsko vodo, na ostalih točkah pa z vodo Moze in renskega rokava Waala.
Nizozemska se je že od prvih dni vojne pripravila na vsako možnost, zlasti pa je svojo obrambno črto izpopolnila v tednih napetosti lanskega novembra in letošnjega januarja. Že takrat je poveljstvo obrambe t'alo preplaviti precejšnje ozemlje, da se je zemlja dovolj namočila in da bi pri popolni poplavi pod vodo ne bilo trdih tal. marveč razmočeno lepljivo blato. Višina vede znaša komaj kakih 50 cm, toda to je v vsakem primeru dovolj, da se napadalec ne more ganiti in je kakor prikovan v vodo in blato. Veda mora biti tudi zato nizka, da bi sovražnik ne mogel porabljati čolnov za prevoz čet preko poplavljenega ozemlja. Marsikdo bi se vprašal, kak smisel ima poplava v času zimskih mescev, ko voda zmrzne in mrazovi skrbe za lepo in glaüko cesto nasprotniku. Toda sistem prekopov je tako premeteno zgrajen, da se da voda vsak čas zvišati tudi nad ledom, da pa se tudi z odortjem raznih za-tvornic odpeljati izpod ledu. tako da mraz v nobenem primeiu ni zaveznik napadalca.
Zgodovina kaže da jc bila Nizozemska v prošlih stoletjih že večkrat primorana poplaviti svoje ozemlje, da je ustavila naval tuje vojske. Zlasti je znan primer iz 1 1672, ko je vdrla v deželo vojska velikega francoskega kralja Ludvika XIV. Zaradi umetne poplave takrat Francozi res niso prišli dalje ko do Utrechta. Ko je poplavljeno ozemlje zamrznilo, so se sicer francoske čete napotile da'je. morale pa so se zopet naglo umakniti, ker je nenadoma zapihal jug in je sovražnik globoko zagazil v vodo in blato. Danes Nizozemcem ni treba več čakati na izprememfco vremena, njihove naprave so tako popolne, da lahko poljubno poplavljajo ozemlje, oziroma odvajajo vodo izpod ledu, kar je za sovražnikove čete na ledu še večja opasnost.
Te vodne črte so na križiščih, na važnih razpotjih in pri mostovih zavarovane z betonskimi utr;"carni ki so oborožene z vsem kar danes proizvaja vojna tehnika. Ves obrambni sistem je zgrajen in izpopolnjen do najmanjših podrobnosti ter preds'avlja po nizozemskem prepričanju neprehodno obrambno črto, ki je v nekem oziru celo jaOja in za sovražnika nevarnejša nego betonske utrdbe na suhem. NTa več mestih dovoljuje sistem prekopov prav izvirne zvijače. Ponekod bi se sovražniku posrečilo da bi brez velikih težkoč zasedel nekoliko ozemlja, kar naenkrat pa bi mu iz zaledja začela pritekati voda. ki bi ga gnala pred strojnice in avtomatične puške. Dugod zopet bi prišel v križni osenj posameznih utrdb, ki so tako več če skrite, da jih človek nc opazi, ako ga posebej ne opozore nanje.
Nizozemski generalni štab je nedavno povabil tuje novinarje, da so s: ogledali obrambne naprave. Napravile so na po?et-nike . izreden dojem in jih napolnile s spoštovanjem do nizozemskega armadne-ga poveljstva, ki je s to obrambno črto dokazalo. da je na vrhuncu vojaške znanosti Vse ozemlje obrambnih črt je tako prekopano, podminirano, poplavljeno in utrjeno, da je nri posetnikih vzbudilo trdno prepričanje: Tu les ni mogoče prodreti: Posebna odlika nizozemskih utrdb je njihovo duhovito prikrivanje. Ob nekem prekopu n. pr. stoji nekoliko tipičnih nizozemskih hišic, ki vzbujajo občutek u ob-ne idile. Okna se blešče v soncu, lepi za-stori- so na oknih in v lončkih so zasajene rože, kakržne ima vsaka nizozemska kmet-ska hiša. Posetnike je vabila idilična vasica. dočim se je spremljajoči častnik samo zadovoljno nasmihal. Iz neposredne bližine so posetniki šele opazili, da ne gre za miroljubni zaselek, ampak za utrdbo, ki obvladuje vse ozemlje na obe strani prekopa. V hišicah ne stanujejo nizozemski kmetovalci, maiveč čokati, dobro oborože ni vojaki. Òkna. zastori in lončki s cvetlicami so naslikani na meter debelo beton-
sko stene ln na migljaj oficirja se v steni pokažejo odprtine, v katerih so vidna ogiomna žrela težkega topništva. Na nekem položnem gričku se je eden izmed po-setnikov začudil, da je poveljstvo ravno to strategično važno točko osta vilo brez orožja, to: a kot odgovor se je globoko iz
nik zagotavlja posetnikom, da je v tej vasi vse polno skritih in spretno maskiranih utrdb za strojne puške in drugo avtomatično orožje, se nekaterim res posreči, da po skrbnem iskanju najdejo razne betonske prizidke. Hlevček za kunce se izkaže kot betonska stavba za strojnice, stog slame je postojanka za brzostrelni top, pol podrta kašča je tudi betonsko zatočišče za zelo nevarno orožje. Značilnost kmstskega dvorišča je tudi na Nizozemskem znana lesena, nekoliko vegasta hišica. Zmotil bi se pa,' kdor bi jo hotel porabiti, kajti noti i je električno stikalo, ki je zvezano s štirimi mostovi. Par obratov in v pol se-
tal začul šum strojev — grič je umeten in	0 mostovih ni več niti sleču, kadar
je gnezdo topništva.
Ponekod so sela izpraznjena in vanje se
je naselilo vojaštvo. Zdi se, da tu vojska še ni uspela ničesar napraviti. Ko pa čast-
bi bilo potreba. Posetnikom spremljevalci, dasi so silno ljubeznivi in ustrežljivi, tega niso predvajali. Verjeti so jim morali na besedo. — Dr. A. R.
Izselitev otrok iz Pariza
Pariz. 29. februarja
Med problemi, ki jih je pred francosko javnost in francoske oblasti postavil izbruh vojne, me posebno zanima odselitev otrok iz Pariza in drugih velikih mest. čeprav je razumljivo, da imajo vsi činitelji. ki so imeli opravka s preseljevanjem mladine, zaradi vojne tudi sedaj dela in skrbi nad glavo, sem bila vendar povsod ljubeznivo sprejeta in so mi bile rade volje dane na razpolago vse informacije, ki sem jih želela in potrebovala. Po teh podatkih in pa po onih, ki sem jih mogla zbrati med znanci sem lahko sestavila nekako pregledno sliko, nanašajočo se predvsem na Pariz.
Odselitev otrok iz Pariza je imela nekako olajševalno okolnost v dejstvu, da so bile oh izbruhu vojne še šolske počitnice, ko je večina otrok živela še na deželi pri sorodnikih ali v raznih kolonijah. Tako so izselitvene oblasti imele opraviti le z razmeroma majhnim številom otrok, ki jih je bilo treba spraviti na varno.
Razdeljevanje plinskih mask in drugih varnostnih potrebščin med otroke se je začelo že pred formalnim izbruhom vojne, čim so se pojavili prvi resni znaki grožeče vojne nevarnosti. Plinske maske je poskrbela vojaška uprava, ki jih je po svojih organih tudi sama razdeljevala, zasebne •ibrodelne organizacije pa so ob tej priliki opremljale otroke še z drugimi, pri preselitvi nujno potrebnimi predmeti, kolikor jih otrokom niso mogli preskrbeti starši. Razdeljevalna mesta so v kritičnih dneh pred prvim septembrom poslovala neprestano od zore do mraka.
Načrti za izselitev otrok so bili izdelani že poprej Vsaka šola je morala izgotoviti načrt za sebe, pri čemer so bile do skrajnih možnosti upoštevane razne želie staršev. Dan odhoda so potem objavili v šolah, po časopisju in radiu, a tudi z velikimi plakati, nalepljenimi po vsem mestu. Vse te objave so vsebovale tudi navodila, kako naj starši opremijo svoje otroke in kam naj jih na dan odhoda pripeljejo. Za večino pariških šol je bil določen kot dan izselitve 30 avgust.
Fri preselitvi otrok so v veliki meri sodelovali tudi delavski sindikati, od katerih so mnogi sami uredili in priredili kolonije za otroke svojih članov. Za te otroke so sindikati preskrbeli tudi prevoz, za druge otroke p> so to sk;b prevzele državne in občinske oblasti. Dobrodelne organizacije so med tem že vse pripravile, da bi bilo otrokom bivanje v novih domovih čim prijetnejše.
Dečke in dekleta od 14. leta naprej so v Parizu in drugih velikih mestih zbirali v posebnih skupinah, ki so nato odšle v razne vasi ter tam pomagale kmetom pri iesenskih poljskih delili. Povsod sem Slišala, da se je ta akcija zelo dobro obnesla in da gre precejšen delež zasluge, da je bila letina kljub splošni mobilizaciji pravočasno in v celoti pospravljena, ravno tem delavskim četam polodrasle mestne mladine.
Istočasno z izselitvijo mladine so se izselili tudi stotisoči odraslega civilnega prebivalstva. Biio je to v dneh. ko so se prevažali proti zapadu tudi nešteti polki vojaštva. Vozilo je takrat samo iz Pariza
poleg rednih še do 400 posebnih vlakov vsak dan. Kljub temu ni bilo slišati o prometnih nesrečah, kar daje discipliniranosti in izvežbanosti francoskih železničarjev zelo laskavo izpričevalo.
Z. P.
★
Borba nemških podmornic
»Völkischer Beobachter« priznava, <la se uspehi nemških podmornic v prvih šestih mesecih sedanje vojne nc morejo meriti z uspehi, ki se jih dosegle nemške po-dmor-n:ce v enakem razdobju med svetovno vojno. List pa opozarja nemško javnost na to, da je bilo nemško podmomiško oroižje ob izbruhu vojne šele v razvoju ter sc še ni moglo uveljaviti z vso svojo udarno močjo. Poleg tega so zimski meseci najbolj neugoden čas za operacije podmornic, kar je razumljivo in se je pokazalo tudi v svetovni vojni.
Vrhovna komanda nem'ke mornarice je priznala doslej samo izgubo treh podmornic, Churchill pa j" v svojem zadnjem govoru zatrjeval, da je bilo potopljenih doslej okrog 35 nemških podmornic. Na novo so po Churchillovi sodbi Nemci izgradili doslej največ 20 podmornic, dočim nemška poročila o tem seveda ne navajajo nikakih podatkov, saj gre za izrazito vojno tajnost.
Izvoz ameriških letal
Te dni je trgovin.*<.o ministrstvo Zedi-njenih držav Severne Amerike obiavilo podrobne podatke o ameriški letalski trgovini v lanskem letu. Iz nje ie razvidno, da so Zediniene države več ko polovico vseh izvoženih letal prodale Anelili in Franciji. Skupna vrednost vseh prodanih letal znaša 117 milijonov dolariev (skero šest milijard dinarjev), kar pomeni 86% več kakor leta 1938. Anglija ie kupila v Zedinienih državah 241 izsctovljenih letal ter 491 letalskih motorjev Francija pa 444 izgotovijenih letal in 563 motorjev za letala. Japonska je lansko leto kupila samo za 2.6 milijona dolariev raznih nadomestnih letalskih delov in pritiklin. medtem ko so njeni nakupi leta 1938 znašali nad 11 milijonov dolariev. Sovjetska Ruriia. so io lansiko leto v Zedinienih državah zaradi Finske »moralno bojkotirali«, ie kupila od Zedinjenih držav za 2.5 miVjona dolarjev raznih letalskih delov. Na tretjem mestu za Anglijo in Francijo v nakupih letal pa ie Nizozemska Indija, kamor so Zediniene države poslale lansko leto 66 izgotovijenih letal z v~=mi priti-klinami. Verietno ie. da je del teh letal šel na Kitajsko.
Razveljavljena agrarna reforma v Španiji
Francoski listi poročalo, da je sklenila španska vlada na svoji ponedeljski seji razpustiti vse masonske lože v Španiji. Sprejela je poseben znkon o razpustu prostozidarskih lož ter prepovedi vseh tajnih organizacij. Prav tako je bil sprejet zakon, ki vrača zemljo onim veleposestnikom in cerkvenim ustanovam, katerim je bila odvzeta z agrarno reformo za časa republikanskega režima v letih 1932 do 1937.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubega očeta, soproga, brata in strica, gospoda
Ing. MATKO KOLARIČA
VIŠJEGA POSTNEGA SVETNIKA V POKOJU
se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje.
Posebno zahvalo izrekamo zastopnikom glavne poštne direkcije v Ljubljani na čelu z gospodom direktorjem ter ostalim zastopstvom iz raznih krajev Dravske banovine za častno spremstvo pri pogrebu ter končno vsem onim. ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti k večnemu
počitku.
POLJCANE, dne 2. marca 1940.
ANA KOLAEIC, soproga; MARIO, sin; TATJANA, hčerka ter ostalo sorodstvo.
Jngenieur-Schule %

STERILIZIRANO

(Deutschland )
STROJNIŠTVO, GRADNJA AVTOMOBILOV IN AVIJONOV ELEKTROTEHNIKA.	PROGRAM ZASTONJ
ŽSK »Hermes«, nogometna sekcija. Službeno: Opozarjam vse igrače I. garniture, da bo po sklepu odborove seje strogo obvezen sestanek v ponedeljek 4. marca v gostilni »Kržič« (Belič) v šiški ob 18.30. Važno zaradi pričetka treningov. Vsi in točno! — Načelnik.
Ilustrovane sportske novosti št. 9. so izšle. Vsebina: Kolo ligaških presenečenj.
—	Obilen spored srednjeevropskih plavalcev veslačev in teniških igralcev. — Bata iz Borova ima mnogo izgledov, da bo zasedel tretje mesto v srbski ligi. —■ Suspenzi ja Splita je razburila splitske delavce.
—	Borba boksarjev brez rokavic (zmeda zaradi priznanja »Srbskega boksarskega saveza«). — Znanstvene osnove telesne vežbe, itd. Vmes je še mnogo pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ZA DRUŽNA TOVARNA
t fé
-^cg m MM.
r>
ZIME
STBAZISČE PRI KRANJU
tè Ji stfgi

Naša žima je higijensko očiščena in sterilizirana na pari 115» C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in
aparati
Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigijensko Izdelana, ni dezinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji
in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
Mestni pogrebni zavod O tč i na Ljubljana
i
Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
IVAN ŽAGAR
uslužbenec finančne direkcije v pokoju
dne 2. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere.
Na poslednji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 3. marca 1940, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ulica na grad št. 5, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. marca 1940.
Žalujoči otroci MARIJA poroč. STARIČ, JOCO
JANKO, LOJZE — in ostalo sorodstvo.
I
CENE M
A L I M OGLASOM
Po 50 par «a beaedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plavajo oni. ki i M*jo služb. NajmanjSi znesek za enkratno ohjavo ogVAs» Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako b«se<io. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov NajinanjSi znt^k za «nitratno objavo oglas» Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo {mi Din I.— za bwwlft, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 11-—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk Oglasnega oddelka »Jutra« P|H
odgovor, priložite
Le. če zahtevate od
}»• v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ah pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
E
am pa,kam ?
Danes
in lutri na veselo svidenje na prijetn- domači zabavi » gostilni pri Lloydu na Sv Petra cesti Izvrstna vina m ledila1 Pridite1 — Vabi Vas gostilničarka Re-zika Velkavrh.
4211 18
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Danes volitev »srčne dpme« in »p kove~a asa« Krasna praktična darila. Brez vstopnine.
4356-18
Pri Putrichu
daaaes zabava s p-'esom. Iz'o-na vina. Gorka in mrzla jedila Vljudno : vabljeni.
3974-18
Najboljša in
najcenejša zpbava
je vedno v staroznani go stiln' pri Pamu. Vegova ul. 10. točilo se pristna zborni vina. razna eorka n mrzla jed ti a Vsak večer igearne na klavir, pc-tie. biljard itd. Zato vsi m vse Je danes in vedno zahaiaite samo k »Paniu«. Vas vliud-no vabi in se toplo priporoča Tone Huč.
