\
W S IC Q
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER
22. januarja 1960
-Ar Poštnina plačana v gotovini
leto ix. — štev. 4
posvetovanje o uspehih nagrajevanja po učinku na koprskem
Minuli teden je organiziral Okrajni sindikalni svet v Kopru posvetovanje p..uspehih nagrajevanja po učinku. Posvetovanja so .se udeležili predstavniki podjetij Tomos, CZP Primorski tisk in Slavnik iz Kopra, iz Izole pa podjetji Riba in Delamaris. Zastopnik republiškega odbora Zveze sind katov Stane Marinič je ¡vodoma omenil, da je namen ^svetovanja v izmenjavi izkušenj, ki so jih dosegle posamezne gospodarske organizacije: »Izgradnja sistema- nagrajevanja po učinku,« je dejal, »mora biti spodbuda-za boljše delo.«
Predstavniki omenjen h podjetij so poročali h koristnosti uveljavljanja načel nagrajevanja po učinku. Ta načela' pa se morajo prilagoditi značilnostim posameznih gospodarskih dejavnosti. Tako menijo v podjetju Tomos, da je za pro zvodnega delavca v serijski proizvodnji najbolj primeren način nagrajevanja po normi, razen tega pa še dodatni sistem nagrajevanja za udeležbo na čistem dohodku podjetja. Menijo tudi, naj bi v prihodnje še posebej obravnavali plačevanje obrtnih delavcev v stransk h dejavnostih in uslužbencev 'glede na strokovnost.
V ČZP Primorski tisk je analiza . dela po normi pokazala, da je produktivnost v tiskarni po-
rasla za povprečno 7 odstotkov. Pravilnik o normah predvideva, da prejme vsaka poslovna enota 2 odstotka' od presežka s planom postavljenega prometa za določeno časovno razdobje, medtem ko daje pravilnik o nagradah možnost nagrajevanja vsakega delavca v podjetju povsod tam, kjer' za sedaj še -ni; moč uvesti dela po učinku. Ta pravilnik daje pravico do nagrade racionali-zatorjem, osebam, ki preprečijo škodo . ali . okvare na strojih in blagu, dalje tistim,, ki z organizacijo dela povečajo finančni uspeh podjetja in onim, ki vzgar jajo mladi kader. Nagrade ne smejo v enem letu presegati dveh rednih mesečnih plač.
V	podjetju Slavnik -imajo zaradi specifičnosti delovnih pogojev različne ključe, s katerimi nagrajujejo osebje v avtobusnem in tovornem prometu. Zanimiv je na primer-sistem nagrajevanja šoferjev, ki so razdeljeni v razne kategorije, vsi pa so načelno nagrajevani docela le po učinku. Skupna mesečna nagrada voznikov pri Slavniku predstavlja dejanski seštevek prevožen h kilometrov, pomnožen .z določenim faktorjem za vsak prevoženi kilometer.
V	podjetju Riba Izola so skoraj vsi delavci plačani po učinku. Velik uspeh pri izvajanju nagra-
jevanja po učinku so dosegli tudi v kombinatu Delamaris v Izoli.
To plodno posvetovanje, na katerem so si predstavniki posameznih gospodarskih podjetij izmenjali svoje izkušnje glede nagrajevanja po učinku, se je zaključilo s sklepom, naj bi bilo naslednje podobno posvetovanje spomladi.
Naposled je po nekaj letih prizanašanja spet pošteno zaorala starka Zima in odela v belo pokrivalo vso našo domovino razen ozkega pasu obale. Na sliki: slovenska metropola Ljubljana je pod debelo snežno odejo in ledenim ivjem dejansko postala »belo mesto«. Pogled čez tro-mostovje proti zasneženemu Prešernu in njegovi Muzi je prava pravljica
XL
ZAKLJUČNA BILANCA O PRAZNOVANJU JUBILEJNEGA LETA ZKJ
(Iz poročila o proslavah 40. obletnice ZKJ in SKOJ v koprskem okraju
OB POLLETNI REDOVALNI KONFERENCI NA KOPRSKIH ŠOLAH
. Polletne redovalne konference so mimo. Kljub prehodnemu obdobju v reformirano šolo so potekale že v obeležju novega šolskega sistema, zato lahko upravičeno govorimo o realnem in vzpodbudnem ocenjevanju. Sodelovanje šolske mladine na redo-valnih konferencah - v višjih razredih srednjih šol pa lahko ocenimo kot široko demokratičnost našega šolskega sistema in dokaz, da je tako sodelovanji koristno in ima ugoden vpliv na dijake.
Učni uspeh na' posameznih šolah kaže naslednje odstotke pozitivnih ocen:
■ Slovenska gimnazija: I. razred 80,19 °/o, II. razred 48 %, III. razred 70 92% in IV. -razred 85.72%; skunna ocena oziroma povprečje znaša 73,07% pozitivnih. Najboljši razred IV., razrednik prof. Jelka Justinova.
Italijanska gimnazija: I. razred 57.14%, II. razred 75% pozitivnih.
Učiteljišče: I. letniki 78,56%, letnik 92,59 %, III. letnik 67,75 %, IV. letnik 91.30 %, V. letnik 68,75 %; najboljši II. letnik s 92.59 % razrednik prof. Marija Likon.
II. osemletka: nižja skupina (1., 2. in 3. razredi) — 90,80% pozitivnih, srednja skupina (4. in 5. razredi) — 83,78% pozitivnih in višja skupna (6., 7. in 8. razrredi) — 64,51 % -pozitivnih; najboljši
II.	b -razred s 100% pozitivnih, razredničarka učiteljica Silva CernelČ.
Italijanska osemletka: I. razred |77 % pozitivnih, II. razred 63 %,
III.	razred 70 %, IV. razred 70,59%. V. razred 86,66%, VI. ¡razred 71,4%, VII. razred 50% in VIII. razred 71.4%; najboljši 'V. razred, razredničarka učiteljica Giuliana Verardo.
■ Na vodstvih vseh imenovanih Sol smo zvedeli, da je uspeh do-raj realen in z izjemo nekaterih |:redov tudi zadovoljiv. Glavni
namen ocenjevanja — opozorilo učencu ali dijaku, da je slab v tem ali onem predmetu — je bil dosežen. Zaključno spričevalo bo torej odraz'učenčeve marljivosti, saj bo letos bolj kot kdajkoli doslej Veljal pregovor, da si mladina niše spričevala sama.
Srednja ekonomska šola:
Gospodinjski odsek: I. letnik 79,31%, II. letnik 75%, III. letnik 75 % in IV. letnik 90 % pozi-t vno ocenjenih; povprečje na gospodinjskem odseku ESŠ znaša 78,31, najboljši pa je IV. letnik.