4442 18
Uradnico
simpat:čno, tudi začetnico k lesni trgovini na deželi iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4361-1
'hX* (IJ 'J
Stavbnega tehnika
samostojnega. potrebuiem za ptT-oldne. Ponudbe n.i ogl. oJJ Jutra pod »Dober risar Liubliana«.
4276-1
Brivski pomočnik
doara moč lobi dobro službo za tako' ali po govoru Salon Mrak dovluca. Goremsko
Lesnega praktikanta
ki se spozna tudi pri naku-: pu in prevzemu lesa išče j ksno podjetje. Prednost ima io oni, ki imaio nekai prakse. Ponudbe na ogl. odd. pod »Praktikant«.
4297-1
Za pomoč v
gospodinjstvu
iščem šole prosto deklico. Puča celodnevna oskrba. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4383-1
Hotel Stara pošta
išče prvovrstnega točilca. Predstaviti se osebno Isto tam sprejmem drugo sobarico.	4519-1
Šofer
za tovorni avto dobi takoj službo Fon döe na pcdiuž .ieo Jutra v Celju pod »Za-esijiv*.
4556-1
Špediterski uradnik
amostojen. veži nemščine. dobi dobro mesio Pi Ite na ort odd Ju tra pod »Kavcija dOO.«
Mlada gospodična
z malo maturo, dobi do-
'jip ir<?>i,o prakt lia.i nje Pomuibe ie og.f oid. Jut a.
4=>' b-1
Pisarniško moč
miai'o sprejmem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalno m-sto-4521-1
do Ra-
4177-1
Žagovodjo
in šoferja
spreimem Ponudbe na oel odd Jutra pod »Oglie«
4107-1
Konforistko
takoj sprejmem. Kotnikova 21-11.
Cizel 4526-1
Natakarico
Poliria
2 večletno prakso, ki
zmožen samostoino ■vsa aradbena dela na večiih Zgradbah. sprejmem. Naslov v vseh poslovaln'Cah
Jutra.
Poljski praktikant
po možnosti vojaščine prost, vajen pri motor k:, in poljskega dela do b: mesto Ponudbe na podr Jutra Celje pod : Motorka«	3670-1
lepe in čedne postave, po šteno. ki ie vaiena tudi go spodinistva, sprejmem 15. marca Ceni. ponudbe ? navedbo dosedaniih služb ter zahtevo. > sliko na ogl. 'e odd. Jutra pod značko »Ne-voditi kaj kavcije«.
4553-1
Brivskega
pomočnika
debro moč spreme v stalno službo salon Mauser. Oi'ZO. Miklošičeva c 20., Ljubljana.
4367-1
Železo strugar
perfekten, išče sta nega mesta, vojaščino ous.u-žil Ponudbe na o^las odd Jutra pod »Stv.no mesto«.	4294-2
Modistko
samostojno moj, sprejme salon Stana Gregore šmartinska cesta 8
4353-1
Frizerko
dobro, sprejme v stalno službo žnidarii, salon Rozman, Kranj.
4307-1
I G. Th. Rotman
¥ M
94
Ne da bi pisnil, je hrabri Sambo pograbil kamen, ki ga je imel za zglavje, ga vzdignil visoko nad glavo in se približal krokodilu. Hotel mu je t njim razbiti lobanjo, a v zadnjem trenutku sc je premislil, kajti krokodilova buti-ca je gotovo še trja od človeške...
95
Tedaj je krokodil opazil našega ju-načka. Na stežaj je odprl strašno žrelo, v katerem se je pokazala vrsta ostrih zob... Pah! mu je Sambo še tisti mah porinil težki kamen v gobec, ito pa s tolikšno močjo in naglico, da ■ga zver niti ni mogla izbljuniti niti ni utegnila zapreti čeljusti. Ta čas sta Peter in Grbin, ki sta se bila prebudila, jadrno vzela podplate pod pazduho.
Iščemo dobre
hotelske moči
za časa sezone. Prvovrstno samostojno kuharico in plač. natakarico z znaniem nemščine, pomožno servirko, pomivalko in mlajšo dekle za stalno službo pu možno-sti z znanjem nemščine in vaieno nekoliko kuhe in gostilne. Naslov v vseh po-s.uvain.cah jutra.
4290-1
Brivsko frizerska
pomočnica
se sprejme. iNastop takoj. Sta. na s.užba — rtuzmaji Rudoli, brivni-ca, Šenčur pri Kranju.
4322-1
Mlad krojač
z obrt..im listom, do 30 let starega, ki je vaj.n vsega de.a. djbi v do j brem in iustrijskem k.a-ju stalno mesto. Dru ,o ; po dogovoru Naslov pove ogl. odd J atra.
4323-1
Mizarskega
pomočnika
za bo".jše poništ/o sprejmem takoj. Kuhar R ml., strojno mizarstvo. Mokronog.	4314-1
Absolventko
obrtne šole
prejmem kot pia.^ti-kantinjo k s; «a. mm atroce m takoj. Pogoj: zgovorna, lep nastop! Prednost imajo tiste ki jaajo na šivalnem stroju Ad er ali Gritzner. tupijenem pn meni ■obro ?i ati in so vešče trojnega vezenja. — Tvrdka Peteline, LJubljana.	4347 1
Iščem barvarja
z vejietno prakso ki je :možen samostojno vo '.iti barvarno Ponudbe na ogl odd. Jutra roa ■ tsarvar«.	4351-1
Dva krojaška
pomočnik?
'.a velike ili ma e kose sprejme takoj Brie. Tyr-ševa cesta 69, Ljub ana 43:4-1
Manufakturista	Iščem službo
prvovrstno moč, sprejme sluge, inkasant.1 ali po-manufakturna trgovina v	možnega de avca. Kav-samo za boljša dela ta centru Ljubliane. Ponudbe ' tija na razpolago. Pokoj spre.me Ivan Pod- na ogl. odd. Jutra pod	nudb; na pod.-už Jut a j Crr.a. šifro »Zmožen manufaktu-	v Celju pod »Po.tea :n ! 4140-1 rist«. 4425-1	zanesljiv«.	42C9-2
Dva čevljarska
pomočnika
•st.niek čevljar
Hlapca
poštenega ìli vestnega, ki zna in se razume na vsa poljska in nI na de a. zna opravljati itonje in ima veselje z njimi, sprejmem. Plača po d j ,ovoru. Na iov v vseh Dosloval. Jutra.
4340-1
Dekle
kmečko, pošteno in 7dra-•.'o, ki zna deiati vsa hišna dela in ki je vajena predvsem otrok. — P aia po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra
Mlajšo natakarico
i,a na raiun, lahko začet niča iiiem čisto, ki zna roana de a Zasluiek 503 do 800 din v.e v hi 3.. Nato ženo, skromno eneKtno v nem kem, ki zna nekaj šivati, do-oro g.jsp.dinjo. za od-gojo deklice za šolo. la hko de* o, sta no mesto plača 25D do 300 din.-Fonudfce po možnosti s 1 ko na Kavana Zagreb, Amruševa 1.
4145-1
Frizerko
dobro mlalšo moč srrej me v s'alno službo 6 marca Matko Anto,), fri zer Zagorje ob Savi
4144-1
( Ključavničarja
mlajšega, sposobnega sprejme boljša delavnica za umetno in stavbno ključavničarstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4440-1
Uradnika
iz stavbne stroke, ki bi b.l tudi spOiO.en obi-kovati stranke v svrho prodaje gradbenega ma-ter.ala sprej.i.emo za Ljub'jano. Obšrne ponudbe na ol odd Jutra pod »Gradbeni ma-t rial«.	4458-1
Krojaškega
pomočnika
Trgovskega
pomo'n'ka
WaTo mo sp-e'mem v
aranzerja maiiUfak-
za fina veiika de a koi p eiir> "a st. L. Knol, Litija.
4457-1
tana
Na pr^ščino
sp e mem v iiiaijuiaK.- ...	...	,
turno in -alaiterijsko I !SCCm eospod eno za osebno trgovino. Pom:d: e s sli ' postrežbo^ dame. Pogon:
trgovino. Ponud':e s sli ko n? o? . cdd Jut a cod »Djber aranier/;
4070-1
Oskrbnišlvo
M zirs'^e koče na Go!-teh m d Mozir em raz-^i=uiemo Ponudbe do ] 10. mar_a na naslov S o j vensko panin~ko dru-itvo. podružn. Celje
4138 1
i sp-etna š:vilia. nemški le-zik N^s'ov v vseh poslovalnicah Jutra.
4470-1
Kroj. pomočnico
in vajenko
'm^-Jii složen-Mne In nemš ine sprejmem ra-koj Danski modni ate '.ie P R^-ch. C.% jp Oo sposka 19-1.	4139-1
Nerrrka
korespon^enfka
/i.m-'Pto'na dobi me t-» Ponudbe na ogl. odd. T'itra pod šifro fektna«	4165-1
Plačilno n^t^k^rico
spreimem s kavcijo za ho tel na deželi Ponudbe na iigl odd lutra pod šifro »Dobei zaslužek«.
4477-1
N^t^k-'rìco
z znaniem nemšč:ne. ki zna 5-vat' in opfvlia gospodini ske posle, spreme gost:lna Čabrijan Sušak, Mart nšč ca 4469-1
Šiviljo
lobro priKr ^j = valko za pletenine sprejmem ta koj. Naslov na se pusu ogl odd Jutra.
4346 1
Postrežnico
prejmem za tei dan — Nssov v ogl. odd Ju tra.	4337-1
Postrežnico
si zna Kunaii in rav ati z ma,hnim oxro-kom. iščem — Hočevar, idrijska ulica 3/1
4303-1
Blagajničarko
za tociuliii^o sprejme KolodvorsKa restavracija na Jesenicah.
4235-3
Čevljarskega
pomn'-i'lf»
za stalno deio sposoben za prvovrstna dela žensk :b in mošk h čevliev spreme Svi eei losčevljarstvo. Tr bovljc II.
4287-1
Poslovodjo
s kavcijo za samostoino vodstvo trgovine s kolesi in tozadevn'm materialom — spreimem — Ponudbe na na ogl. odd. Jutra pod šitro »30.000«.
4536-1
Kuhnrica
^erfektna v kuhi; p^leg kuhanja opravljanje d--majih uei. se sprejme k tri.lansk! družini Ponudbe z ve.-letnimi izpričevali in aaate.ki plaie roslfti na F Do-bovičnik, trgovec, Csljj.
41t> < 1
Krojaškega
pomo~n'ka
za mo'ko in damsko deio sivrejmam takoj. — Oblak Ado f. krojač S^o .enski Javornik 146.
4195-1
Gospr-lì'na
iz dohre trg<ivske niše. ;šče mesto hhürn čarke. proda-lalke event hotelske soba net v sezum ali pa kot eospod'ma k stareišemn eu sp. <1u Ponudbe na Bučar. Rimske loplice.
4129 2
Trgovski pomočnik
pošt: n lzvežban v vseh ; de ih z znanjem nem- j sčine želi spremen.ti : mesto s 1. aprilom. Po nudbe na Oji. odd. Ju tra pod »Aglina m a j sa moče	4146-2
Pletilni mehanik
ve.č \sea roinin in mo tornih strojev išče tluž oe. Ponudbe na ogl. oa ueek jutra pod »M:ha nik«	4^45-2
Izkušen kurjač
vesten In zaneo.jw želi zaposlitve pri ta.ncstoj-nih ali lokom^bilnin kotlih PonudDe na o^l. odd. Jutra pod »Samo--tjjen kurja.«
4049-2
Manufakturist
v vsake.n pOj euu p.pol-noma samostojna moč, vojaščine p.cfat. Zeli me-njati služoo s 1. aprilom. Ponudbe na o_las oid. „utra pod »Samostojna mo.«.
4179-2
Absolvent
kmetijske ln zadružne so e s prav dobrimi izpričevali. s uOG din gotovine i5če kaKrsno koli zaposlitav Ponuube pod .)Z.ja<ajen« na on. odd Jutra.	4181-2
Gospodična
• možna v=en pianrnlških del, z daljšo piakso išče Zdpos.ltve Govor., pi.e tudi nemjko Ponudbe na ogl odd Jutra p .d .,Zmjž.na in po.tena«
4221 2
Natakarica
251etna, z gcsti.niškim izpričevalom, že i mesta v bolj Ji m lokalu v Ljub ijani ali na Gorenjskem Nastop 15 marca a., i 1. apr.la Ponudbe s pogoji na ogl odd. Jutra pod »Stalno«	4226 2
Absolvent
kmet'iske in zadružne 5o!e s prakso poročen, išče me sto skrbnika ali vzame posestvo v naiem. Ponudbe na ogl. odd lutra Dod »Sposoben in marliiv«
4213 i
Samostojna
kuharicr
za vsa hišna de a z doi _oletnimi spri evali in priparočilom da 35 let ;ta o, zdra ;o is e n k 2 otrokoma za csntsr me-;ta Perilo izven hi e, centralna kurjava. Po nudbe na cgl odd Jutra pod »30J din«
4224 1
Frizerko
,n a j io moj, sprejmem v s.u^bo *-a sta..io, i^ia-a po Ojj.v^u.
..KO-n^eioKi sa.on itoz,i jji.nci^er, l>juiz.a a.
42J0-1
Mizarskega
pomočnika
zvežbanega za s.a.oo .n pohi.tvo spiele .wovak, iVitd^-cde.
4227 1
Pisarniško moč
, iiiiaiijeiij aiovtiio.ine n nems.-.ne ier
j.a.ljC Iii
.^.em za auvolt-t p -...no fljiiiciie pu ^—e n vej ..c aan^e.k v e .os.ati na psdruž Jutia
i o'öiju puvi
Otroško vrtnarico
perfektnim znan;em it* ijiničine iVem. Po nudbe z navedbo starosti m drugih zmožn sti na "gl odd. Jutra p.id Otrokoljubna«.
4241-1
Boljše dekle
1->bro kuharico, vajeno vseh del. po'teno. zdravo sna'ino, čedno in prijazno sprejme takoj sa mosto j en eospod — Po nudb? (s'ika za?;el.ienat na osti. odd Jutra pod »Samostojna gospoi'-i'a.
4260-1
Vdovec
z dvema šolro;veznima otrokoma išče f tarejio -ospodinjo za takoj — Na-lov v ogl. odd Jutra.	4Z64-1
Perfektna
kulnrics»
dobro izvežbsna. se takoj sprejme za Celje. — Nas'ov v vseh p:s n- al Jutra.	4267-1
Pr^ktik^n+ka
z znanjem stro;eP:sia. debi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojei s e« 4537-1
Pisarniškega slupo
mladega, potrebuje pod;et e v Ljubljani. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Takojšen nastop«.
4300 1
Tekačico
spreimem takoi v trgovino. Naslov v vseh poslovalni cab Jutra.
4312-1
Trrovska
pomočnica
z večletno prakso v mešani i stroki, vestna in uporabna j moč. ž.-li pr merne name- j st tve Ponudbe na ogl. od del. Jutra pod »Tudi na deželo«.
4364-2
Knjigovodja
s 15 etno pra.«o p.'; večjih pjjjtijin Oì: r. v.a v s.r.kj spadaj.ca proti nizki nagradi ves.-no in p.e:i.üj. Po-iud-be na ogl odd. Jutra pod »La.iio p^poidni« 4302-2
Dobro izvežbnna
pomočnica
za damsko krojaitvo ište iapo.lieve Ponudbe pod »Samostojna p:m? ni-.a« na ogl. odd. Jutra.
43.1
Jevljaislie
pomočnike
2a fino galaiitsi-.jsko in i v. asij sp.ej-ne Siu_a S , C.i e, K.a ja reua ;esta 26.	42J3 1
Kovinotiskarja
iščem Ponudbj i.a po
JL.I il • ------Ul'U
j.d »Kuvin.tisiiar».