Ekonomski odsek: I. letnik 75,39 %, II. letnik 82,22 %, III. letnik 88,24% in IV. letnik 97,06%; najboljši IV. letnik, medtem ko je skupna ocena obeh odsekov ESŠ 82,37% pozitivnih.
»V jubilejnem letu KPJ in SKOJ je bilo v našem okraju 5 osrednjih (okrajnih), 11 občinskih, 53 krajevnih in 60 proslav po delovnih kolektivih, t. j. 129 večjih proslav, ki se jih je udeležilo — če prištejemo še obisk republiške razstave »40 let KPJ« v Kopru, Ilirski Bistrici in Postojni — SO tisoč ljudi. Tem pa moramo seveda prišteti še razmeroma visoko število udeležencev nad 200 predavanj o* revolucionarni zgodovini naše Partije, visoko število poslušalcev priložnostnih radijskih oddaj, posvečenih dogodkom iz zgodovine KPJ, poslušalcev radijskih prenosov raznih večjih proslav ter zlasti še šolsko mladino v našem okraju, ki je imela po šolah svoje posebne proslave in predavanja, posvečena 10. obletnici KPJ«, je dejal predsednik Okrajnega odbora za proslavo 40. obletnice KPJ in . SKOJ na zadnji skupni seji OK ZKS, OO SZDL, OK LMS in OSS, ko je poročal o proslavah in prireditvah v jubilejnem letu KPJ in SKOJ.
Iz ostalega dela poročila je razvidno. da je razen naštetih večjih prireditev v jubilejnem letu organiziral tudi Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev zelo uspelo spominsko prireditev v Kopru, vtem ko je Okrajni sindikalni svet v počastitev 40. obletnice KPJ v našem okraju prvič organiziral zelo uspelo okrajno delavsko telesnovzgojno in športno tekmovanje.
Posebej je bilo omenjeno široko organizirano tekmovanje za naibolje organizirane proslave po šolah našega okraja, pri čemer so šole tekmovale tudi glede ostalih jubilejnih dejavnosti v samih šolah in glede njihovega sodelovanja s kulturnopro-svetnimi. programi pri občinskih in krajevnih proslavah. Sole so tekmovale tudi v ideološki izgradnji dijakov in organizacijskem utrjevanju ZK na naših srednjih šolah, razen tega pa so dijaki pisali posebne naloge na temo revolucionarnih dogodkov iz zgodovine KPJ in SKOJ. Za najboljše naloge in za najboljši program proslav po posameznih šolah so bile razpisane in podeljene knjižne in denarne nagrade.
V jubilejnem letu je bilo v okraju postavljenih 5 večjih spomenikov, vzidanih 8 spominskih plošč, ponekod so preimenovali ulice in šole po junakih revolucije, založba »Lipa« je dala v tisk 2 obsežnejši književni deli
v čast 40. obletnice KPJ itd.
Omenjen je bil tudi Slovenski Jadran, ki je v jubilejnem letu objavil lepo število prispevkov, posvečenih. 40. obletnici KPJ, v zelo pestrih oblikah pa je obujala revolucionarne tradicije naše Partije koprska radijska postaja, ki je razen večjega števila priložnostnih oddaj organizirala tudi posebno nagradno tekmovanje med . mladino za najboljše prispevke na temo »Partizan mi je pripovedoval«. Na ta razpis je prispelo nad 500 dragocenih prispevkov, ki jih je mladina zapisala po. pričevanju svojih očetov in mater ter drugih partizanov. Ker vseh teh prispevkov ni bilo mogoče objaviti v radiu, jih bo po vsej verjetnosti izdala založba »Borec« iz Ljubljane v posebni knjigi.
In končno še nekaj drugih podatkov iz poročila:
V jubilejnem letu je v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ v občini
Ureditev trgovine
Trgovinska dejavnost na našem področju še ve.dno ni kos vsem zahtevam. Zaradi tega predvideva predlog načrta, naj bi za razvoj trgovske mreže investirali letos, približno 467 milijonov dinarjev. Predvsem bo treba povečati zmogljivost prodajaln na drobno. Predvidevajo, da se bo promet v trgovinah na drobno povečal letos za 10 %, medtem ko se bo povečal promet trgovin na debelo in zunanjetrgovinskih podjetij za 16%. Naloga Trgovinske zbornice je, da poskrbi za trgovine s samopostrežbo. Pripravljajo tudi načrte za ureditev blagovnice v Kopru in načrte za zgraditev skladišča za mlevske izdelke na obalnem področju, ki bi moglo sprejeti 100 vagonov blaga. Vse kaže, da se bo površina prodajnih prostorov povečala v letošnjem letu za okrog 800 kvadratnih metrov. R.
Koper sodelovalo na 26 delovnih akcijah 4.217 ljudi; v Izoli 1.200 ljudi, ki so opravili dela v vrednosti 2,500.000 dinarjev; v Piranu, kjer so na 5 delovnih akcijah opravili 8.000 delovnih ur; v Postojni, kjer je 870 udeležencev na a delovnih akcijah opravilo 5.660 delovnih ur. posebno velik odziv je bil v Sežani, kjer so organizirali 65 delovnih akcij in v Ilirski Bistrici, kjer so prebivalci na 42 delovnih akcijah opravili delo v vrednosti 8 milijonov dinarjev (skoraj 90.000 delovnih ur).
Razen tega je doslej nad 100 podjetij in obratov delalo po en dan v korist sklada za proslavo 40. obletnice KPJ.
K ostalim akcijam bi še omenili, da je okrog 20 podjetij in šol priredilo izlete v partizanske kraje, v okraju pa je bilo tudi okrog 200 dobro obiskanih predavanj o ZKJ, med katerimi so ponekod prikazovali dia-filme s posnetki iz zgodovine KPJ.
I/, vsega poročila je razvidno, da so se delovni ljudje našega okraja v jubilejnem letu Partije množično odzivali oživljanju premnogih svetlih tradicij KPJ in SKOJ, povezujoč to s sedanjim razvojem in politiko ZKJ, povezujoč to z nadaljnjim poglabljanjem in razširjanjem pridobitev naše ljudske revolucije, ki jo je organizirala in zmagovito vodila Partija.
pri utrjevanju stanovanjskih skupnosti so bistveni
UsSužnostnf servisi In obrali družbene prehrane
Po dokončnem konstituiranju stanovanjsk h skupnosti na zborih volivcev in dokončni teritorialni razdelitvi območij stanovanjskih skupnosti prehajamo tudi pri nas v drugo obdobje, za katero bo predvsem značilna or-ganizac'jska vsebina dela in izpolnjevanje nalog, ki so temu družbenemu organu namenjene. Stanovanjske skupnosti pa bodo
Kaj pravijo na OLO
Eden izmed perečih problemov pri nas je družbena prehrana. Zlasti velja to za obalno področje. Zaradi tega bomo letos v skladu s posebnim načrtom organizirali posebne komisije, ki bodo skrbele za rešitev tega vprašanja. Upamo, da se bo na ta nač n vprašanje premaknilo z mrtve točke in se bo položaj popravil.
lahko izpolnile- naša pričakovanja in služile delovnim ljudem v njihovem vsakdanjem življenju le tedaj, če bodo sprejele za vodilo dobro organizacijo in jasne cilje.
Tudi v Kopru so na zborih volivcev dokončno določili območja, ki bodo tvorila posamezne skupnosti, V Kopru — brez Se-medele — so se odloČili za štiri take enote s skupno administracijo in skupnim finančn m poslovanjem, kar bo občutno znižalo stroške in poenostavilo poslovanje. V Semedeli, ki je novo naselje in je že sedaj zaključena teritorialna celota, so ustanovili eno stanovanjsko skupnost z lastno administrac jo in samostojnim finančnim poslovanjem.
V Kopru, kot v Semedeli, bodo stanovanjske skupnosti posvetile že v začetku svojega delovanja vso pozornost ustanavljanju uslužnostnih servisov in obratom
družbene prehrane, kajti sedanje stanje je. v celoti nezadovoljivo. Razen pralnice in šivalnice, ki sta bili ustanovljeni že pred časom na IV. terenu, ni v Kopru niti enega podobnega servisa. Nič boljše ni stanje tudi glede obratov družbene prehrane, saj mnoga podjetja in zlasti ustanove nimajo lastn li menz in se številni prebivalci hranijo neredno ali pa v gostinskih podjetjih po občutno višji ceni.
Bojazen, da bi pomanjkanje finančnih sredstev utegnilo ovirati razvoj in delo stanovanjskih skupnosti, verjetno ne bo onemogočila izpolnjevanjja obsežnih nalog, kajti dotacije občin, prispevki podjetij in končno samoprispevki državljanov, ki so neposredno zainteresirani za uspešno delo svojih stanovanjskih skupnosti, nudijo dovolj no jamstvo za uspešen začetek.
Povečan izvoz vrtnin
V	priirierjavi z lanskim letom se bo izvoz iz našega okraja letos povečal za 16 %. Zaradi povečanja kmetijske proizvodnje in — če bo dobra letina —- bo izvoz kmetijskih pridelkov za 35 % večji od lanskega. Skladno s tem bo seveda večji tudi promet izvoznih trgovskih podjetij, predvsem Fructusa iz Kopra, ki izvaža z obalnega področja povrtnino in zgodnje sadje.
Izboljšanje gostinstva
Kaže, da se bo v letošnjem letu povečal promet v gostinstvu za približno 16 %, največ seveda zaradi povečanja tujskega prometa in zaradi maloobmejnega prometa. Sodijo namreč, da bo letošnji inozemski turizem pri nas za petino večji od lanskega . in bodo mogla gostinska podjetja preseči prespektivni načrt za približno 28 %. Načrt tudi predvideva, da bodo v gostinstvu porabili letos približno 718 milijonov investicij predvsem za gradnjo motela v Postojni in v Izoli ter za začetek del pri graditvi hotelov v Portorožu, v Fiesi, Piranu in v Postojni ter za zaključna dela na objektu hotela Triglav v Kopru in za razširitev in ureditev hotela Metropol v Piranu, hotela Palaš v Portorožu in še za vrsto manjših del.	-jo .
V NEDELJO:
TOMOS : FORTITUDO
V	nedeljo 24. januarja ob 14. uri bo v Kopru mednarodna nogometna tekma Tomos—Fortltudo iz Milj. Miljčani so že lani gostovali v Kopru ter tesno premagali domač|ine. Zdaj je na vrsti Tomos, da se reva-nžira. Tomos bo nastopil s pomlajenim moštvom, ki je ob koncu jesenske sezone n'ekajkrat odlično zaigralo.
Z OBČINSKE MLADINSKE KONFERENCE V KOPRU
VSE OKROG CIPRA
Politični krogi na Cipru so z veseljem sprejeli vtest o preložitvi proglasitve ciprske republike za mesec dni. Tako bo njena proglasitev šele 19. marca zato. da bodo do takrat dosegli soglasnost o spornih vprašanjih. Ciprčani menijo, da je sedanja londonska konferenca, ki je bila nepričakovano prekinjena, že pokazala enotnost Grkov in Turkov, ki so se odločno unrli britanskim pogojem o vojaških oporiščih na Cipru. Britanci namreč zahtevajo 123 kvadratnih milj, Ciprčani pa so jim pripravljeni odstopiti največ 36 kvadratnih milj.
NIC VEC SKRBNIŠTVA
Prihodnji teden bo v New Vorku petindvajseto zasedanje skrbniškega sveta Združenih narodov. Člani sveta bodo obravnavali letna poročila držav, ki jim je zaupano skrbništvo nad nekaterimi pokrajinami, in več sto pritožb afriških držav. Politični opazovalci v OZN pa menijo, da bo kmalu sprejet sklep o ukinitvi sleherne oblike skrbništva, ker nekatere izmed držav, ki so še vedno pod skrbništvom, pričakujejo že v bližnji prihodnosti neodvisnost.
ZA POLITIKO IZVEN BLOKOV
Na letni konferenci vladajoče indijske kongresne stranke so te dni soglasno sprejeli resolucijo o vladni'zunanji politiki. V tej resoluciji je potrjeno zaupanje kongresne stranke v politiki izven vseh blokov. Nadalje izraža priznanje velesilam, ki se trudijo za prekinitev hladne vojne in prepričanje, da bo konferenca štirih prispevala k začetku popolne razorožitve. Med drugim ta resolucija tudi obsoja politiko rasnega razlikovanja v nekaterih predelih Afrike ter obžaluje, da
touite> s TivzasUega
Konec minulega tedna je bil v Trstu prvi kongres tržaške avtonomne federacije Komunistične, partije Italije. Kongres je sprejel politično-organizacijsko resolucijo, ki določa stališča in bodoče naloge tržaških komunistov. V tej resoluciji je med drugim rečeno, da je Trst zaradi številnih okoliščin močno zainteresiran na dokončni zmagi ideje mirnega sožitja. Dalje pozdravlja izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki naj bodo v Drihodnje vse bolj Iskreni in prijateljski. Resolucija se med drugim zavzema tudi za gospodarsko izboljšanje Trsta in v tej zvezi za priznanje integralne proste cone, okrepitve pristanišča, razširitve nekaterih podjetij ter vlaganja večjih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva, male industrije in obrti.