4272 1
2 kovača crodjarja
Liener) in ooiikvalca Ausmachsr) sprejme "h • Süa žele^üH'x-a Zg. Polskava.	4273-1
Trgov, pomo^n'ea
jiidiu in pojt^na želi sr.meniti mesto s 1 aprilom Veiz rana v ma nu.a ;turi. g.t'a it riji. r^-t-jj^ ze'eznini Ponudbe na ogl cid. Ju t»», p;d »Dobra mo" 23-133 £	4313-2
Kuhinjski šef
M-i'Ovrsciia moi, ii'e mesta za sezeno a'i za st-vo Ponudbe na ogl. . :dd. Jutra poi »Su'-ar«. :
Zobotehnica
iš*e mesta. Gre tudi za asistentko Ponudbe na o_lasni oid. Jutra pod »Tudi iz\;en«.
4222-^
Dekle
z dovoljno izobrazbo, z z ..an jem ne.ii.tine i^ce mesta trgovske vajenke z \iso oskrbo Ponudbe pod »Oskiba« na ogljs odd. Jutra.	4230-2
Gospodična
v 19. etu želi službe Je dobra v pi avi in ra^u-naiijU, z znan^eai nem-ke_,a jezika ure tud: kot pomoč v gosp dinj stvu k dve- uli tričlanski druž ni. Nastop La marca ali 1 aprila — Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Najrajši v LjUb- jani«.
4228-2
Hotelski sluga
smežen cl >vens"e?a sr-brhrvat^kega in nem-T:ega jsz.k lš.-e s uZ e v prvovrstnem aotelu za sezoro	m Ty"1-
T--t,ri v Cellu t>od »Dobro lzvežban«.
42 .5 2
Knjigoveški
pomo?n:k
7 veT"tni orak=o i'če 1 i4be ct-ger A Maribor. Mlinska uli a 2"
4271-2
Pcbra šivilja
gre *ivpt na dom Pre-t 7am" de'" tui' na d >-n Nas ov v ogl. cdd J t-a.
432>-2
Dobra moč J Šivili«ko vajenko
gospod čna 5 trgovsko šolo >prt'mcm. Naslov v vseh in triletno Draksc v večic-m poslovalnicah Jutra, zavodu, spreme službo v	4491-44
p'sarm v mestu ali na deželi le vešča stenografije,
stroiepisia n knneovodstva.	, __.
Ponudbe na ogl odd. lutra " P^ovsko obrt spre-me pod šiiio »Kjerkoli«.	I ~ rekama Sasek, Ljuh'jma
4531 2
Vajenca
Vil.
4497-44
Plačilna natakarica
nlada. z epimi spričs-a i. zniolsa nem čine š e zaposl tve v rsstiv-raciji ali boljši gostilni. Cenjene pon di ni p^-diu ni:o Jutra v Celju jod »P.ačilna«.
4557-2
Gospodična
^ trgovsko šolo in pisar aliko prakso, vešča sa-nn t > '."iii kiijigjvod-stva. st.o episja in st -nogiatije siov srbhrv. 'ioresp^ndence tei v;e.l o ta'ih pisarni kih del. šče tresca ifjer koli g e 'jot b a ajničarka ali k t proda'alka v trgovino a i T^dor.no Na t"p tak J. Ponudbe na p druž J.i-tra v Mariboru pod Ji-fro -Mar J iva in ?a«. s Ijiva moj«.	35.8 2
Brivski pomočnik
iš;e s'užbo za ta':oj ip Sa^er. Žalec.
Jo
45"5
4312-2
Postrežnico
m'ajJo. spretno in sn?ž-ìì spre mem za dopoldne. Naslov v vse.i posloval. Jutra.	4-3i-l
Mizarski
pomo m
ün'k
Urarskega
pomočmka
rotretujem ta .oj. P.&n. tarič Äi.iran, urar Škot ja It.ka.	4277-1
Dobro pomočnico
prejme medni sal;n r.a -yr.evi 1C6 (.viila).
4336 1
Krojaški pomočnik
za, pomožno de o d bi za -xoslitev za štiri tedne. Pučnik, Francišksnsk uj 4397-1
vo'a'-čine pr^^t. vajen vsakemu delu, dobrj iz-vsžban v stavbnem delu se pripoioia kaki ve ji t.vrdki. najrajii v kaij-skeia ckra'u a'i na Go. re"js'.rem. Sko i J^koo, Ri-gaika Slatina.
4233-2
Prodajalka
za tr^o.i.ao z mešanim blagem ali manufY"ur->, tira 22 let, z dobrimi opri':.va i in znanjem tr:j:pl ja ter knjigo vo1ct a ze'i zapo • Itve. Na~!ov v vseh posloval Jutra.
4293-2
Plačilna natakarica
pridna, po'tena. z ve1--etno prakso in esc no pravico i;?e s> aibj Po- I nudbe na ogl. cid Ju- I tra poi -Zanesljiva moj in sin.ioatijna«.
4182-2
Frizerka
:'če mesto, ere t"di •sn I ju aliane. Ponudbi na o-1! i"dd Jutra »c-d »Frizerka«.
4413-2
Fina šivilja
s? prlporo'a na do-n za Mva-ije oVek. p'a'.'-ev, k^fmo^.^na zmerna. Cro-or^i èva ulica 7a. prltiičje, levo.
4443-2
IllülUBMMi
yas;nci( ke)
BfXlK'lM
Vajenca
15 letnega Ki ima veselje
do •»! k .istvu m pleskaistva, spreimem takoj Vsu ■••Kibo oo lirici » h.ši Irani Hieltet sp!ošno sl.kaistvo. Krško ob Äjvi.
4150 M
Vajenko
za šlvan.c o^r-jinem takoj, la.iko z ViO os_r^o v hi .i Kre.nž„r, š.7ilja. G ince, G-.ta IX, .it. 14. Vii.	4353-44
Zaslužek
Nudimo zaslužek
elik. vei.eten (300 do 1000 din dnevno) soae-a.c-m vodena prodajnih skladišč, zastopnikom in podzastopnik m Nov epoha ea predmet brez konkurence, mono-oo ske narave, prodaja in poraba v množinah, /.nanje stroke ni pot eb no. Zagotovite si hitro rajone, potreben kapital 3C03 do 20 000 din v gotovini. Takoj nje ln obsežne ponudbe na Fub icitas. Za^rrb. I.ica 9 .od štev. 55 486.
41S9-3
10.000 dinarjev
->r fv m k tr ? i a i p-djetju, ki bi mi da'o -i -s en zaslužek Po rudbe r.a ogl. odd Jutra pjd »Poštenje«.
4454-3
Potniki
Zastopnike
za VS3 ve i je ckra'e Išče zavarovalna družba za vse vr te zavarovanja. O-v ki so v te« - : .'Ki ž-; delevali. imajo pjed-aost Forulte na podružnico J fa v Mariboru pod »Zanesl.iv
4547-5
Provizijske
zastopnike
o'oisk st ank na da-ž:li sp ejmem za staro Pcn.dbe na podr ž. Ju'T-a v Ce 'U p d »Vi-oka provizija 20J2 .
4554-5
igilnega. mlaišo moč, — spreimemo takoi Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Služba potnika«.
4141-'
Ag'lne potnike
za izvanreden artikel iščem. Ponudbe na ogl. oddtl. Jutra pod »Velik zaslužek«.
43o5-5
Stenografija in
strojepisje
Izpopolnjevanje. Začetek marca. Trgovsko učiliščt ROBIDA, Liubliana, It novska ulica 15.
4118-1
Kolo
novo luksuzno športno, naj boljše znamke- naprodaj za vsako ceno. Cizel, Kotnj-kova 21/11.
4529-11
Seibt - Super radio radio
aparati visoko selektivni, ? cevni radi odproda e iz špe-diterskega skladišča z popustom 20 odst. na originalne tovarniške cene pri: Ludvik Ileršič. Ljubliana, Rimska 13. Zanesljive potnike sprejmem!
4313-9
£U^Ìnjikr>r viilaajCtukd? Stara zavarovalnica	ruiluuuc ,„
Hli^d.a ta^ ' -če aK:lne zastopnik e Prot, | 0dd. Jutra pod »Uspeh za-
\emško
konverzacijo
in pouk nudi iz.braze.:a ^cspa Kongiesni trg l;;. II. nad-str.	3 .91-4
Nemški, francoski
in hrvaški pouk za šolo in konverzacijo daje profes ri ca Komenskega ul.ca IS I., desno.	43Ò0-4
Francoščino.
nemščino, klavir
Privatni uspejni pouk nudi A. Fotočnik, strok, dipl , Groaarjeva c. 2, \hod Trlaška cesta M. vrata št. 5.	4209-4
Angleščino
nemžč no pouiu.e d ma ' evstikova uiica 16 tel. 30-D6.	4407-4
. sa-Ko\Tstno /lato < upu je " a i višjih cenah f'En	«uvellr
'..jubijan-a Wolfova »lica
Hlode
smrekove in jelkove kupu-lem vsako množino. Šuštar, Ljubljana, Dolenjska cesta.
4468-15
Akademik
ki je z odliko končal srednjo šolo, daje in-strukcije. Naslov v vseh .ojlovainican Jutra
4436-4
Italijanščino
poučujem doma, najceneie in najboljše, po najnovejši metodi. Ponudbe na ogl.
plašč
kc tum in druge prodana. Naslov v ogl. odd. Jutra.	4250-13
Malo rabljene
trgovske opreme
druga hiš..a d.'ia ta coj i prt.men Ponudbe s sliko na Zanier ov. Pavel pii P-e^o.ciu.
4160-44
Učenca
močniga in zdravega
po .tenia it.riev spre.-me-n ta".:oj v tr.ovino z mejanim ba-om Hr^na in stanov.nje v hi.i. I tota.n
visoki provizin za Kranj, 4lc()fu. loko. Tržič. Bled. Radovljico Ponudbe na ligi odd Jutra pod šifro »Oubei zaslužek«
«124 5
Strojnik
Dobrosrčne ljudi
iščem, ki bi hoteli darovati intelgentnemu očetu s skromnm zaslužkom kako ponešeno obieko. plašč ali čevlic.Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Večno hvjlp'*-»« I	4429-2
ta Ponudb: ra ogl cd de".'k Jutra pod »Pridnost in po.te.aje«
4097-41
Dober zaslužek
za vsakega v seh Ura Un Za oogovor pr lomite znamko Ponudoe nn ogl cdl. Jutra pi-š Zäs u.ek 163«.
4..81-1
Praktik^ntko
za p-sirno spre'mem tikoi. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Praktikantk"«.
I	4438-1
kovinočtiugar, va-i ec in j monter iš e primerne zapc-slitve v industrij- |
-V-f-n	p-niHhg
pod »Strrjnik« na o-'l. odd. Jut.a.	4234-2
Pfk'p 7. llo^lo
srednj h let vajena sa-mstojnega gospodinjstva in • oi!,k h del vi preir.en'ti svžbo s 15, — a-cen ali 1. apri'o~i °onudbe na ogl odd. -u ra pod »Bolj p *le-k"e«	4225-2
Gospodična
stara 18 let s t'govsko o o in eno eto in po pi arni ke prakse, per-lektno zmo.ni strojtri"-ja in stenosrafije ter rek~> lk', ren -in?. Sel prem'nI ti mesfo v I, "fc-1 ani all Varibo u P--nudbe ca cgl. odd. Ju-tr?. pod »Dobra st o e-piika«.	4430-2
Agilnega
zastopnika
ki obiskuje ve-je in
, ^ c » _____ manj e kraje iš:em za
r^mem h -p ; Slovenijo - M. Bleier, - tvernica šab cn za pr.d-tiskanje rojnih dal, Za-greo, stančijeva u'- 13. B	4192-5
Zastopstvo in
skladišče
dobro idoiih p-eimetov prevzamem zi Si-venijo. Las.e i ' apiti' ni razpolago. Ponudbe na ogl odd. j't' n »Z-St-v-stvo skadišče«.
4388-5
Gorenj-4292-44
Mlada gosnod?5na
izobra'ena. iš"e službe ^ r^trViirm Govori per fektno češki ln P n -dbe pod »Z-n-slll.
i- •'"'ra« na o ' " odd. Jutra.	415J-2
Šofer mehanik
trezen, pošten, in zanesliiv 1 voz.ič išče službo na to-vorn:. luksu-ni ali avtobus sposoben tudi planske avtomob:le voz:ti k;erkoli si bodi. PonuHbe na ogl. odd. Jutru "od šifro »Za nesljiv vozač«.
4530-2
Vajenec
za slašč čarno se sprejme P.etnar, Jesenice, sko.
Trgovskega
vajenca.
zdravega, rošt-nega. z dobrimi spr čevali, tudi iz ie-lezn.čais^e d.už ne. sp e,-mem t.-koi. Stanovan e. hra na v h'š-. Ivo Tausel. trgovina, Trbovlje I.
4288-44
Učenko
! za trg:vino ln Šivanje ; f prej me »Ju 1 ana«. — Frančl kinika u i a 3.
44C4-44
Vajcnca
za trgovino ter v men-
Pof n;k
1-1 stanu obiskuje trgovine v LJabl.a.it ln o .o 1.1 prevzin e se drugo 7a-*"p-tvo ''.obre udarne a!i veletr30v ne. Ponudbe na cl. cdd. Jutra pod »Podjeten«
jamccn«.
449 -4
Din 10 plačam
na uro tistemu, k: me nauči izdelovati oljnate pove ane slike. Cen j. penudbe na p:druž. Jutra v Celju pod »Foto«.	4553-4
Prodam
Ljubljanski Zvon, nevezan, »etniki 1S91,1900 do 1915; pripoved, in znanstvene knjige. Ogled cd 16. do 20. v ponedeijek Dalma t.nova Martu.ak pri
•fdilnict ipalnire. novr -pe-ranr spalnic» 'D razne druse pohištve do elo ugodni en naprodai f>eieda se pr- r» Ivar Mathian I iut>» Ivrševs 12 dvorišče.
17 II 12
lana
Spalnice
kuhinjske oprave ln drugo pohištvo oo n'zkt ceni prodaja Jože Kur-riik. Liublana. Za Šiška. pod hribom 28.
3374-12
Pohištvo
stanovania. trgovske
in t.rek, ulica 1 II. dr Jenku.
4328-8
Ugodno prodam
francoski in ital.janski Toussaine Lan enseheit veliki fcrm-t " Naslov v vseh posloval. Jutra.
4145 8
Mesto zastopnika
1 *-.o-o o1j? t-.rdk iz Slovenije za Beograd oz.
za Eri l'o, i"če verziran '-«rove- S'. v°ne". Pcnu
Lovca
letnik 1924 — 1935 deloma 446Ì-5 vezan, ' prodam. Ponudbe I na ogl. odd. JuUa pod šifro »Lovec«.
4427-8
taii i-o'e- usp ^obljene- r"b; na ogl odd. Jutra ra s-rejme-no takoj — o' »Preselitev v Beo-Ab-Ko, ijr.-eca 34. . ijrad«.
4514 44
dobite
zalogi
2600 550 220 900 525 320 100 260 t>o Spiei-
memo rud. v r,-čun smreko» •n bukov les event. ga tudi kupimo S* priporočamo
y>Snva«
Mzarstvo Prediamska 32 trgovina pohištva M kloš čeva cest» nasproti sodišč?
45-6-12
opreme in hotele naih:treje v "Tveču
poh'š^'a. Spalnice že od . .
Omare.....
Postelje . . . . Kuh'n ske oprive Kuhniske kredence Otr.:ške pnstelje . . Ž'čn' vložki . . • Mndroci . . . . Spre-memo naroč;la predloženh načrtih.
Slovenske knjige
1 sil stare; "e iz'aje, ki.pm P.€gle'te r>od s^e-j-». Pon -db- ra o-'!, odd Jutra pod «c'tarej-4518-5 ài*.	4J02-8
Sr»^lnico
novo. krasno. k^učem ia p:salne mize. prodam za vsako reno. Cizel. Kotu'ko-va 21/11.	4528-12
'SERIRAJ V „JUTRU"!
Prodam
Kredenco
sa jedilnico, dobro ohra njeno prodam po ugodili ceni. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4411-12
Prostovoljna dražba gozdov in kmetije z gostilno
V nedeljo, dne 17. marca t. 1. popoldne ob 1. uri se vrši prostovolina dražba za gozd » Meniševskem Ravniku in icer Sevska Pušča 6 oralov, Beguniska Pušča 6 oralov. Kaluža 8 oralov in Gladovec 6 oralov Gozd ie lepo zaraščen s trgovskim jelovim lesom in so vsi gozdovi blizu <ku pai iz kater:h se les lahko izvaža v Borovnico, Verd, Logatec. Planino, Rakek in Begun ie.
Obenem te naprodat hiša v Selščeku št. 19 z vsemi gospodarskimi poslopji, svi njtki. hlevi itd.; vse stavbe so železobctonske. V, hiši je gostilna in trgovina vinska klet za 2 vagona vina. vrt nasalen z lepim sadnim drevjem, približno 5 or/"T7> njiv*- senožeti, — g^iajne in bukov gozd v obsegu ca 40 oralov Hiša s t nahaja ob banovinski cest B«unje Sv. Vid. kiet se ravno gradi tudi bano vinska cesta preko Selšča lt3 Cainarje Ravnik tn zvezo z Velikimi Laščami. Spomladi nameravajo graditi tud cesto Selšček Ota-ve Rakitna Liubljana. kar bo trgovski promet po-trojilo Kupce se vabi tem potom da si med tem časom ogledaio imenovane parcele in se navedeni dan sieurno udeleže prostovoljce dražbe Vse ostale informacije so na razpolago pri lastnika v Selščku št. 19
4161-6
Cepljeno *rsje
prvorazredno dina: komad, diviak' korenjaki. sadno drevje nudi Žiher Franio. Zjmušani. Sv Marieta. Mo žkanjci. Zahtevaite seznam _ 77-6
Otrošik voziček
globok. dobro ohranjen, proda Štrukelj, Stan trg 9-1.	4507-6
Star štedilnik
Se stoječ prodam. Vpra. Saj te pri hišnici na Mais, ji vi sti 51
4510-6 Perzijsko jopo
krasno, proda »Inter-promet«, Aleksandrova cesta 10.	4592-6
Srebrne lisice
izredno velika izbera prekrasnih eksemplarjev, «c
zJai najceneje kupijo pri krznarstvu Dolenc Jože. Sv. Petra cesta St. 19.
88-6
jOdprodajamo
Popravljam
perzij. preproge
strokovno in poceni. A. Velkavrh. Ljubljana, Flor janska 15/11.
4-174-6 Otroški voziček
globok, dobro ohranjen — prodam. Gerbičeva 77/1.
4479-6
Mizarji!
Trgovske portale in izložbe v dobrem stanju prodam. Bogataj, Kongresni trg 19.	4478-6
F'ocno statvo
Za izdelovanje preprog prodam pri Resman, Dvorni trg 3.	4482-6
Otroški voziček
globok, modern, prodam —
Postojnska 20.
4488-6
Štedilnik
na 2 4 plošče, 2 pečnja-ka. dobro ohranjen, še stoje:1, ugodno proda Anton Kovačič, Ljublana, Viška ulica 3
33 C8 6
Gg. frizerji, pozor!
Ararate za trajno ondula-cijo na 24 volt, 30 grelcev in motorne ter brezmotor-ne haube dobavlja naice-ne;e Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.
4314-6 Biserna ogrlica
petvrstna se proda 6. marca t. 1. na dražbi v mestni Zastavljalnici.
4365-6 Otroški voziček
globok, prodam, Habič, Zabjek 3,11.
4344-6
Vloženo starinsko
skrinjo
češnovo, ln vitrino, zaradi selitve prodam. Ga-lusovo nabr 33. Zorko.
4352-6
Ia katran
v sodih po 200 kg, kg po din 1 90. Karbol i ne j avenarius
kg po din 6.—.
»Lohsol« za sadna drevesa. Avtomotorna, strojna, cilinderska olja, masti in vsa druga maziva stalno v zalogi pri A. Hmelak, mineralna olja, Ljub'jana, Tyrseva cesta 35 a
4362-6
Otroški voziček
obok, naprodaj. Martin Krpanova ulica 9.
4336-6
Prodam:
3 moderne fote.e. preoblečene s svilenim bro-katom, malo kredenco in nekaj omar ugodno. Pojasnila od 10. do 12 ure Gradišče 1, II nadstr. _____4304-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, svete barve, prodam Za gradom št. 3. Ljubljana 4240 6
3000 kg
krmilne pese
orodam. Moste Zaloška 181	4158-6
Otroški voziček
dobro ohranien prodam. — Naslov v vseh poslov Jutra.	42S1-6
Dame. pozor!
Zakaj sive lase? ko si lahko
za 26 din sami pobarvate lase z neškodljivo berlinske Ornonell-Henna Shampoo barvo, katero dobite v vseh niansah z navodilom pri glavnem zastopstvu • LUD VIK ILERŠIČ. Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13 (Rim ska cesta).
4315-6
2 elektr. kavna
mlinčka
»Mahlkönig« za kavo in kneip po jako nizki ceni proda Ludvik Ileršič, Liubljana, Rimska 13.
4319-6
Plinske generatorje
za lesno oglje za pogon motorjev in vse armature za preureditev avtomobilov na metan plin dobavlja Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska c. 13.
4318-6
Gg. trgovci,
tovarnarii!
2 motorni trikolici 4.6 KS močnim motorjem po din 8.200 proda Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.
4316-6
Za predtiskarijo
(Vordruckerei) najmodernejše vzorce s pri borom dobiš najceneje pri tvornici šablona za ročno delo M. Bleier, Zagreb, Stančičeva 13
91 6
Športni voziček
ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra
4232-6
Otroški voziček
g'obok, dobro ohranjen, prodam za 300 din. Po-izve se: Kolodvorska ulica 27.	4208-6
Nove kante
iz bele ploievlne v vseh dimenzijah proda trgo vina Lavrič, Celovška ce sta 28	4206-6
Prodam linolej
mizni štedilnik, psa, mo tor DKW 100 ccm. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »3. ni 1941« 4410-6
Prodam
15 kg cinastih krožnikov. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4419-6
NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA
M rJM
GENEfrAtbO ZASTOPSTVO
SCHNEIDER
ZAGREB. NIKOLIČEVA IO
fr^ttrarasitmssm
TABLETE - MAST
eri revmattzmo, g^htu In ISijasu masirajte boleče dele z »NI bol« mastjo ln vzemite »Nibol« tablete rudi pri prehladu, gripi ln glavobolu pomagajo »Nibol« tablete. »N 1 b o 1« v lekarnah Din 20.—
Proizvaja Apoteka Mr. Bahovec » Ljubljana.
Reg or 17 816/35
zalogo
do 30. t. m., ker bo na-
šo trgovino prevzela tvr-dka »Umetnost« iz Ljubljane. Predmete bomo odproda.1 izpod nabavne cene. Pr. Magaj (pri Makedoncu) — Kolodvorska ulica 30.
4405-6
Otroški voziček
globok, malo rabljen, poceni prodam. Bregarjeva 10.
4416-6
Otroški voziček
globoko, skoto nov, zelo lepo ohranjen, prodam. — Poizve se Florjanska ul. 20.
4451-6
2 novi pisalni mizi
ln šivalni stroj prodam. »Julljana«, Frančiškan-;ka ulica 3.
4433-6
Kupini
Stružnico
(Drehbank», dobro obra meno, kupim take). Ivan Prešern, Kranj.
4090-7
Rabljen dinamo
istosmerni. male oapetosti in velike amperaže Kupimo za galvanizacijo. Ponudbe na ogl. odd. lutra Dod šifro »Dinamo.«
4092 7
Rabljen foto aparat
9x12 cm, na plošče, optika najmanj 1:6.3, kupim. Ponudbe na droge-rijo Hermes. 4309-7
Mikroskop
v dobrem stanju do tl-sočkratne povečave ku. pimo Ponudb na Tvor-nico papirja, Zagreb, — £a vrtnica 17,	4281 7
Otroško posteljco
Kupim Anžič Snebrje pri Ljubljani. 4157-7
Rabljen fotoaparat
3x9 za plošče kupim. Odprtina in ostrina čim večja Compur S Ponud oe na ogl. odd Jutra pod »Foto*	4030-7
Bukovo oglje
kupim vsako množino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oglje 16«.
4063-7
Invalidski voz
abljen (tricikelj) z ročnim pogonom kupim. — Ponudbe na ogl oddel lutra pod »Invalid«
4391-7
Povečevalni aparat
dober, za Leica fi'.m ku lim Markelj Franc Vra-nifea.	4401 7
Foto aparat
ooljše vrste kupim Na slov v vseh posi Jutra 4398-7
Otroški voziček
omaro za obleko in pi salili stroj kupim. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Plačam«.
4449-7
Škropilnico za
sadno drevie
in kombinirano lestev (model Repše) kupi"? Ponudbe na ogl. odd lutra pod ši fro »Štev. 477«.
4426-7
Registrirno
blagajno
kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd Jutra pod šifro »Blagajna 19«.
4418-7 Otroški voziček
tebro ohranjen kupim Ponudbe na ogl oddel Jutra pod »Globok voziček«.
- «459 7
Ayibrìrìoto
Tovorni avto
dobro ohranjen, 2 tn pol do 3 in pol ton nosilnosti, kupim. Nasiov v vseh po slovalnicah Jutra.
4173-10
Kupim avto
moderen, 5 do 6sedežen, pripraven za taksameter. Ponudbe na Mally, Pe-rlčeva ulica 28.
4205-10
Avto
poltovornl, dobro ohranjen, 1500 kg nosilnosti, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekonomičen avto«.
4278-10
Majhen avto
2sedežnl, zadaj 2 rezervna sedeža, karta za 15 litrov bencina tedensko, se zamenja za špecerijsko b'.ago ali pa poceni proda. — Zadravec, Bel-tinci.	4189-10
Avtomobile
tovorne od 1 do 6 ton z Diesel ln bencinskimi motorji ln razne osebne proda po ugodnih ce nah Krupp za-top6tvo
0.	Žužek, Ljubljana. — Tavčarjeva ulica 11
4545-10
Tovorni avto
Chevrolet, nosilnosti 4 ln pol tone. v popolnoma dobrem stanju prodam. V Česnik. Poljanska 13
1.	nadstr. tel. 38-38.
4456-10
Topolino
malo vožen, luksuzno opremljen, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Topolino«.
4453-10
Kupim Topolino
v zelo dobrem stanju ca-brio, zadnjo tipo ali avto DKW cabrio. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Cabrio«.
4473-10
Poltovorni avto
za pogon na oglje in bencin in mali novi o sebni avto za vsako ceno proda Cizel, Kotnl-■cova 21-H.
4524-10
, Motor DKW
250 ccm. poceni prodam a!l zamenjam za lažjega Florjanska 31, n riti ič je.	4535-10
Stabilen motor
rabljen, 15 ks, novejše konstrukcije, na pogon z e-nim o°Jjem s prlpa dajoMm nl'nskim eene-••atrr.lem aii tud! sam motor kupim V poštev pride le motor v brezhibnem stanju. Ponudbi» = ro ninp popisom noraba gor;va. število o-bratov, "fabrikat. skupna teža. cena itd na naslov Ivan Senica. Zahodna 5, Celje.
4552-10
K"T>?fri twio
zadnji model, dobro ohranjen. 4-sedežni. mala poraba bencina. Ceni. ponudbe z opisom kilometriže in zahtevami na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoi«.
4552-10
Ureditev
premoženja
Poravnave, Konkurzne nadeve, odkup in inkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil in družbenikov dobičkanosno i varno naložitev kapitala, ureditev uprave m knjigovodstva, bilance kalkulacije, upravo nepremičnin. nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni
Lojze Zaje LJubljana. Gledališka ul 16-lf
Družabnika
Iščem za lesna trgovino prodaja drv) ali pri-;topim sprejmem tudi drugo zapis'ltev Kavcije zm^'fn Ponudbe na ogl cdd Jutra pod šif-•o »Trgovec«.
43°9-lf
Motorno kolo
dobro ohranjeno, do 200 ccm kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4212 10
Kupim avto
imuzina, št risedežna v orezhlbaem stanju, novejše tipe. Plačam ta..o,. Julij Rozmanit, Litija
4247 10
Rabljene
avtomobile
enega aH več starih od
jaUjen.h iz prometa ce tudi nesposobni za pro met Kup.m Najnižjo ce no in popis poslati na Ivan Sioiia Brežice Ko-A/dvorska cesta.
4143-10
Rešilni avto
nov ali rab.jen ali pa rabljen potniški avto v dobrem stanju, ki se da preurediti v rešilnega kupimo. Ponudbe z opl som na: Bratovska sklad niča, rudnik Rajhenb..r^ 4095-10
4-sedežni avto
malo rab jen boljše znamke, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekonomičen tip« 4112-10
Avtobus kupim
15 do 18 sedežev, dober (Bergsteiger), v dobrem »stanju. Ponudbe z navedbo cene na Dolinar Josip, avtopodjetje. Litija.	4231-10
Več DKW
avtomobilov
rabljenih, dalje OPEL-ÒLIMPIA kabrlo-let,
LANCIA 6sedežna limuzina, pripravna za taksi, ugodno proda DKW - zastop. J Lovše, Celovška cesta 93.
4246-10
Ugodna prilika
sigurne naložitve gotovine I v dobro idočo industrno ' cotrim ihresto«an,-p '.r I nudi Garancita v nepremičninah in prem čmnali Ponudbe s potrebnimi na j vedbam in . š,m	i.i
na podružnico lutra Maribor pod »Sigurna naie žitev«.	4U8 i 16
Ugodna prilika
S-gurno nalož:tre gotovne v dobro idočo hote'sko obrt in veliko poststvo v letoviš kraiu Obrestovan ie po do govoru. Nudi se garancija v neP'em čninsh tr ->:! 'o ne d;narjev Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Naložitev 440.000«.
4289 16
Hrf»nM»if> kni^ice vrednostne papirte kupujemo
stalne in po naiviš- i cenah in takojšntem plačlu
RIH» " t- ■<
Liubliana. GledaMšl ul. 12
4499-10
j
Parna žaga
išče družabn ka za postivi tev žage na Puhom. Stroie imam, kraj bogat na iesu Potrebni kapital d n 200.000 Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Diužabnik 200.<:00« 4299 16
10—15 tisoč din
posoji a L>če obrtnik na novo, tik banovinske ce ste in par minut od postaje stoječo nijO proti dobrim obrestim Even ga vpišem kot solastni ka. Nujne ponudbe na ogl. odd Jutra pod »100 procentna varnost«
4306-16
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK ZASTONJ
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
KLOBUKI, ČEVLJI, NOGAVICE. ROKAVICE. KRAVATE. ROBCI, DEŽNIKI
Kdo posodi
situlrani gospodični 2000 din. Vrnem takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Hvaležna«.
4185-16
Din 100.000
vložim v solidno ln dobro idoče podjetje. Sodelovanje pogoj. Ponud. be na ogl. od. -tw pod »eRntabilao 4«
12S7-16
Opekarna
na deželi, na stroini pogon dobroidoča, išče radi povečanja resnega in poštenega družabnika Lahko brez sodelovanja. Ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala na ogl. odd. Jutra pod »Zelo rentabilno«.
4494 16
Posojila
kratkoročna za trgovce in obrtnike, preskrbim hitro, brez kakega predplačila. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ui. 12. Priložite znamke.	4500-16
Iščem kapital
odnosno družabnika z 100 do 2C0.000 din gotovine za zelo dobičkanosno podjetje Poi.uube na ogl. odd. Jutra pod »Varno naložen denar 4512-16
Posojilo
vknjižba na drugem mestu, din 55—60.000. iščem za pension na Bledu, sigurna naložba. Naslov v vseb po slovalnicah Jutra.
4220-16
Vlagatelji pozor!
Rabim za jamstvo vložno knjižico za 100—150.000 din Dam soudeležbo na dobičku in sicer mesečno din 3000.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 3000«.
4296-16
Y npjériì
Gostilna
na prometnem kraju v pred mestju Ljubljane se odda s 1. aprilom t. 1. v najem. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra opd »Gostilna Tržaška cesta«.