Izvršni odbor Trgovinske zbornice je te dni v razpravi o preureditvi in razvoju tržaške industrije sklenil začeti široko akcijo pri oblasteh, da bi to vprašanje steklo z mrtve točke. V Trstu sedaj pričakujejo prihod češkoslovaške trgovinske delegacije, s katero bo tržaška trgovinska zbornica vodila razgovore o novečaniu češkega prometa skozi tr-žaško pristanišče.
V nedeljo bodo v Tržiču splavili 47.700-tonsko petrolejsko ladjo Agip-Bari. Tej svečanosti bo prisostvoval tudi ministrski predsednik Segni s soprogo, ki bo ladji botrovala. V tr-žiški ladjedelnici pričakujejo tudi, da bodo ob tej priložnosti dobili naročilo za gradnjo še dveh podobnih ladij. Sedaj pa gradijo prvega od dveh plavajočih dokov, ki bosta dolga 223 m, široka 45 in visoka 16 metrov.
AKRA — V Gani bodo zgradili dve postaji za odkrivanje radioaktivnih padavin. Z njima naj bi odkril! spremembe v ozračju po poskusu francoske atomske bombe v Sahari,
RABAT — Predsednik maroške vlade Ibrahirn je Izjavil, da bodo leta 19G0 vse tuje čete, ki so zdaj v Maroku, zapustile to državo. Omenil je bližnjo evakuacijo ameriških oporišč in dodal, da bo zatem prišlo tudi do umika drugih tujih čet.
DAMASK — Sirska pokrajina Združene arabske republike je podpisala s sovjetskim podjetjem »Tehno-Export« sporazum o pripravi osnutka za jez na Evfratu. Jez bodo začeli graditi leta 1DG2 in bo za Sirijo prav tako pomemben kot Asuanski jez za egiptovsko pnkraiino, V prvi fazi bo Jez stal 300 milijonov sirskih lir. S tem jezom bodo olajšali, namakanje večjih površin zemljišča, hi-drocentrala, ki jo bodo zgradili ob jezu, pa bo dajala sto tisoč ki-lovatnih ur električne energije.
Alžir ja še ni neodvisna in da njeni prebivalci živijo pod francoskim vojaškim terorjem.
SZ ZMANJŠUJE ŠTEVILO VOJAKOV
Na zasedanju Vrhovnega sov.ie-ta SZ je predsednik vlade Nikita Hruščev pr'ebral predlog vlade, naj bi SZ zmanjšala število oboroženih sil za 1,2 milijona vojakov. Tako bo poslej imela Sovjetska zveza pod orožjem le 3,623.000 mož. To zmanjšanje gre predvsem na račun dejstva, da sodobno vojskovanje z atomskim orožjem zahteva manj vojakov. Hruščev pa je ob tej priložnosti poudaril, da pričakuje tudi od zahodnih velesil podobno zmanjšanje oboroženih sil.
JABLANICA POD SNEŽNIKOM
Občinski svet za kmetijstvo in gozdarstvo v Ilirski Bistrici je te dni obravnaval težave kmetijskega posestva Jablanica pod Snežnikom. Pred leti je to posestvo imelo znatno izgubo, ki jo je moral kriti njen ustanovitelj, ObLO Ilirska Bistrica. Člani sveta so po daljši razpravi sprejeli priporočilo občinskemu ljudskemu odboru, naj bi posestvo ukinil in njegova osnovna sredstva prenesel na KZ Ilirska Bistrica, da bi uredila zadružno ekonomijo.
Sedaj deluje na področju koprske občine pod vodstvom občinskega komiteja Ljudske mladine 25 samostojnih mladinskih aktivov, štirje šolski komiteji in dva tovarniška s skupno 32 osnovnimi organizacijami. V teh aktivih je vključenih 1666 mladink in mladincev, od teh 407 delavcev, 139 uslužbencev, 811 srednješolcev, 165 vajencev in 144 mladih kmetovalcev.
To so vsekakor razveseljivi podatki, o katerih so razpravljali minuli teden na redni letni konferenci občinskega komiteja Ljudske mladine Kopra. Dosedanji predsednik Sveto Krmac pa je v svojem poročilu navedel še nekaj zanimivih podatkov.
Dosedanja organizacijska struktura vodstva mladinskih organizacij je bila pomanjkljiva predvsem zaradi neenotnega izvajanja sklepov in ker posamezni člani komisij, pa tudi člani občinskega mladinskega sekretariata niso dovolj resno obravnavali številnih nalog. Te pomanjkljivosti v delu so bile več ali manj posledica objektivnih vzrokov, vendar je čestokrat zavladalo mrtvilo zaradi pomanjkanja čuta odgovornosti posameznika. Vse premalo so se namreč vodilni tovariši zavzeli za pomoč osnovnim organizacijam, ki so pokazale veliko volje do dela, niso
pa imele trdnejše opore, niti ne dovolj konstruktivnih nasvetov.
Zato bo potrebno v prihodnje bolj paziti na vzgojo vodilnih kadrov in da ne bi najsposobnejši mladinski voditelji zapuščali delo v mladinskih organizacijah. Potrebno bo predvsem organizirati študijske seminarje, saj so lanskoletni,- 'čeprav jih je bilo malo, dali lepe rezultate. Ideolo-ško-politično izobraževanje je bilo najbolj uspešno med srednješolsko mladino, ki se je udeležila 39 predavanj, medtem ko je delavska in kmečka mladina imela, kljub temu da je je več, le 44 predavanj. Dijaki so prirejali tudi predavanja v marksističnih krožkih, na katerih so proučevali program ZKJ. Z uspehom je delovala tudi mladinska politična šola, vendar pa bi bilo želeti, da bi jo obiskovalo večje število delavske mladine, kot jo je doslej.
Lani je bilo sprejetih v Zvezo komunistov 38 mladincev in mladink, v glavnem najboljši graditelji Ceste bratstva in enotnosti. Gradnje te ceste se je lani udeležilo 115 mladincev in mladink koprske občine, ki so bili vključeni v razne, večkrat udarne in pohvaljene brigade. Večina brigadirjev so bili dijaki in mladi delavci, medtem ko j'e bilo kmečke mladine odločno premalo.
Mladinske organizacije se naj-
S plenuma pditičnih organizacij koprskega okraja o vlogi in delu mladine v naši družbeni stvarnosti. Poroča Marija C	vogričeva, predsednica OIC LMS
našem
(Nadaljevanje) Razumljivo je, da se je nezavarovano kmečko prebivalstvo zaradi zelo visokega oskrbnega dne-
Piše dr. Ivo Kastelic
va v bolnišnici (od 1500 do 2500 dinarjev dnevno) izogibalo in sa-
zdravstvena služba kos novim nalogam.
Grafikon kaže, da na obalnem področju kakor tudi v postojnskem in sežanskem predelu ne bo večjega dotoka novih pacientov v zdravstvene domove. Najobčut-neje bo pričakovati porast dela ambulantne službe v kozinski ob-
%
mmmio m nezavarovano prebivaljtvo koprskega okraja
POVPR.EČ7E V LETU 1959
> ZAVAROVANI
100

SO
50
ko
10
20
10
mo skrajševalo dobo zdravljenja v bolnišnici. Da so se tako malo posluževali ambulantne službe pa ni iskati samo v njihovi manjši zdravstveni prosvetljenosti, večji oddaljenosti od zdravstvenih domov, ampak da so morali v celoti plačevati zdravstvene usluge. Vse to je uravnavalo uporabljanje zdravstvenih uslug, čeprav le preprosto preskopo in v škodo zdravstvenega stanja.
Sedaj nastane vprašanje, ali bo
čini, kjer so na srečo v preteklem. letu dobili še enega zdravnika. Tu bo treba bolje opremiti obstoječe zdravstvene ustanove (laboratorij, rentgen), tako da bo odpadlo pošiljanje pacientov v Sežano na laboratorijske preiskave in rentaenske preglede. Večji problem pa je še vedno zobozdravstvena služba, ker občina nima svojih zobozdravstvenih delavcev. V Divači pa bo treba nujno uvesti dopoldansko in popol-
dansko ordinacijo in čimprej odpreti lekarno. Tudi na Pivki se kaže potreba po ojačeni zobozdravstveni službi (še z enim dentistom). Isti primer je s Sežano in Ilirsko Bistrico. Z ureditvijo ambulantne službe na Knežaku bo do prihoda stalnega zdravnika zadovoljivo rešena zdravstvena služba v ilirsko-bi-strišlci občini.
Vsekakor je pričakovati večjo obremenitev oddelkov Splošne bolnišnice v Kopru, predvsem na kirurgiji, ginekologiji in internih oddelkih. Razumljivo, da se bo potlej pokazala še večja potreba po novi splošni bolnišnici. Medtem pa bolnišnicam v Ankaranu, Valdoltri in Sežani ne bo prinesel novi zakon nobene obremenitve, ker je bilo tudi do seciaj zdravljen-je tuberkuloznih bolni-kov-nezavarovancev brezplačno.
Ob uveljavljanju novega zakona o kmečkem zavarovanju ne smemo napraviti napake, da bi pričeli razbijali zdravsti>eno službo v manjše enote, ustanavljati v malo bolj oddaljenih krajih zasilne ambulante, kamor bi hodil zdravnik en- clo dvakrat tedensko, ampak moramo še bolj kvalitetno in organizacijsko utrditi obstoječe zdravstvene enote z dopoldanskimi in popoldanskimi ordinacijami. z obsežnejšim delom laboratorijev, z ureditvijo rentgenskih pregledov v vseh zdravstvenih domovih, z dobro organizirano dnevno in nočno dežurno službo. S tem bomo dosegli to, kar želi vse prebivalstvo in je naša dolžnost: . da že ob prvem pregledu u ambulanti napravimo istočasno vse ostale nujne preiskave — skratka, da nenehno raste kvaliteta našega dela.
(Konec prihodnjič)
bolj uveljavljajo na šolah, ki so skoraj vsi dijaki vanje vkl)! čeni in v njih prirejajo študijske krožke ter širijo kulturnoprosvet-no ter športno dejavnost. V ta namen prirejajo razna medraz-redna in medšolska tekmovanja in sodelujejo na številnih javni,h prireditvah ter v družb'enih organizacijah kot so Partizan, Počitniška zveza, taborniki itd.
Najštevilnejši mladinski aktivi delavske mladine sc v podjetjih TOMOS, Lama-Dekani, Slavnik. Stil in v Šmarjah, V teh aktivih; je delo mladincev zelo živahno, kaže pa, da se bodo v prihodnje morali še bolj seznanjati z vlogo delavskega samoupravljanja in vključevanja mladine v življenje komune, Izmed mladinskih aktivov na vaseh je med najboljšimi vaški aktiv v Dolu. Med drugim je organiziral samostojni študij za mladinske aktiviste, s pomočjo občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev mladinsj kulturni krožek in lastni ork ster. Mladinci Dola so prispevali tudi 400 prostovoljnih ur za ureditev komunalnih del v vasi, v Marezigah in v Borštu pa 1500 delovnih ur za ureditev vasi in postavitev spomenika v Marezigah. V Rregarju so ustanovila aktiv mladih zadružnikov, ki pa žal ni imel dovolj strokovne pomoči, da bi dosegel boljše delovne uspehe, kot bi jih lahko spričo dobre volje.
Po poročilu predsednika Cveta Krmaca se je razvila živahna razprava o kritični oceni dela posameznih aktivov in o predlogih, kako bi v prihodnje utrdili organizacijsko delo ter laže in bolje izpolnjevali naloge (mladinskih organizacij. V razpravi je govoril tudi predsednik CKLMS Slovenije Stane Kranjc predvsem o vlogi mladine pri uveljavljanju šolske reforme in nadaljnjem, vključevanju mladih ljudi v družbeno in delavsko upravljanje.
Obsojen napadalec
Pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici je bil v torek obsojen na 10 mesecev zapora italijanski državljan Italo Pelicon iz Gorice. Le-ta je 4, januarja v družbi svojih tovarišev popival v Novi Gorici in se je ob prehodu preko obmejnega bloka uprl običajnemu carinskemu pregledu. Prišlo je do hudega incidenta, saj je fizično napadel službujočega carinika. Predsednik senata je v utemeljitvi sodbe poudaril, da je Pelicon občutno škodoval prizadevanjem za utrditev sožitja med slovenskim in italijanskim ljudstvom v obmejnih krajih.
Mednarodna konferenca hladilnih tehnikov
V začetku junija bo Portorož prizorišče mednarodnega zasedanja približno 200 inženirjev in tehnikov za hladilnike in druge naprave za hlajenje. Udeleženci bodo prispeli iz 18 držav; iz toliko držav so doslej že prisp'ele prijave. Konferenca bo razdeljena na dva dela. Prvi del bo potekal od 9. do 11. junija v Turističnem domu v Portorožu, drugi del pa v naslednjih dveh dneh v Ljubljani.