4369-17
Kuhinja
s vsem intentai jem, sredi mesta, se odda izur jeni starejši samski kuharici. Ponudbe na ogl. dd. Jutra pod »Takoj 40*.	4329-17
Pekarija
se odda v najem pod ugodnimi pogoji v indù trijskem kraju na Do snjskem Ponudbe na og! odd Jutra pod »Pe kariia« Prednost imajo neoženjeni	4283-17
HIŠO. VILO,
dvostanovanjsko vzamem v najem na periferiji mesta ali v bližnji okolici (št Vid, Dravlie. Rakovnik). -Ponudbe na ogl odd »Jutra« pod »Sončno in suho, maj«. 4122
Priv.-frizcrsk' sr^n
i:-im v ve jerr>' lr,3ustr k a'u ali tr-;u. d "sno -^kal v kraju za ustanovitev ob'nt'. Krznin.č .ornja R:.dgo.
4 9:s.7
Vn<r*nrs JFVO e ent tudi mlin dam v najem t^k^j O • a it se
p p j h.«:n;c! ''r eni Usi n i o a'<i 3 o ó'.a aob ; r Vel La' h
42 3 17
Vrtiček
•v» z 'e- 1.1VO v za -£is v •ia ■ " na Glln"ah Po-, i nudbe pod V; u ek na I >rl ck! cl. Jutra
4219-17
Trgovine, trafike,
industrije
hotele, restavracije gostilne, kavarne, buffe te, mlekarne, vlnarne, par-lumerije, drogerije, hlie, posestva in m.ine prodajamo in posredujemo nakupe vestno, uspešno in solidno, poslovalnica Paviekovič, Zagreb, I.ica br 144.	4186-19
Zagrebški zabavni etablizman
, (bar-re6tavracija) v najstrožjem zagreb. sredi-i šču, dokazano lzivrstno i idoč, renemiran, lukra-j tiven, prodamo s komfortnim modernim ln. ventar jem, lokalom, po-stran.-.itimi prostori, z mesečnim garantiranim čistim zaslužkom 15.000 din, s vsem inventarjem celotno zalogo blaga, domačih in desertnih vin. šampanjca, likerjev, žganja in vseh desertnih specialitet, zagotovljenim desetletnim ugod nim najemnim dogovorom se zaradi smrti ta ko j za 145.000 din proda Poslovalnica Paviekovič. Zagreb, Ilica 144.
4187-19
Lokal
za brivnico in trgovina za manufakturo brez konkurence v večjem trgu oddam Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »15 marec«.	4223-19
Gostilna in
mesarija Mrežar
v št Vidu toči izborno vino. Na razpolago topla in mrzla jedila Se priporoča Fani Mre ar.
4213-18
Prostore
velike suhe ln svetle, z industrijskim tokom od dam za čisto obrt Na slov v vseh posloval Jutra.	4394-19
Lokal
dobro vpeljan za že'essilo trgovino oddam Per dan, Zaloška cesta 18.
4412-19
Mlekarno
v centru zaradi odpoto-vanja takoj prodam Na 3-ov v vseh pos Jutra.
4441-19
Lokal
za špecerijsko trgovino — iščem Por.udbe na oglasni odd Jutra pod šifro »Dobra točka«.
4428 19
Modni salon
aamsklh klobukov v
entru Ljubi iant pro dam Stalne dobre stran :e. n.zka najemnina Ponult? na ogl oddel. Jutra pod »Sezija 140 4437-19
Veleposestvo
na katerem je luksuzni dvorec ln Ima veliko gozda ln manjšo ekonomijo. kupim za gotovino Ponudbe na Ivana Cef a ta Solosljeva ul. 3, mez levo. Zagreb.
3120-20
Parcele
na najlepšem kraju me sta posamezne ali 10 ti soč m2 prodam. Drago Hadl. Novo mesto
3688-20
Nova hiša
dve sobi kuhinja priti kline, lep vrt naprodaj rad] odpotovanja Anton čater. Brežice 106.
3636-20
Na Mirju
prodam komfortno večsta-novaojsko vilo za din 550 tisoč Hipoteka din 200.001 6 odst. donos. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Iii ro »Nujno 1616«.
4381-20
Parcela
18.000 m2 najlepši razgled ob bodoči Plečnikovi cesti zaradi nujne potrebe gotovine prodam, po 40 din.
Posredovalci izključeni. Resne ponudbe na ogl. od del. Jutra pod »Čimprei«.
4379-20
Izredna prilika
Enodružinsko hišico z vrtom v ljubljanski okolici prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 40.000«.
4380 20
Kupim
na Dolenjskem hišo po možnosti s posestvom. Ponudbe s točnim opisuin in zadnjo ceno posilite na ogl. odd. lutra pod »Resen kupec«.	4373-20
Lepa hiša
najbližja okoiica LJubljane, naprodaj. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Gotovina 130.000«.
4334 20
»Posest«
real ite t na pisarna Ljubljana, Mik.ošlčeva
cesta 4/II Izdaja lastno glasilo »Posest«, ki izhaja vsakega 1. v mesecu.
V njem je na ponudbo veliko število hiš, vil ter parcel v mestu in na deže.l, kmetskih in ve-leposestev s točnimi opisi in cenami
Kdor kupuje ali prodaja nepremičnine, naj list naroči na gornji naslov. Zadostuje dopisnica.	94-20
Hišo
dvo- ali tristanovanjsko v vrednosti od 200.000 din naprej v Ljubljani kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd Jutra pod »Gotovina 200 000..
4245-20
Hišo v mestu
večstanovanisko, prodam. Prevzem hipoteke, ostalo gotovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družinske razmere«.
4559 20
Novo hišo
vefstanovanjsko, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša do 500.000«.
4410-20
9 stanovanjsko hišo
z 9 cnosobnimi stanovanji, prodam. Moste, Zvezna ul. štev. 8.
4452-20
Krasna parcela
solnčna. v Ljubljani ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4443-20
V Ljubljani
kupim večio donosno hišo, noveišo na prometnem kraju ali pa dve maniše. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Do 2,000.000. —«.
4378-20
»REALITETA«
posredovalnica nepremičnin
ie samo v Prešernovi ul 541. nasproti glavne pošte Posluie hitio in solidno. Prepričaite se' Telefon 44-20.
4377-20
Brez denarja
m mogoče Kupiti hiše z zemljiščem, možno pa Vam je isto prevzet: z vknjižnTni dolgovi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogop. Za večjo obrt ali manišo industrijo zelc. primerno lndustriiski tir ob poslopju. »REALITETA« Prešernova ul. 541. Tel. štev. 44 20.
4376-20
Dobropoznano
gostilno
v sredini Ljubljane z
vllko stavbno parcelo takoj p odam. Cena pr!-'nerna D bro nalo .en -'en~r Po.zv? -e v vseh posloval Jutra
4464
P'V"rHo
izvrstm; 'dočo oddam ali prodam Njslov v vseh poslovalnicah jutra.
4472 19 »Triu'a v.<
na Celovški cesti se t3koi odda z inventariem.
4467 19
Lokal
r^o'.s.cl a p -ar. 1 ki od • am vj.raat p : h -.1-
Kupim hišo
v Ljubbani ali na deželi. — Prevzem večje hipoteke za-žejien. Točne podatke prosim na ogl. odd. Jutra pod
»H. poteka«.
4375-20
Enodružinsko
ali d\odruž:nsko vilo v Ljub lum kupim ukoi. Ponudbi na ogl. odd Jutra pod : »Ljubljana 60«.
4374-20
Prodam hišo
nj Goren.skem v vrednosti 120 000 din zelo primerno za br.vca. če\liarja ali podobno Ponudbe na ogl. oddel lutra pod »Nova lepa hiša«.
4298-20
Trgovsko hišo
v centru Ljubljane kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod ši fro »Gotovina-hlpit-ka« 4169 20
Prodam njivo
od 1 in pol orala na Rad-van:ski cesti desno od električnega transformatona. — Primerno za parcelacijo. — Skupno din 100.00. Vprašati pri hišnem lastniku Stritarjeva 33, Maribor.
4308 20
Hiša
nedokončana na Zg. Bregu tik mesta z 1000 m2 zemlje naprodai. Poizvedbe v trgovini Merf, Sp. Breg — Ptuj.
4282-20
Večje posestvo
kupim, s pos opji ali pa samo zemljo, ki sestoji iz njiv, travnikov in gozdov, blizu železnice. Ponudbe z opisom in točnimi podatki ter ceno na ogl odd. Jutra pod »300.000*.
4190-20
Stavbena parcela
ob g avnl cesti nasproti Bonaieve tovarne naprodaj Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »ViSem-Krško«.	4201-20
Pritlično hišo
pripravno za obrtnika ali upokojenca prodam v trgu Poizve se pri Ant:nu Smrekarju, peku v Mokronogu.
4202-20
Kmetijski
strokovnjak
z vlijo izoorazbo, verzi-ran v vseh agrikultur-nih panogah, vzame ta-fcoj v najem večji vrt ali r.dnje veliko posest io a »•e .um étsvi om sadnu 1 re ves v neposredni bližini mesta Kranj. Celje, Maribor ali Erežlce. Ev prevzamem onemoglega lastnika v popolno, prvovrstno oskrbo Takoj, šnie ponudbe pod »Agro nom« na ogl. odd. Jutra v Celju. 4270-20
Krasno posestvo
v neposredni bližini Lju bljane, 6estoječe iz eno-nadstropne hiše, vrtne hiše, ter obsežnega sad npga vrta ugodno pro dam. V hiši je vodovod ln elektrika. Naslov v vseh posloval. Jutra.
4465-20
Hišo z vrtom
in gospodarskim poslopjem prodam. Trata 6 ob. Št. Vid 4496-20
Prodam
26.000 kv. m pol gozda pol travnika, na parceli potoček ob cesti Vrhpolje Motnik po 2 din kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prodam«.
4481-20
Solnčna parcela
Mirje, tik tramv-ia, 850 kv. m naprodar- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radi nujnosti 130«.
4489-20
Na Omišlju
na otoku Krku. ugodno naprodai lepa vila. Interesenti na lavijo svoi naslov na ogl. odd. Jutra pod značko »Omišalj«.
4476-20
i-i.
,1 Vi. 4515-19
w^jnjm
Zajam -
gotov novac
dugoročnom otplatom doblju odmah državnl-gradski namješt:nlci sa definltlvom i penzione-rl (oženjem bez J am ca). Upute daje Adria Zagreb Petrinjska XI. Priložiti marku.	4071-16
J.<ikt>l
na Tvrševt reif- «t 55 za tako' >H-.:ti Info-mie -dai» n« 'betic Mìur (
4248 19
F.rlfl v Št V f*u n T ub'iano ät 91 (pri Perš.nl .idd^m 4363-19
Pisarno
s telefonom kot souporaba za nekai ur dnevno :ščem. j Ponudbe na ogl odd. hitra '. z navedbe cene pod šifro : »Center 333«.
4372-19
G. frizerji
Damsko frizerski salon, moderno urejen center Ljub jane, prodam takoj. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Cent r.
4jo8-19
Lokal
•-•Cd im nr. p,c:ne:rj V-ki k' r se je nai.a.a-.a prek., is 1 t ur^.ol'.a in o "... -a obrt »uu-"selj. St.irl trg 9 T
4~)3 :9
Trgovino
e f fì. ~ "> r* ;r f T r'
•• Celju. P nud •p na odra. vU r.: v Maribor i; pjd »i.'O i .a-n n «	4519-19
Gostilno ali huf'et
.o'oro Ido o l^e m"ad zakonski par kjerkoli na jTometnem kraiu Ponudbe na ogl. odd. •Jutra pod »Kavcl e z io žna 113«	4164-19
Prodam parcelo
«00 kv. m « trotoariem in
napelianim vodovodom. — elektrika in kanalizacija, le ea lužna ob vodi 220.000. din. Liubliana, Trnovski pristan 22.
41)6-20
Hiša
I "iDstano Ka, z vr-o.n v LJ bij: il: in kia-; r ::g-d'o napro .aj — gl o-i 1. J atra.
43jj-10
Hišo
io.o. en nad tropno, u-| '^oJno prodam z nekaj ! hipoteke v St. Vidu nad : Ljub.jjno Na lov v vseh I 'X>s ovalnlcah Jutra
4357-20
Enonadstropna
tristan. hiša
j ::edokonjana, naprodaj.
'marsina cesta po^e? ! LJubljana.	4355-20
Hišo v Ljubljani
1 dam v najem za dobo dveh let za din 5000. — Poizve se: Antonija Zaje, Smartinska cesta št 19, trgovina.	4359-20
Vilo v Brežicah
dvodružinsko, vlsokoprl-s ično s pralnico, drvarnico svinjskima hlevoma in 1000 m2 prvovrst ne zemlje prodam tar kot zelo ugodno za 95 tisoč dtn Poljanšek Ig-nac trg. Brežice. I	4064-20
Novo vilo
t nonadstropao, dvonta-
.anjsko, z vrtom r oko 1 u Ljub>janskem se pr_<la. Poizve se pri ravnatelja Maienšku. Tav-larjeva ulica 1, priti.
4400-20
Travnik
v okolici àt Vida ali Je-žice kupim ali zamenjam za parcelo iM F<?-žigradom. Pojasnilo da Fr. Ma;gaj, Kolodvorska ulica 30.	4406 20
Hiša
dvonadstropna, starejša, so.idno zidana, v centru z 10 stanovanji in večjo parcelo na prodaj za 1,350.0jO din
Vila »Pension« na Bledu v neposredni bližini Jezera na prodaj. Redka prilika, cena din 275 tisoč. — Večje število par cel na vseh delih Ljubljane na prodaj.
Informacije daje rea-lltetna pisarna KUNA-VER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6 (prej Rimska cesta) tel. 37-33
4445-20
Hiša
' nedogralena, s stanovanjsko gospodarskim poslopjem naprodaj. Naslov v vseh po-j slovalnicah Jutra.
4541-20
Trgovsko hišo
v centru, donosno, hipoteka 500.000, šest parcel, strnjen sistem, prodam. Brezplačne informacije daje »Interpro-met,. Aleksandrova 10, Ljubljana.	4533-20
Enonadstropno vilo
ie ne popolnoma gotovo prodam na severnem delu Ljubljane, zaradi stiske. Gostilna Fond, Tyrševa cesta 82, naproti Stadiona.
4534-20
Ugodno naprodaj:
HISA enonadstropna, 5-stanovanjska, komfortna Cena 575.000, Bežigrad. HIŠA trinadstropna ine dograjena) 16stanovanj-ska komfort, netto do. nos 86.503 din. Cena din 1,70j,030
HISA, dvonadstropna, 6-stanovaniska netto donos 30.CÒÒ. Cena 500 000 HIŠA enonadstropna, — enodružinska, 6 sob, vrt. Cena 350 000 Din. Prule. HISA, tristanovanjska, visokopritllčna. cena 190 ti,oš din. Kodeljevo. ' ElšA, enodr^'n^k.., 2 sobe. vrt, cena 70 000.— Rudnik
PARCELA, strnjen sl-jt.->a: 312 kv. m, 7,3. c ln 37.000 din. Bežierad. KOMPLEKS, 4312 kv. « po din 14 za kv. ra ob dele.- f-kem koloJ ' ru ter razne druge nepremičnine proda realitet-na pisarna ALBIN ADA-MTČ, — Gosposvetska -»=ta 7, vts-a-vls S'a-^1-ča.	4509-20
V Celju
ob Krekovi cesti prodam po ugodni ceni malo par celo na lepem mestu. Istotam naprodaj kompleks 2.500 kv. m za 40 000 din. Ugodna naložba denarja. Informacije: Blaževič, gcetllni-čar, Narodni dom, Celje.
4553-20
4-nadstropno palačo
novo zgrajeno, v centru
Ljubljane, visoko rentabilno prodam za din 1,400.000. Polovico hipoteke se lahko prevzame. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Palača«.
4561-20
Stanovanje
Trisobno stanovanje
v centru, solnčna lega. s 1. majem na razpolago. — Informacije od 10.—12. ure na Bleiweisovi cesti 20-1., levo	4086-21
'g/ttera/fe órvepfoèen cm*t
HEIKEL-HEROLD
dS-OJ ZOlfrortlfc*
HARIBORit irt
Dvosob. stanovanje
komfortno, oddam takoj
ali pozneje. Herberstci-nova ulica 27.
4343-21
Enosob. stanovanje
oddam, bližina magistrata, pripravno za krojača ali šiviljo. Naslov v ogl. odd Jutra.	4333-21
Trisob. stanovanje
lepo sončno, oddam 1 maj. Naslov v oglas, odd. Jutra.
4335-21
Stanovanje
2 sobi, kopalnica priti» kline, vrt oddam za 1. april za 700 din Trste-njakova Ul. 7. Bežigrad 4216-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, zdravo in sončno v I nadstr. oddam s 1. majem v Spol. Siškl. Plačljivo za 5 le* vnaprej. Naslov v oglas, odd Jutra.	4237-21
Trisobno stanovanje
sončno, poceni oddam. Dolenjska cesta 80. — Ogled vsak čas
4256-21
Stanovanje
opremljeno, jedilnica ln spalnica s posebnim vho dom oddam. Krakovski nasip 14-1. nadstr.
4155-a
Dvosob. stanovanje
oddam mirni stranki s 1. majem v najem. Naslov v ogl. odd. Jutra.
4239-21
Stanovanje
soba, kuhinja, pritikli-ne oddam .stranki breu otrok. Tyràeva cesta 181 4390-21
Dvosob. stanovanje
parketirano, z balkonom in vsemi pritikllnaml oddam za 1. april v Ger-blčevi 19, Vovk Frano.
4414-21
Enosob. stanovanje
mansardno, oddam l. maia
na Bleiweisovi cesti št. 9» Informacije II. nadstropje, levo.	4417-21
Komfortno
stanovanje
dvosobno oddam mirni stranki. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.
4432-21
Dvosob. stanovanje
3 kabinetom ln kopalnico oddam s 1. aprilom v Medvedovi ul 5. Vpra» 1 Sa j te pri K vedru.
4435-21
Lepo stanovanje
sončno, mirno, 2 sobi, kabinet, veranda, vrt, ves komfort oddam ▼ Aleščevi c. 74.
4460-21
Dvosob. stanovanje
majhno, oddam za mal. Naslov v vseb posloval. Jutra.	4455-21
Nameravam
zgraditi
večstanovanjsko hišo z dvosobnimi komfortnimi stano, vanji. Iščem interesente ko» solastnike etažnih stanovanj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lastno stanovanje«.
4539-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom, manjše, čisto, v Zg. Slškl, Pre-lovčeva u'lea 11, takoj oddam. Cena ugodna.
4279-21
Trisobno stanovanje
kopalnica, pritikllne oddam s 1. aprilom. Vpra. šaits * Čopovi 21.
•504-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom oddam s 1. aprilom v Preradovlievt ulid 6 za bežigrajsko gl n-nazljo. O^i^d dne mo od 16. do 18.
4516-21
Dvosob. stanovanje Dvosob. stanovanje
komfortno, s kabinetom, I kopalnica, pCln, se o» oddam s 1. majem v Ma godno odda v najem, riboreki ulici 21, visoko Informacije daje Olga priti Ogled dnevno od, Kajfež, Start trg 28-1. 14. do 16.	4310-21 i	--
»JUTRO« St. 32.
16 -
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE : Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split. Vloge obrestuje po 4%, vezane na odpoved po 5%
Üouoljuie Kramoročne Kredite u lenočem ratunu tis sonnra ìrgousRe menice
noue ULQ6E znnsmo Qtn &7,olo.ooo—
DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000.— Vrši vse bančne posle najkulantneje
D* osob. stanovanje
v mestu ali bližini, išče mirna stranka brez otrok za takoi ali 1 april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Državni uradnik«.
4244-21a
Dve enosobni
stanovanji
po možnosti v istem okraju mesta, iščem za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. pod »Miren krai«.
4229 21a
S i. aprilom
ali !> 1 majem Iščem v centru mesta trisoono. kom- ortno stanovanje — Ponudbe pod vtaj« na og odd Jutra
3835-21a
D\osob. stanovanje
v mestu (v centru) visoko pritlično aii v prvem nad stropiu išče za ma, ali prej upokoien uradnik s sopio-i|o. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik«.
4280-21a
Dvo- ali enosob.
stanovanje
s kabinetom, komfortno ižčem za maj v nepo sredni bližini centra ali pa sv Jakoba Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Lep3 in sončno«.
4311-21a
Enosob. stanovanje
sončno, suho, za 1. april iščem Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Točen 16«.	4327-21a
Enosob. stanovanje
iš e zakonski par, po možnosti v bližini Kolodvorske ulice Ponudbe pod »Brez otrok« na ogi odd Jutra	4243-21a
Dvosob. stanovanje
z malo vrtom išče za april maj 3članska družina na periferiji Ljub Ijane Ponudbe na ogl ödd. Jutra pod »Trije« 4258-21a
Stanovanje
Iti ali dvosobno v mestu, iščeta zakonca za april — Ponudbe na ogl. odd. lu tra pod šifro »April«.
4485-21a
Stanovanje
lepe sobe. kabineta pred sobe ali dvosobno išče starejši zak par držav ni uradnik brez otrok. Najraje okoli Sv Krišto fa ali Sv. Petra Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Prvi mai stalno« 4170-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom ali dvosobno solnčno, partei ali 1. nadstropje išče mlada tročlan-ska družina za l. april ali 1. ma) do 500. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4424-2 la
Zakonski par
brez otrok lš^e za 1. maj dvosobno stanovanje. snažno in suho Pi-- üene ponudba s toi-nim opisom ter navedbo cene n . s p-iSl.-e.n t>a naslov Blokar. Vodnikov trg št. 5-H.. soba 14
4395-21a
Zakonca
bieù otioi iščeta eno-sojno stanovanje s kači neto:n za april ali maj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Točen olačnik 376«
4408-21 a
Trisobno stanovanje
s kopalnico v vili v Spali Zg Šiški iščem za 1 maj Ponudbe na og ir!d Tutra pod »Državni uradnik.«
4490-21 a Stanovanje
dvo-obnc udobno, išče mlad in soliden zakonski par Ponudbe na ogl od Tutra Dod »Center presta-	4511 -21 a
Opremljeno sobo
o pjaeonini vhixwm, z vso oskrbo, oddam sta ni o^ebi s 1. marcem t. 1. — c£>iio.:ska ul. 5. Pruie 4210-23
Prazno sobo
elegantno v äuüDtm cen tru mesta v i. uai=tr.
lille	S SC l'j^Jx<-
kopalnice in te efona. a
jre/s posef) iesa vho^a. z iaze,ledom na prò-netil o ulico ocida.ii so.ldne-aiu gospodu s 1. aprilom. Naslov v vseh po-3 oval Jutra.
4233-23
Solnčno sobo
s pustnim vhodom takoj oddam na Prislcovcu št 8.	4403-23
Sprejmem
-Iva stanovalca Cena 100 din Podmilščakova ul 5.
4332-21
Sobo
prazno ali opremljeno, s posebnim vhodom, z eno ali dvema posteli ama. kopalnico, oddam samo boljšim osebam Naslov v ogl odd Jutra.
4345-23
Pisarno
v centru z vsem inventarjem oddam ali pro dam sam inventar Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Opremi lena* 4207-23
Na prvovrstno
hrano in stanovanje
vzamem do 5 oseb Vsa oskrba, krasni gozdni sprehodi. Priporoča se Anton Kirn gostilničar Prekopa, p. Št Jernei na Dol.	4012-23
Sobo
opremljeno, s posebnim hodom, souporabo kopalnice oddam takoj ali pozneje gospodu Naslov v ogl. odd Jutra
4360-23
Prazno sobo
s posebnim vr_„cl>jiri od-.ani takij Naslov v vseh posloval Jutra.
4409-23
Sobo
prazno an oprem j eno s äJUporabj kopali.ice. ta-KOj oddam. Poizve se v jvorakovi ulici 6, pritličje	4386-23
Prazno sobo
xiaam Cükoj ali s 15. marcem. Pri voz 3-1.
438 • 23
Sobo
svetlo in zra.no oddam Vožarski pot 1. Višno-v-ec.	4444-23
Sobo
epo opremijtno v centru oddam 6 posebnim vhodom Cesta 29 oktobra št. 5. pritličje
4447-23
Sobo
t vhodom 5 stopnišča oddam s 15. marcem v Beethovnovi ulici št. 15. uriti , levo	4349-23
I Dve sobi
lepo opremljeni, oddam solidnim gospodom, vsaka z dvema posteljama. Borštnikov trg 2/1.
4421-23
Prazno sobo
oddam v Kolodvorski ul At. 11.	4431-23
Lepo solnčno s°bo
ali sobico oddam z vso
oskrbo z zelo dobro domačo hrano pri Sv. Jožefu. Ci-ril-Metodova ul 19,_ visoko pritličje, desno, šušmel.
4493-23
Lepo sobo
parketirano oddam gospodični ali gospodu. Sprei-mem pa tudi sostanovalko k boljši gospodični Gra-daška 8.	4486-23
Elegantno sobo
v centru, sepanran vhod, ;
kopalnica, dvigalo. 1 al- 2 ; postelji, oddam stalnemu gospodu 15. t. m. Naslov ; v vseh poslovalnicah Jutra. ' 4487-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom za 15 marec Išče starejsl soliden samski gospod. Najrajši v Sentpetrškem okraju ali na Taboru. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Soliden 200«.
4343-23a
Sobo
s hrano lice takoj ali za 15. marec solidna, ves dan odsotna gosp:dlčna. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Uradnica 20« 4402-23a
Opremljeno sobo
s strogo posebnim vhodom, Iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Siro »Vdovec«.
4371-23a
Elegantno sobo
opremljeno, s posebnim vhodom, uporabo kopalnice samo pri boljši družini išče gospod. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Profesor«.
4422-23a
Za april ali precej
oddam stareišemu osamlie-nemu gospodu ali upokojencu sobo s souporabo ko- j palnice za stalno, event. z : vso oskrbo. Ponudbt na ogl. odd. Jutra pod šifro ■ »Bleiweisova c. 250«.
4538-23
Opremljeno sobe
-tlo zrann. oddam 'vezna ulica 23 M iste
4253-23
Sobo
epo. sončno > posebnim hodom oddam takoj Naslov v vseh pos Jura	4254-23
* opremljeni sohi
posebnim vhodom za 1 trt za P gospoda « oližini tehnike na Mirju. oddam Naslov v vseh poslovalni cah Futra.
4423-23
Dve prazni sobici
jodstre ni	cddam takoj
ospodom	Poizvp -f a
MasTfcnv-	58 Dodpri-tličje 4461 -"'S
Sobo
.epo opremljeno, sončno, s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu za takoj Iliaš, Gospo-vetska cesta 10-11.
4527-23
Sobo
t eno ali event. dvema posteljama oddam C es. a Rožno dolino 44.
4503-23
Gospodično
tud- diiakinto spreimem na stanovame v sredini mesta. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra.
4517-23
Sostanovalca
spreimem v solnčno oprem Ijeno sobo ? elektriko, me sečno din 110 Zeliarska ul. 11/11. vr. 2. Trnovo
4560 23
Elegantno sobo
opremljeno, s centralno kurjavo posebnim vhodom s souporabo kopa -niče, sončno, pri bo jši družini Išče gospod. Po nudbe na ogl. oddelek Tutra pod »Profesor«.
4422-23a
Višji uradnik
talen, dober plačnik — l®če gav-o-iievo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod V centrumu«.
4463-23a
Garsoniero
■premljeno ali prazno v centrumu išfem. Ponudbe na ogi ödd J itra ood »Zakonski oar«
4513-23a
Stanovanje
- nrano v Senovem pri ^ajhenburgu za 15 marec išče m ad rudar — Tista družina ki bi ga ;preje<a. naj sporoči na oelasni odd Tutra pod *skromen«.
4215-239
Sobico v Ljubljani
Tče akademik ? 15 mir rem Pisrrene oonnd'-je na Dodr^žnico J-'trE v Celju pod »Snažna«
4551-23a
Oprpmlipno sob"
strogo separirano. ;ščem. Ponudbe na ogl odd lutra pod »Strogo separirano« 4544 23a
Sobo
opreml'eno. s prehrano — iščem za sina visoknšolca *a 15 marec bl-zu elavnega kolodvora - Ponudbe na ogl odd lutra pod šifro »Udobno«.
4235 23a
Javn? dražba
naidenih predmetov bo 6. marca ob 9. uri na želez, postati. Liubhana.
Sodna dražba
teriatev Konzumnega društva za Sloveniio v likvidaciji se vrii 6. marca ob 10. uri dopoldne na sodišču v L|ubi|ani, soba 16. — Pogoji ugodni.
4370-32
Miw.yiM
Kratek klavir
skoro nov, krasen glas, modem, radi selitve naprodaj. »Jugospedit«, Maribor, Aleksandrova 51.
4540-26
Gramofon
znamke »Hls Master s Voice« s ploèiami ugodno prodam LJubljana. Topniška 15-1. desno.
4520-26
Kromatično
harmoniko
5-vrstno z registrom, 120 basov, moderne oblike popolnoma nova ugodno na-prodam ali zamenjam za kla vir proti doplačilu. Naslov v vseh poslovlnicah Jutra.
4554-26
Informacije
Opozorilo!
Nisem plačnica za dol. gove, ki jih naredi kdor koli na moje ime. — laladea Ana, Ptuj, Slomškova ulica 7
4191 3
1500 kg
i
govejega sena
proda Ivan Prosane, Ce. sta v Zeleni log 5
4393-33
Živali
Prodam psa
starega 6 mescev, samec, čistokrvna an;le ka do-! ga. Petrič Medvedova I u Ica 7, Šiška
4339 27 Zelena papiga
je ušla. Najditelj se napro-I ša, da jo odda v Vrhov-čevi ulici 11.
4420-27
Knjigovezi!
Prodam stroj za perezova-n;e knjig, Schne:dmaschine, 70 cm na kolo. ugodno. — Naprodaj pri Oreš.č Janko, kn;igovez, Vegova ui. 8, Liubljana.
4480-29
Stroj za
tamburiranje
poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4 43-29
Golobe lasuljarje
(Perückentauben) v raz ličnih barvali importira. ne in lastne vzgoje z rodovnikom najboljšega porekla odlikovane na vseh mednarodnih raz-1 stavah proda Mak? šie-i veček. Maribor. Puški-■ nova 7.	4550-27

Preklic
Nisem plačnik za svoio hčerko Milico Rumac 12 Koroške Bele št. 128. Ru mat Jože.
4475-31
Strofi
Lesne industrije
Trostrani stroi za ladiiski pod tovarniško nov na zalogi Tudi rablien po nizki cem takoj na razpolago — Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska 4. Tel. 45 42.
4366-29
Fižol za kuhe Jobite poceni pr Sever & lomp Crnsposvetska c. 5
2709 «
Vino
izborni dolenisko črnino prodam rad' opustitve go stilne Naslov » vseh Doslo valnicah lutra
4072 33
Krompir
rani, reza. in Kraljica, pozni, roza ln beli. au dim vsako množino po ugodni ceni Zantevam ie 5 par provizije ori ke od nakupne cene. — Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Prvovrsten krompir«.
4193 31
Za kleparje
no* Vulst stroi (Wulst maschinel ugodno prodam. Gutnik, Kranj. Prešernova.
4301 29
Stroje za takojšnjo dobavo prodam:
2 stružnici z vdelanimi motom 1 vrtaln' stroi do 25 mm 1 stiskalnico na vre-| teno 45 mm močno. 2 kom-presoria za kamnolome, 2 1 lutomatski črpahki za hišni vodovod 1 (Abschärfmaschi nei za usnje 2 motorna kolesa 200 cem »Atlas«, 2 bru silna stroia itd 11'DVIK I1.ERŠ1Č. Ljubljana Rimska 13 Strojno teh nična pisarna.
4320-29
Za vsako ceno
pred m dva ^i alns st o ja in varilni aparat Ci-zel. Kotnikova 21-11.
452.:-22
Dopim
»Janko«
Zakai se ne oglasiš Žalost na Helena.
4184-24
Marihorčanka
mlada, že i poznanstva z , akademsko izobra enim gospodom v svrho dopisovanja Pontid'^e na podružnico Jutra pod »Razočarana;
4274-24
Industrijalec
36 letni, dobro situiran — želi spoznati damo. staro do 26 let z dobre hiše. Ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. lutra Dod »Resno«.