NOVA AMBULANTA ODPRTA
Minuli teden je Zdravstveni dom v Ilirski Bistrici odprl rti ambulanto v Knežaku. Podjf Javor, obrat Bač, je prispeval za to zdravstveno . postajo opremo, Gozdno gospodarstvo iz Postojne pa je krilo stroške za nabavo medicinskih inštrumentov. Znatna sredstva sta tudi prispe-, vala ObLO Ilirska Bistrica h» Rdeči križ. V tej ambulanti ordi-nira vsak drugi dan zdravnik iz Ilirske Bistrice.
M
svaio
Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk«
w
PRED OBČINSKO KONFERENCO SOCIALISTIČNE ZVEZE V PIRANU
OBČINSKE VOLITVE V LR SRBIJI
V	torek minuli teden je na svojem prvem letošnjem plenarnem zasedanju sklenila Ljudska skupščina LR Srbije, da bodo volitve v občinske ljudske odbore v tej republiki letos marca, in sicer volitve za občinske zbore 20. marca, v zbore proizvajalcev pa 20. in 27. marca (industrijska in kmetijska skupina.) Volitve za oba zbora okrajnih ljudskih odborov pa bodo skupaj dne 16. aprila 1960.
GOSPODARSKO LETALSTVO
V	BOSNI IN HERCEGOVINI
minuli teden so se v Sarajevu sestali predstavniki republiškega sekretariata za promet LR Bosne in Hercegovine in predstavniki gospodarskih organizacij te republike na posvetovanje o gospodarskih vprašanjih. Sklenili so, da bodo v Sarajevu osnovali gospodarski letalski servis, prvi te vrste pri nas. Predstavniki večjih gospodarskih organizacij (rudnikov, železarn itd.) so obljubili finančno pomoč za nabavo potrebnih letal in helikopterjev za prevoz blaga in poljskih pridelkov. Letala in helikopterji pa bodo služili tudi turizmu. Pričakujejo, da bo pričel servis z delom še pred poletno sezono.
petdesefletnik
Kdo bi si bil mislil, kdor pozna našega Egona, da bo 27. januarja zdrsnil v Abrahamovo naročje? Ves čil in živahen, delaven in poln življenjske sile pa bo tovariš Casagrande prihodnjo sredo res pričakal polnih petdeset let življenja. Tiho in skromno, kot je sam skromen in delaven, ves predan svojemu poklicu, bo šef lcli-šarne pri tiskarni CZP Primorski tisk Egon Casagrande v sredo slavil svoj življenjski jubilej.

o

V nedeljo 31. januarja bo v Piranu občinska konferenca SZQL. Osnovne organizacija se nanjo že sedaj vneto pripravljajo. Te dni so sklicale množične sestanke svojih članov, da bi razpravljali o krajevnih potrebah in o programu akcij, ki so si jih zastavili za letos. V čast letošnjemu kongresu SZDL bodo v času od 1. februarja do 15. novembra na-
pravili vrsto del in akcij, ki bodo pripomogle k politični vzgoji članstva in bodo prispevale tudi k ureditvi krajev in izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva.
V Luciji, Ravnu, Novi vasi ter med Belim križem in Štjana-mi bodo popravili krajevne poti, v Strunjanu bodo pa hkrati s tem uredili tudi kanalizacijo. V Luciji bodo napeljali vodovod do naselij Viniole in Nožed. V Padni, kjer so vedno trpeli zaradi pomanjkanje vode, bodo zgradili vodovod iz studenca Podiščaka.
V	Portorožu bodo končno preskrbeli tekočo vodo prebivalcem na pobočju med zavodom »Elvira Vatovec« in počitniškim domom ELES in hkrati izvedli tudi kanalizacijo. Na Belem križu, Štjanah in Martinu bodo uredili javne pipe. Javno razsvetljavo bodo uredili v Ravnu in Padni ter na stranskih poteh v Portorožu. S temi akcijami bodo letos dokončali tudi elektrifikacijo naselij Vinjole pri Luciji, Parecag in Mlini pri Sečovljah, v nekaterih zaselkih Strunjana ter v Sikurji pri Ravnu. V Luciji bodo razen tega regulirali tudi potok Nožed,
V	Gorgu in Sečovljah bodo uredili avtobusni čakalnici. V Portorožu, Piranu, Strunjanu in v Luciji ter še nekaterih krajih bodo dokončno uredili otroška igrišča.
Povsod bodo obnovili prostore družbenih organizacij, na niovo jih bodo pa uredili v Luciji, Seči, Sečovljah. Novi vasi in Belem križu. V Portorožu bodo obnovili knjižnico Svobode, prav tako tudi v Seči. V vseh krajih bodo organizacije SZDL pomagale tudi pri ustanavljanju in urejanju servisnih delavnic v okvirih stanovanjskih skupnosti. Pretežno večino teh akcij bodo izvedli s prostovoljnim delom, za ostale stroške so pa denarna sredstva že zagotovljena. Lahko rečemo, da je prav realnost v delu organizacij SZDL ena izmed značilnosti novega in bolj življenjskega delovanja organizacij v piranski občini.
Z enakim duhom obravnavajo na sedanjih množičnih sestankih tudi razna ^'ereča krajevna vprašanja.	Jule
TOVARNA PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL »IPLAS« KOPER RAZPISUJE SLEDEČA DELOVNA MESTA ZA: 2 strojna inženirja; 2 inženirja kemije;
2	strojna tehnika; 1 ekonomista,
pogoj — fakultetna izobrazba;
3	komercialiste za nabavo in prodajo,
pogoj — fakultetna izobrazba ali srednja ekonomska šola z daljšo prakso; 1 analitika,
pogoj —• fakultetna izobrazba ali srednja ekonomska šola z daljšo prakso;
1	statistika,
pogoj — višja administrativna šola ali srednja ekonomska šola s prakso; 3 finančne knjigovodje, pogoj — srednja ekonomska šola z daljšo prakso;
2	korespondenta,
pogoj — srednja ekonomska šola in znanje enega tujega jezika;
3	daktilografe,
pogoj — srednja ekonomska šola ali dvoletna administrativna šola.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po pravilniku o plačah ali dogovoru. — Pismene vloge z življenjepisom, ki naj posebej obrazloži strokovnost, vložite na upravo podjetja do vključno 31. januarja 1960.
zaključeno točkovanje
V občini Koper so točkovalci kaključili delo in do konca januarja bodo izdane nove stanovanjske odločbe. Stanovalcem, ki iz tega ali onega razloga niso ocenili stanovanj, priporočamo, naj se takoj zglasijo pri Komisiji za ocenjevanje stanovanj, ki posluje na sedežu občinske Stanovanjske uprave v Kopru, telefon 33.
Za že ocenjena stanovanja je bilo doslej 288 popravkov, vse v korist stanovalcev. Glede najemnin velja odlok o tem, da bodo za posamezne stavbe plačevali najemnino hišni sveti neposredno Komunalni banki, medtem, ko bodo zaostale zneske plačali stanovalci še pri blagajni Stanovanjske uprave.
3EEITE IN ŠIRITE
S l Ogv £ N S K f
PRORAČUNI
Proračunski stroški za kulturo in prosveto sc gibljejo mnogo hitreje kot Je bilo predvideno, čeprav brez zidave novih šolskih prostorov.
Socialno skrbstvo je v upadanju v pogledu proračunske potrošnje, stroški so za 10 ■/» nižji kot je bilo predvideno po perspektivnem planu. Opaziti pa je, da so ne izvaja smernica perspektivnega plana, da je treba število podpor zmanjšati, da pa naj bi bila vsota podpore večja, da bi tako bile podpore tolikšne, da bi podpiranec le nekako shajal.
Tudi proračunska potrošnja za zdravstveno zaščito narašča dosti hitreje, kot je bilo predvideno s planom; plan predvideva konec leta 1961 45 'It povečanje, dejansko pa bo že leta 1960 doseženo 56 •/». Tudi v državni upravi in sodstvu je porast potrošnje hitrejši, kot je bil predviden po perspektivnem planu, predvideno Je bilo povečanje za 31 •/•, dejansko pa bo doseženo v letu 1960 povečanje za 39 •/..
V komunalni dejavnosti Je nekoliko manjši porast proračunske potrošnje, kot Je bilo predvideno s perspektivnim planom povečanje sredstev za komunalno dejavnost za štirikrat, dejansko pa bo doseženo le nekaj več kot trikratno povečanje.
Pri negospodarskih investicijah čutimo glavno breme hitrejšega razvoja finansiranja v posameznih dejavnostih proračuna. Po perspektivnem planu je bilo predvideno povečanje negospodarskih investicij, ki se fi-nansirajo iz proračuna, za 179 •/«, dejansko pa je tu padec za 50 '/t.
Dotacije rastejo hitreje kot je bilo predvideno. Dotacije družbenim organizacijam, finančno samostojnim zavodom, proračunskim zavodom in ustanovam so bile predvidene v povprečju za 30 V«, dejansko pa bo doseženo v letu 1960 še 43 povečanje.
Glede na poznano situacijo okraj-
nega in občinskih proračunov vidimo, da obveznosti, ki jih imajo ljudski odbori za posojila, neprimerno hitreje naraščajo, kot pa je bilo predvideno po perspektivnem planu. Predvideno je bilo dvanajstkratno povečanje do leta 1961, dejansko pa bo že v letu 1960 doseženo 32-kratno po-
V današnjem pogovoru predsednik oiranske občine Davorin Ferligoj odgovarja na vprašanje S. B., volivca iz Portoroža, kako bo letos z oddajanjem zasebnih sob turistom.
Stališče občinskega ljudskega odbora Piran do tega je pravzaprav že dobro znano, saj je ostalo nespremenjeno vsa ta leta, ko se trudimo, da bi prikazali našim ljudem pomen In koristi, ki jih imajo lahko oni sami in vsa skupnost od take dejavnosti in ko skušamo vnesti čim večjo urejenost v poslovanju z zasebnimi sobami.
Tako smo imeli leta 1957 registriranih prvih 171 ležišč pri skupno 70 družinah, naslednje leto že 590" ležišč pri nad 250 družinah, v lanskem letu pa skoraj 700 ležišč pri nad 300 družinah v Piranu, Portorožu, Luciji m drugih naseljih naše občine. Za letos se nadejamo, da so ljudje spoznali koristi oddajanja sob že toliko, da homo imeli v vsej občini na razpolago za turiste skupno nad 1000 zasebnih ležišč.
Treba pa je povedati, da to vsekakor niso vse zasebne sobe, ki so bile oddane. Zelo veliko sob je bilo oddanih raznim »sorodnikom«, med nji-
N A Š G O
Tovariš Casagrande je bil rojen v Mirnu pri sončni Gorici 27. januarja 1910. Nemirna usoda ga je skozi dve vojni in težave tuje okupacije ter težavnega emigrantskega življenja premetavala sem in tja po PrJmor-Am, Italiji in Jugoslaviji. Izučil se ^HBsinkograiskega poklica in s svojim ^^uijem pomagal tudi v NOB. Takoj po vojni je bil kot pionir klišarske umetnosti poklican v naše glavno mesto Beograd, kjer je sodeloval pri vzpostavitvi največjega klišarskega obrata v državi.
Dobesedno bi lahko rekli, da je tovariš Casagrande v svojem poklicu doma. Svojega dela ne opravlja, ker ga pač mora, da si zasluži za življenje, marveč mu ta poklic pomeni veliko več — on v njem snuje in išče nova pota, nenehno izboljšuje proizvodne postopke in je tako postal eden izmed štirih največjih jugoslovanskih strokovnjakov za barvne kli-šeje. Pri svojem delu je tudi novator, saj se s pomanjkljivimi napravami spoprijema tudi z najbolj težavnimi zadevami in deli s področja cinkogra-fije.
Pri vsem tem pa je tovariš Casagrande res tovariš in očetovski prijatelj svojim mlajšim sodelavcem. Lepo število je mladega klišarskega kadra v Jugoslaviji, ki ga je prav on vzgojil, saj je bil v Beogradu celo šef klišarskega oddelka na strokovni grafični Soli. Tudi na svojem sedanjem delovnem mestu v Kopru si Je pridobil s svojim odkritim značajem in pripravljenostjo, pomagati vsem > in ob vsakem času, veliko prijate-ev, ki mu ob sedanjem življenjskem p^ile-iu želijo še mnogo let zdravja sreče ter veliko uspeha pri delu! Delovni tovariši in prijatelji
Pretekli teden je zasedala Ljudska skujiščine Ljudske republike Slovenije in sprejela dva temeljna gospodarska zakona, to je družbeni gospodarski načrt in proračun za letošnje leto. Poleg teh so bili sprejeti še drugi zakoni in odloki, vendar oba omenjena zakona, ki predstavljata temelja za gospodarski razvoj v letošnjem letu, vsekakor presegata pomen ostalih.
Gospodarski načrt za letošnje leto temelji na istih osnovah kot zvezni, ki je bil sprejet pretekli mesec. Tudi po tem načrtu naj bi izvršili petletni načrt v štirih letih in zato vsebuje vse osnovne instrumente, ki naj pripomorejo, da bi dosegli omenjeni uspeh. V tem pogledu daje načrt zlasti velik poudarek izkoriščanju rezerv v proizvodnji in seveda največjemu izkoriščanju vseh proizvodnih možnosti. Izhodišče vsemu pa je lanskoletni uspeh in »življenjska sila celotnega našega sistema«, kakor je poudaril v svojem ekspozeju k predlogu družbenega načrta član Izvršnega sveta tovariš Tone Bole.