3961-25
Razočarana
gospodična
želi spoznati zna ajne-ga gospoda Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Nežnost t
4404 24
Samostojen obrtnik
v tovarni s 30 tisoč din o tov: ne in mesečnim dohodkom 1800 din se . želi poročiti z deklet m , do 30 let starim, dobro j go-podinjo s primerno ' gotovino. Ponudbe pod r.Srečen zaken. na podružnico Jutra Je niče.
4293 25
Državni uslužbenec
star 32 let, se želi poročiti z gospodično od 20 do 32 let staro, čiste Dretekloeti Ponudbe s s lko na ogl odd. Jutra pod Diskrecija«.
4326-25
Mlad strojnik
s sta'no službo želi resnega znanja z gospodično v starosti od 20 do 30 let v svrho poznejše ženitve. — Ponudbe po možnosti s sliko, ki se na željo vrne, na oglas, cdd. Jutra pod »cr»r'a« 4331-22
Damo
dobro, bi poročil. — Ponudbe na og . cdd. Jutra pod »Profesor«
4257-25
Gosnod
star 28 let. miren, tih zna-Č2i. naobražen, z nekaj kapitala, išče v svrho ženitve znanja i gospodčno iz boliše družine po možnosti z nekai gotovine Predoo-goi plemenit značaj. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »V lepi harmoniji«.
4483-25
Šivilja
26 let stara bi poročila do 35 et starega gospoda z državno službo s mirnim življenjem. Le resne ponudbe na ogL odd. Jutra pod »P-roka« 4016-25
Katera gospodična
že i biti srečna naj piše na podr Jutra v Ce lju pod »Trgovski na-mešč.-nec« Slika zažslje na. katera se vrne. Taj nost zajamčena.
4137 25
26 leten fant
pošten, s 95 000 din, se želi poročiti z gospodično s posestvom v bl-žinl Ljubljane Naslov v ogl. odd. Jutra.
4180-25
Vdova
brez otrok želi spoznati starejšo osebo z obrtjo in kapitalom ali pokojnino. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Mira«.
4542-25
M	iMfar
IVI/I	
E NO- IN <	VECSARVNE
JUGO( /1 _ /O J .	j R AFI K A - - ^ .t. . rtO i i
	
f ^^^ - 1	
Strugarje in koilarfe,
dobro kvalificirane sprejme takoj po ugodnih pogojih
tovarna vagonov, Slavonski Brod.




^ "S

v tf^3

Lesna industrija
pozor;
Polno'armenike od renomi-ranih nemških tovarn, toko-mobilc in >ploh vse stroie za lesno industrijo dobavlja kratkoročno in po nizkih cenah Ludvik Ileršič I.jub liana. Rimska 13. Izdela Toiekte brezplačno !
4317-29
Mizarske stroje
.u orodje, kupim Pisem- ponudbe na po-vuž Jutra v Maribiru od »Stroji«
4275-2!'
\nker šivalni stroji
ajmt dertjejši zt gospo-inje šivilje krojače za ntlanje tudi z dvema •. ama za robike Malo ib 'ene Verità.- Central •jobin prodala Tr glav e-ijeva cesta 16
4o92-29
»Hela«
Pridi kma u — Te'-ko Te pričakuje Tvoj Janko
4522-24
Diatonično
harmon:ko
trivrstno, skoraj novo u-godno prodam. Anica Na iran pri sega. Vrodni-kov trg 5-1. 4523-24
Mlajši gospod
seli resnega znanja s amostojno mlado damo. Ponudbe na og as. odd. Jutra pod »Leitet ul kadr«.	4501 24'
Prvovrstno šiviljo
samostojno črnko sred nje no-tave ^	l-r
, ~r»±ov1r.o ali lastno hi šo iš^em radi pomanjkanja nanstva Dopise na ogi. odd Jutra	ši-
fro »Krojaški mojster« 4148-25
Slovenca
državna uslužbenca se želita poročiti. Besne po nudbe s sliko na ogl odd. Jutra pod »šnTa-dlja«	4076-25
27 leten mladenič
z javno sltižbo išče čedno dek.e z gotovino. — Resne ponudbe s sliko na ogl odd. Jutra pod Bodočnosti 4^5^. 25
Ločenka
starejJa zdrava simpatič na dobra gospodinja so iidna brez otrok z goto vino iš:e znanja re ne ea odkritosrčnega go-poda uradnika, posest nika 50 do 65 let. Pred nost vdovci brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod sOsam jena« 4075-25
1100 kg lepih
namiznih jabolk
^rodam po zelo ugodni •oni. Naslov v vseh po-ovalnicah Jutra.
4439-34
NARODNA
8 letna deklica
in 35 letni očka s sta-novanisko opremo, želita znanje z boljšo gospodično ali gospo v svrho skupnega gospodinjstva Popo'ne dopi ■se na ogl odd Jutra ! pod »Skupen dom«.
4498-24
Ugodnn naorodsi'
eč prvovrstnih šivalnih •ctroiev koles otro^kh vo--čkov m razn'h drugih predmetov	»Promet«, —
nasproti križanske cerkve.
4450 29
Pisa'ni stro^J
nderwood Smith Bross. ' (intinental Kappe! si v lobrenn staniu naprodai. — rnrpedo Miklošičev 18 4484-29
leten fant
s kapitalom, posest 'n gost. «:n in izučen mesar želi dopisovati ' gospodično ali vdovo, staro do 32 let. ki ima obrt ali poseduje kme tiio ali kai drugega v svrho ženine Ponudbe s polnim naslovom m sliko na ogl. i odd lutra pod »Simpatičen Korošec«.
4154 25
SKÀRMA
UUBUÀNÀ
<NAFLJEVA 5
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PkEtkOSlE lA NAJFINEJŠE
Internacionalni nabladni zavod ISCE za Ljubljano in za vsa mesta Dravske banovine, banovine Hrvatske, Drinske in Dunavske banovine dobro, vpeljane
zastopnike'ce oz. potnike-ce
za obiskovanje strank (industrije, trgovine itd.). Možnost velikega zaslužka. Ponudbe na Publicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9 — pod štev. 55.185.
Upokojena uradnica
z lepim stanovaniem se želi poročiti z aktivnim (vpoko-lenim) uradnikom nad 50 let Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Resno — neano-nimno«.
4382-25
Krepite živce !
Jačite organizem, pa baste zopet postali energični in za delo sposobni »KA-LE-FLUID« (iz žleze močne žival) regulira lzločevalno delo vseh žlez, krepi organizem in uravnava živčni sistem tako, da postane človek zopet močan in za delo sposoben — Brezp'acna detajlna literatura, zahtevajte: Beograd Masarykova 8. Mi oš Marko-vlč. »KA-Je-FIuid« se dobiva v vseh lekarnah. — S. br. 10.537 33.

Mestni pogrebni z?.vod Občina Ljub.jana

f
I
I
Zahvala
Najtopleje se zahvaljujem gospodoma dr. PERŠIČU in dr. JAMŠEKU, ki sta mi s težko operacijo rešila življenje ter sem bila ob tej priliki deležna vse njune skrbi in požrtvovalnosti.
LJUBLJANA, dne 2. marca 1940.
ROZI DO VIČ
I I
BLAGO ZA POHIŠTVO
vedno najnovejši vzorci v veliki Izberi Kupite pri
SEVER,
LJUBLJANA MARIJIN TK«
Staro železo
kovano in
staro litino
kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah proti takojšnjemu plačilu v gotovini
TITAN d.d., Kamnik
Prevzem železa vsakodnevno v tovarni
Umrl nam je naš ljubljeni dobri oče, tast in ded, gospod
PIPAN IVAN
SODAR PIVOVARNE UNION
v 74. letu starosti, previden s sveto popotnico za umirajoče.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 4. marca 1940 ob 2. uri popoldne iz mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 9. marca 1940 ob pol 7. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Frančiška.
Vsem, ki so dragega pokojnika poznali ga priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, Beograd, dne 2. marca 1940.
Žalujoči : ADOLF, FRANC, sinova; ALBINA, hči; DANICA roj. STOJANOVIČ, sinaha; DARKO, DUŠICA, vnuka.
B
Zahvala
Vsem, ki so ob nenadni izgubi našega predobrega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Ivana Vrančiča
PODPREDSEDNIKA KAS. SODIŠČA V POKOJU
kakorkoli sočustvovali z nami in nam s svojimi plemenitimi čustvi lajšali gorje v teh težkih dneh, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo gg. govornikom za tople poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja, ljubljanskemu vokalnemu kvintetu in vsem, ki so s svojo mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast.
V ljubljani, dne 2. marca 1940.
Rodbine: Vrancič, Klemene, Welley, Bazeli
Brez posebnega obvestila.
f
I
I
Potrtim srcem sporočamo, da je danes umrla naša preljuba mama, stara mama, teta in tašča, gospa
GORJANC NEŽA
roj. MARRON
POSESTNICA
po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 81. letu starosti.
Pogreb pokojne bo v ponedeljek, dne 4. marca 1940 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Karlovška cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu.
ljubljana dne 2. marca 1940.
Žalujoči :
MICI in IVANKA, hčeri; FANCI MARKON, nečakinja;
MARIJA, JANEZ in META, vnuki; ing. JOS. PORENTA, inšpektor IVAN MEŠEK, zeta.
POMLADANSKI
DUNAJSKI VELESEJEM
Neobhodni instrument kontinentalnega gospodarstva
od 10. do 16« MARCA 1940
TEHNIČNI VELESEJEM DO 17. MARCA
Velesejmska palača
LUKSUZNO BLAGO IN POTREBŠČINE, POHIŠTVO, TEKSTILNO BLAGO IN KONFEKCIJA, UMETNI OBRT, USNJENO BLAGO, NEMŠKE MODNE USTVARITVE, DUNAJSKA PLETILNA MODA, NEMŠKO DELAVNO BLAGO, REKLAMA.
Bižuterija, pisarniške potrebščine, strugarski izdelki, galanterija, stekleno blago, zlatnina in srebrnina, ročna dela, domača industrija, drago kamenje, keramika, kozmetika, umetno usnje, linolej, kovinski izdelki, glasbeni instrumenti, papirno in pisalno blago, kožuhi, porcelan, okvirji, ka-dilne in potniške potrebščine, dekoracija izlogov, zrcala, vsakovrstne igrače, športne potrebščine, kameno-lončarski izdelki, jedilno orodje, preproge, tekstilni stroji, toaletne potrebščine in ure.
Rotundni prostor
mmmmmmmmamm^mmmammma^mmm^mrnmmmmmmmmmmmm^mmmmm
TEHNIČNI VELESEJM, POLJEDELSKI STROJI, PISARNIŠKI STROJI, ARHITEKTURA, PLINSKE POTREBŠČINE, ELEKTROTEHNIKA, NEMŠKO DELAVNO BLAGO, AVTOMOBILI IN MOTORNA KOLESA, BICIKLI.
Stroji in orodje, hladilne naprave, kletarstvo, gospodinjski stroji, železno in kovinsko blago, tehtnice in uteži, kemični izdelki, gumijasto blago, barve in laki, sanitetne naprave. kurjava in osvetljava, poljedelski stroji in orodje, črpalke, mlini, mlinske potrebščine, pisarniški stroji in pisarniške potrebščine, pokrivanje tal, zidarski stroji in zidarski materija!, lesna industrija, zračna in plinska zaščita, gasilno orodje, živež, pokušnje vina.
Vse informacije se dobijo pri počastnem zastopniku za banovino Hrvatsko
in dravsko banovino: J. Kulhanek, ZAGREB, Ilica 9, teL 24307 in pri generalnem zastopniku za kraljevino Jugoslavijo
H. Pfannenstill, BEOGRAD n., Brankova 8, tel. 30881 Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebne popuste na železnicah kraljevine Jugoslavije in na nemških državnih žeeznicah.
Orožarna J. Pastuovic
Zagreb, Jurišiceva ulica 1
Orožje za lov, sport in obrambo, lov-skosportne potrebščine in razne novosti. Katalog pošljemo vsakomur priporočeno, če nam pošlje v naprej din 6.—
Ob vsaki priliki
se spomnite
da so »Jutrovi« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo.
ZAHVALA
V ^ in vsakemu posebej, ki ste nam v neizmerni bolesti stali ob stram, za m topla ustmena in pismena sožalja ob pretežkem slovesu od naše ljubijo. erkice sestrice, vnukinje in nečakinje, gospodične
F ANČKE NEREDOVE
hčerke gostilničarja in mesarja
izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa smo dolžni zahvalo gospodu dr. Matej Justinu in njegovi nečakinji gospodični Tratici Justinovi za njun trud in požrtvovalnost, da nam jo ohranita v življenju, čč. duhovščini, zastopnikom Sokola Ljubljana-Vič, kakor tudi sestricam naraščajnicam, čč. sestram Lichtenturnovega zavoda za spremstvo, čč. sestram Mladinskega zavetišča na Viču za molitev in ganljivo petje ob mrtvaškem odru ter spremstvo, pevskemu društvu »Edinost« na Viču za v srce segajoče žalostinke, dalje vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki ste od blizu in daleč prihiteli, da jo v tako častnem številu pospremite v njen poslednji domek. Bog Vam plačaj!
LJUBLJANA, dne 3. marca 1940.
Globoko žalujoči robini: NERED — OBLAKOVA.
ZAHVALA
Vsem ki so našega ljubega sina, brata, strica in svaka, gospoda
ANTEJA INGLIČA
spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetja in izrazili svoje sožalje, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo kirurgu g. dr. V. Arku, ki mu je do mogočnosti lajšal neznosne bolečine, g. dr. K. Dergancu, šefu sanatorija Emone, za njegovo očetovsko skrb, vsem gg. zdravnikom in specialistom, preč. g. dr. A. Nastranu za tolažilne besede in čč. sestram za njihovo požrtvovalno nego, ki so vsi storili veliko več kot jim je velevala stanovska dolžnost.
LJUBLJANA, dne 2. marca 1940.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zapustil nas je za vedno naš srčno ljubljeni soprog, sin in zlati tatek v najlepši dobi, star komaj 31 pomladi, gospod
Franc červan
Blagega pokojnika spremimo k večnemu počitku iz mrtvaške veže splošne bolnice v ponedeljek 4. t. m. ob pol 5. popoldne.
LADA ČERVAN, roj. PREDALIČ — soproga; METKA — hčerkica; MARIJA in PETER CERVAN — starši, ter rodbine: PREDALIČ, EBER, BITEN, KOLB in ostalo sorodstvo.
Lesena zložljiva patentna postelja
s tapeciran im mo-drocem Din 240.— pri
R. RADOVAN
Mestni trg IS.
Od V« Je
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne kemično filatiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip «-6
Pnlflka — Srcdolifcahiir
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zelišč — čudovit uspeh pri ranah opeklinah, ožuljenjih — voltu — turih ln vnetjih Itd. za nego dojenč kov pri kožnem vnetju, izpuščajih ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna Mr. J. Oblak, St. Vid nad Ljubljano.
ZA VSAKO PRILIKO
aajboljša uo aa.i cenejša oblačila si nabavite pr)
Preskerju,
S* PETKA C. 14
INSERIRAJ V „JUTRU"!
AVTONOBILItTI
NAVZLIC VSEM TEŽKOČAM GLEDE NABAVE SUROVIN IN KLJUB POVIŠANIM CENAM GUMI, SMO OSTALI ZVESTI SVOJIM NAČELOM, PA VAS TUDI ZDAJ LAHKO POSTREŽEMO
Z DOBRINI IN POCENI AVT0GUMAMI
Za pomlad in poletje smo izdelali zadostno količino prvovrstnih gum za avtomobile.
Poleg ostalih na skladišča imamo sledeče (Hmenzije:
3.00-19	SPORT	DIN	329.—
S.50-19	SPORT	«	429.—-
4.00-19	SPORT	<	499.—
5.25-19	STAR	«	949.—
5.50-19	STAR	«	1.099.—
5.25-16	SUPERB	€	649.—
5.25-16	POLAR	«	699.—
6.00-16	SUPERB	«	999.—
6.00-20	BUS	«	1.399.—
30x5	EKSTRA	€	1.699.—
32x6	EKSTRA	<	2.699.—
Preskrbite si pravočasno naše gume — Naročila sprejemajo vse naše
prodajalne
Vsak četrtek odhod iz Rima v Rie de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne in severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOR in PAN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Italiane S. A., Rim.
MOŠKI!
Pri spoim nesDosoDnostl, pri spol al slabosti poskusite hormonski pUule »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseb lekarnah. 31' pllul 84 din. 100 pilnl 211 din, 300 pilul 560 din. Zahtevajte sami prave in originalne HORMO-SEKS-nilule! Po pošti diskretno razpo-tuja
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
aiavno skladišče farm sem la Doratorlj »VIS-VISIT« /^greb Langov trg 3 Ogl reg S oi b64b-3*

Zastopnike za motocikle
svetovnoznane znamke IŠČEMO v vseh večjih krajih Slovenije. — Interesenti naj javijo svoje naslove pod »Motore« na oglasni oddelek »Jutra«.
—II—
Dieselove motore »GÜLDNER«
V vseh strokovnih trqovinah gospod...«
Znam SALV AT CAJ proti žolčnlm Ramenom m boleznim žolčnega mehurja se dobi pri glavnem zastopniku 1 Lekarna prt Sv. Ivanu. Za-\v\ greb, Raptol 17. — Zastonj i\\\ pošljemo prospekte o zdravljenju.
O. C. S. bC. 27870-19)6 Ra MS7
od 5 do 86 HP dobavljamo v dveh dneh. večje motorje v kratkem roku, ladijske m stabilne kakor tudi motorje na vpojni plin. Iščemo zastopnike po vsej državi. »STORMIZLN G«, Zeleni venac 6» Beograd.
n s p e h o %
m oglas v
iJITRD«
KUŠEJE
ENO VEČBARVNI
JUÜOG&AHHA
svictanam
ZAHVALA
Ob težki izgubi nepozabnega nam moža, očeta, očima, brata in strica, gospoda
Antona Pirkovica
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so mu lajšali trpljenje v njegovi težki bolezni in ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za njeno duhovno tolažbo in zadnje spremstvo, zdravniku g. dr. I. Tavčarju, primariju g. dr. B. Lavriču in banov, zdravniku g. dr. L. Kožuhu za njihovo skrb, požrtvovalnost in vestno pomoč v njegovi dolgotrajni bolezni. Nadalje se zahvaljujemo Sokolu Vel. LaSče ter pokojnikovim lovskim tovarišem za vence in častno spremstvo na njegovi zadnji poti, kakor tudi vsem ostalim neštetim darovalcem vencev in cvetja.
Vsem prijateljem in znancem za nam izkazane izraze sočutja bodi izrečena
iskrena zahvala. -	_
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 6. marca ob 7. uri v zupm cerkvi
v Vel. Laščah.
VELIKE LAŠČE, dne 2. marca 1940.
žalujoči ostali
53
ÌKJHEL ZfVAOO:
Don Juan
ROMAN.
»Vse te vem, Leonora. Zato sem tudi dobro ve-üflel, kaj delam, ko sem vrgel svoje očetovsko prekletstvo na njo, ki si jo imenovala. Ne izreči tega imena nikdar več; pregnano bodi iz najinega spomina, iz najinega srca in iz najine hiše, kakor bi bil zapodil njo, ki je v dom Ullojskih prinesla sramoto. Mir, otrok! Spoštuj mojo zapoved in vedi za vse večne čase, da sem imel samo eno hčer... in la si ti...«
Leonora ai je obrisala oči ter sključena zamr-mrala:
»Ubogam vas, oče!«
Počasi se je vrnila na svoje mesto za mizo in «pet odprla molitvenik...
Namestnik je jel z rokami na hrbtu hoditi po dvorani, da bi se zamotil z občudovanjem lepih reči, s katerimi jo je bila napolnila kraljeva rado-darnost
Ko pa je prišel mimo Leonore, jo je nenadoma Vprašal:
»Nekdaj sem poznal v Granadi dona Luisa Te-noria, ki je bil pogumen mož. Upam, da Tenorio, o katerem si mi pripovedovala, ni njegov sorodnik?«
»Ne vem, oče; ime mu je Juan Tenorio — to je yae, kar vam morem reči.«
»Kdor koli je, njegova smrt je zapečatena, tega te ne bodi skrb. Samo kri more oprati sramoto. In praviš, da je ta Juan Tenorio v Parizu?... Kaj
išče tu?... K cesarjevemu spremstvu ne spada,
to vem, da ne... Odkod veš, da je v Parizu?«
Leonora je pogledala očeta s svojimi lepimi, odkritimi očmi: »Vem, oče... to je vse!«
Sancho de Ulloa je zaslutil, da mu hči nekaj prikriva; vendar je odložil vprašanje po tej skrivnosti na ugodnejši čas. Leonora pa je pomislila:
»Ubogi oče! Današnji udarec je bil pač dovolj strašan. Ne smem u povedati, da je podli Tenorio zasledoval tudi mene in da je zaradi mene prišel v Pariz... Ne, ne, to zamolčim! Ce bo kdaj treba, se lahko sama branim. Santa Virgen, saj sem se že branila!...«
Ta mah je zardela: spomnila se je bila, da jo je v izbi pri »Milosti božji« branil nekdo drug!
Namestniku so se oči mrko zasvetile in glas mu je drhtel, ko je nadaljeval:
»Jutri bom zvedel, kje se skriva Juan Tenorio. Jutri ga ubijem, naj se mi še tako upira izdreti meč zoper strahopetca... kajti strahopetec je ta človek gotovo ...« In Leonora je pritrdila: »Da, oče. Prav gotovo. Strahopetec je!...« Vrata so se silovito odprla. Na pragu je stal don Juan, bled kakor smrt, s spačenim obrazom.
Naglo je stopil pred osuplega dona Sancha in pred Leonoro, ki je bila mahoma vstala, ter s hri-pavim glasom izpregovoril:
»Strahopetec!... Juan Tenorio strahopetec! Tako mi vseh svetnikov, to je v nebo vpijoča laž!...«
»Kdo ste?« je zarohnel namestnik ».Kdo si, ki se upaš trditi, da sta Sancho de Ulloa in njegova hči Leonora lažnivca? ...« Tenorio se je ošabno vzravnal in rekel: »Don Juan sem, sin dona Luisa Tenoria!...«
XXIV
Namestnik ne more več zadaviti dona Juana v svojem objemu!
Don Sancho de Ulloa se je mahoma umiril. Njegova visoka, upognjena postava se je vzravnala. Rahla rdečica mu je odahnila bledi obraz. Bliskavica, ki mu je pravkar še sršala iz oči, je ugasnila in na ustnicah se mu je pokazal celo nekakšen nasmeh. Prijel je Leonoro za roko in z mirnim glasom velel:
»Pojdi v svoje prostore, dete moje. Pojdi in lezi brez skrbi...«
»Ne, oče,« je odločno rekla Leonora. »Ostati hočem!«
Namestnik se ni zavzel. Za hipec je pogledal hčer, nato se je čudno zasmejal.
»Ostati hočeš?« je rekel s prejšnjim mirnim glasom. »Nu, tako mi svetega Frančiška, pokaj bi ti branil? Ostani, ljubo dete, če te je volja!«
Leonora se je za nekaj korakov umaknila.
V vsem tem je bil zlovesten mir. Don Juan, ki je pričakoval silovitega poloma z gromom in treskom, je čutil, kako se mu je ulila po hrbtu mrzla zona. A tedaj se je ozrl na Leonoro. Se tisti mah je ugasnilo v njem vse drugo mimo volje, osvojiti jo. Strast v njegovem srcu je raztrgala sleherno vez. Po bliskovo se je odločil...
Namestnik de Ulloa je mirno stopil k donu Jua-nu ter mu pogledal v oči
Don Juan se je počasi sklonil — počasi se je spustil na kolena... Njegove oči so se uprle v namestnika, polne globokega gorja, in z glasom, ki je izražal vdanost in neskončno bol, je izpregovoril:
»Oče, prekolnite me, kakor ste prekleli Christo... Odpustite mi, da sem prestopil ta prag in terjal odgovora za vašo žalitev... Recite, oče, da sem strahopetec, Če je takšna vaša volja ... Psu j te
me, oče, udarite me, ubijte me, samo dovolite, da vam odprem svoje srce... Oče, zaklinjam vas. dajte mi govoriti!...«
»Pokoncu!« je srdito kriknil namestnik.
Don Juan Tenorio je ubogal. In ko je stal po-koneu, je nadaljeval svojo vlogo z vso popolnostjo mojstrskega igralca: njegova ponižnost je bila vsa prežeta s ponosom, njegova samozavest s skromnostjo. Vsak je moral spoznati v njem junaka, zmožnega vsaktere drznosti, čeprav se je ta mah radovoljno uklanjal očetu ljubljene mladenke.
Ko je Sancho de Ulloa videl ta nastop, se ga je polastila mračna, skeleča radovednost. S silnim naporom je ukrotil gnev, ki je vrel v njegovih prsih, in se udržal, da ni zapeljivca s pestjo pobil, da ga ej z golim rokami zgrabil za grlo ...
»Pravite, da mi imate nekaj povedati?« je vprašal z zamolklim glasom.
»Da, svetlost,« je rekel don Juan. »Poslušajte me... in potem, če boste hoteli, me ubijte.«
Tako govoreč se je kradoma ozrl na Leonoro in od togote vzdrhtel, ko jo je videl takšno, kakor še pri vsakem srečanju: povsem ravnodušno ...
»Govorite,« je velel namestnik.
Ni se spomnil, da bi ga vprašal, kako je prišel v dvorec. Požiral ga je z očmi in mislil sam pri sebi: »2iva sramota mojega imena stoji tu, pred menoj, in je še nisem ubil!...«
Donu Juanu je bilo uspelo tisto, kar je v odločilnih trenutkih rešilo že toliko ljudi in toliko držav: pridobitev časa!
Prav ta spretnost je bila pri njem čudovita. Po zdravi pameti bi moral biti že mrtev. Pa je bil živ. In oče njegove žrtve ga je pozival, naj govori! ...
Izpregovoril je. V svoj glas je položil ves milj, vso nežno krotkost in odkritost, ki je dana človeški besedi.
NOVOST ZA LJUBLJANO!
2. III. 1940.
2. 1194©,
ae otvori nova specialna trgovina čevljev »ELITA« v poslopju hotela »Balkan« na Sv. Petra cesti 25. — »Elita« čevlji so lahki, elegantni in izključno ročnega izdelka!
Zoper kožne bolezni DEEMOVAL
Nov izum izrednega učinka! Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišče, hraste, izpuščaje, lišaje, čire in slične kožne bolezni lokalne narave zdravi naglo »DERMO V AL«. 1 lonček din 20. Pišite še danes na:
G R A D S R O LJEKARNO,
ZAGREB, Gornji grad 5.
Ogl. S. br. 1090/1938._ _
Tvrdka
Ivan Marenie
se ie preselila na
Tyrsevo cesto 15
i o L e s A
NAJNOVbJl OTROŠKI VOZI f t v
<
S
13
a >
MOTORJI i R 1 C 1 H L I à 1 V. STROJI
N
S
s
5»
iGRACNJ VOZIČKI SKIROJi AVTOMOBlLCKl. KOLES DKLi
rRIBUNA F. B. L. Ljubljana, KarlovSka c. 4
Podružnica Via riho r Aleksandrova M - Cenik rranko
NAJLEPŠE ČTIVO
Ravlfen; ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUTIN Ravlien: ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Materie va : RUDARSKA BALADA
I
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA?
LJUBLJANA — KNAFLJEVA CTL 6
___irnim srcem bi Vam to lahko napisali na zavitek, ako
là Vam poslali »višinsko solnce« — original Hanau. To je jdravilišče, ki Vas obišče in ki Vam prinaša zdravilne solnčne energije kot na odpočitku v visokih planinah. Ako ae samo S—5 minut obsevate z višinskim solncem« — original Hanau — boste ohranili svoje zdravje in delovno sposobnost in izgledali boste sveže in sijajno. Ultravioletni žarki v veliki meri pospešujejo krvotok po vsem telesu, Vas krepijo in varjejo obolenj. Zahtevajte brezpl&teo ilustrovano brošuro št, 843 na 40 straneh od:
Vago afa vensko AEG,
Beograd, Brankova ul. Ä 30 AEG Union, Jngoslavensko d.d. Zagreb. Karadžičeva ul. fit 1 Ljubljana, Livarska ulica št. 6
PERJE
Ko'xoSje. purje. gosje, račje, navadno, s strojem či&čeno in ftobano
Vzorci se pošiljajo brezplačno In franko
Dobavlja se v vsa Ki množin»
£. Vajda, čakovec
Telefon 4tev 50. «o. 3. 4
CENE PERJA <5ELO 4N12ANE <4AHTEVAJTli OKNI»- LN VZORCE KJ J LH DOBITE BREZPLAČNO!
I
JvgotUoveaako Siemens a. d., Beograd., Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogovičeva uL St. 1 t#'"j*M TyrSeva cesta 8t. 1 a
RAZGLAS!
•
Naznanjamo vsem, posebno pa vsej Gorenjski, da je specialna in strokovna trgovina moških klobuKov
HINKO v KRANJU
že prejela ogromno pošiljko klobukov za veliko noč. za birmo in za poletje Trgovina se nahaja poleg farne
cerkve na Strossmayerjevem trgu st. 4. Moda 1940- Rjava, vijoličasto modra in svetlo siva. Hipermoderna je »Dux« oblika.
SKRBI?
Ibrnite se na grafologa
F. T. Karmahu
<o se odlikuje posebno z Analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafologie in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse bodoče življenje. Kupec knjige dobi brezplačno življenjsko analizo. Knjiga je velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe in bližnjih. • Pri brezplačni manzi lahko stavite grafologu 3 od teh 10 navednih vprašanj, katera Vam razjasni: l. Vaš karakter, njegove Kvalitete: njegove napake; 2. Vaše izglede v ljubezni; 3. Vaše izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v pode-docanju; 5. Vašo življenjsko doigost. 6 Vaše prijatelje in protektorje; 7. Vaše -ovražnlkp zahrbtnost. krive obdolžitve itd.; 8. Potovanja, spremembe bivališča; 9 Nadeve v rodbini; 10. Vse, Kar želite vedeti v loterijskih zadevah.
;<. T. KARMAH svetovno znani eksperimentalni psih jgrafolog — pisec epohalne • njige »NAS žl\ OT I OKULTNE TAJNE«. Grandiozno delo ima preko 200 slik » luksuzni izdaji, katero lahko kupite pri piscu. Natančen naslov: F. T. KARMAH, '.alee, Orav. ban. Knjiga stane Din 30.—, denar se pošlje na čekov, račun št. 17.455. J teku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko anaiizo, ki Vas bo pre-ričala. da boste izkoristili sleherno možnost in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja Ni Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbljte tega uspeha v današnjih mračnih časih!
«so O £<3,
gmwymi
ZADRUŽNA ELEKTRARNA VELIKA NEDELJA razpisuje
oddajo del p?! gradnji krajevnega nizkonapetostnega omrežja.
Načrti in tozadevne informacije so na razpolago pri Zadružni Elektrarni Velika Nedelja — Ponudbe se sprejemajo do 10. t. m.
Zahtevajte ponudbe ta plačilne pogoje.
VIŠINSKO SOLNCE
DRŽAVNA TOVARNA AVIONOV V KRALJEVU
sprejme v službo
4 elektromehanüke, prvenstveno s poznanjem avionskih instalacij Z električarja-navijalca
in večje število
struga rjev, rezkarjev (frezerjev) šn orodjarjev
Plača na podlagi preskušnje dela po sposobnosti. Javiti se osebno ali pismeno na osebni oddelek tovarne. Pri nastopa obvezna nova poslovna knjižica.
PARCELE NA PRODAJ
ntfjLo
NAC«
cmenriAi^ovA UUCA	£
r--1--1-T
itgTAVil : OfPM Ptic rMMMTM L J 6*tPOS*STS NA C tfl
INFORMACIJE
DAJE DRUŽBA »JAVNA SKLADI&A* LJUBLANA - VRŠEm CESTA ir 33 TEL ir. 23-66

Urejuje Davor» Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Viranu - Za Narodno uskaiuo <L d kol uskamarja Kran J er ar - Za insemini dei je odgovoren AJoji Novak. .Val v Lgubij&nL