Podrobnosti iz načrta ne 5i na-vajali, ker bo o tem govora tudi na drugem mestu v našem listu. Vsekakor pa moramo poudariti, da je poleg ostalega tudi letos iz-
redno velik poudarek na povečanju delovne storilnosti, ker imamo v tem pogledu še vedno velike možnosti in rezerve. S tem v zvezi je drugo vprašanje, to je nagrajevanje po delovnem učinku, sistem, ki ga utrjujemo in izpopolnjujemo na vseh področjih gospodarskili dejavnosti. Načelo delovne storilnosti in uvajanje tega v življenje pomeni za nas veliko preskušnjo, obenem predstavlja važno postavko pri izpolnjevanju naših velikih nalog, Delovni kolektivi pa skoro jiovsod postavljajo načela za tako nagrajevanje in to ne le v proizvodnji, temveč tudi drugod. Značilno je, da je načelo prodrlo že tudi v delovne kolektive, kjer na pogled ni takih pogojev kakor so na primer v proizvodnji. Pri tem naj omenimo napore v tej smeri v bankah in celo ponekod v upravi. Seveda je pri teh trenutno vse še v preučevanju in v začetnih poskusih in to le za mesta, kjer je možno uvesti tak način nagrajevanja.
Če se zadržimo še pri vprašanju nagrajevanja po učinku dela, naj omenimo uspeh, ki smo ga lani dosegli v tem pogledu. Lanski dohodki namreč v naši republiki kažejo polmilijardni presežek. Ta presežek je razumljiv, če pomislimo, da se je lansko leto
večanje. To stanje tudi ne dopušča izgradnje objektov družbenega standarda. Tudi proračunska rezervi g tem v zvezi ne poteka skladno s predvidevanji plana; predvideno J» bilo, da se bo povečala za 3,4-krat, dejansko pa se je povečala za 2,8-krat.
proizvodnja povečala namesto za predvidenih 8 odstotkov za 11,4 odstotka. Glavni razlog za tak uspeh je ravno v povišanju delovne storilnosti na podlagi nagrajevanja po delovnem učinku. To je bilo ugotovljeno, ko je Ljudska skupščina LRS razpravljala o vprašanju sprejema repu-. bliškega proračuna. Ni dvoma, da nas tudi v tem letu lahko čakajo taki uspehi, če bomo povečali delovno storilnost. Nagrajevanje po delovnem učinku pa je imelo še druge ugodne posledice, ki se kažejo zlasti na povečanju prejemkov.
Po sprejemu republiškega gospodarskega načrta in proračuna za letošnje leto bo sledilo sprejemanje ustreznih zakonov po okrajih, V tem pogledu stopa tudi koprski okraj v novo leto. ko bo moral slediti ostalim okrajem, republikam in državi kot celoti v naporih, da izvrši letos vse. kar je bilo predvideno še za prihodnje leto in da s prihodnjim letom stoni v nov petletni perspektivni načrt. Čeprav poznamo številne težave, ki čakajo naš okraj na tej poti. ne dvomimo v ¿a ne bi postavljenih nalon izvršili, oni-raioč se na iste trdne po^tav^e kot vn.ša sk.nnnost in ki sm^ jih omenili v uvodu.	-dt-
mi tudi inozemcem, ne da bi imel lastnik sobe za to dovoljenje, niti ni prijavljal svojih gostov. Zato bomo letos močno poostrili nadzorstvo nad takim nedovoljenim oddajanjem sob, tako da ne bo odkritih — kot lani — vsega skupaj samo 10 sobodajalcev »na črno«, ampak vsi.
Res je tudi, da mnogi ljudje še nočejo oddajati sob turistom, ker Imajo razne pomisleke. Tako se nekateri na primer bojijo, da bi jim zaradi pomanjkanja stanovanj v tako sobo potem vselili stalnega podnajemnika. To se ne bo zgodilo, ker tudi po zakonu ni dopustno. Drugi se bojijo, da bodo morali plačevati preveliko dohodnino, ali da bodo prikrajšani pri otroških dokladah in podobno. Tudi glede tega ostaja naš ObLO na dosedanjem stališču; za oddajanje sob bodo plačevali le pavšalni davek, ki je tako nizek, da je pravzaprav le simboličen.
Iščemo možnosti, da bi tudi letos razpisali posojilo za vse, ki želijo urediti svoie sobe. Opozarjam, da je bil sklep vseh pristojnih organov, da '^o letos kategorizacija zasebnih sob izvedena po limogo ostrejšem kriteriju kakor v prejšnjih letih, tako da sedanja četrta kategorija praktično ne bo prišla več v poštev za oddajanje.
Opozoriti moram tudi, da ne bo dobil dovoljenja za oddajanje sob nihče, ki ni poravnal letošnjih obveznosti, ali pri komur je bilo letos ugotovljeno, da ni ravnal tako, kakor je treba.
Naj za konec še enkrat pozovem k čim širšemu oddajanju sob, kajti to ni niti beračenje niti trgovina, temveč lep postranski zaslužek, ki hkrati omogoči naši občini, da sprejme čim večje število turistov. S tem pa omegoči večji blagovni in ostali promet in torej večji zaslužek vseh nas. Neka volivka iz Ilirske Bistrice je sporočila, da ne soglaša povsem z odgovorom na vprašanje o avtobusnih zvezah, kar smo pred nedavnim obravnavali. Želela bi zvedeti, če se ne bi dala vzpostaviti redna nedeljska avtobusna nroga med Koorom in Ilirsko Bistrico. Odgovor je pripravil direktor av-toturističnega podjetja Slavnik v Konru Viktor Ronret : Predlog za redno nedeljsko avtobusno zvezo med Konrnm' in Ilirsko Bistrico le podjetje SLAVNIK v Kopru že dalo ter ga ooslalo Združenju cest.,ie«a prometa. Sekciji za LRS v Ljubljani, in Jo torej v tej fazi reševali in.
Predlagalo je med Bistrico in Koprom — In obratno — naslednji vozni red •
Ob nedeljah In državnih praznikih bi avtobus odšel iz Koora ob m.30 in nrisncl v Bistrico oh 21.m. Iz Bistrice bi se nato vračal ob 21,15 nroti Pod-gradvi. kamor bi "risncl ob 21.40. in naorej v Kooer. Ob sobotah in dneh pred državnimi or.T?n'ki na hi bil oclhod avtobusa iz 1'irske Bistrice ob H 15. tako cIt hI notniki iz Bistrice nrisncli z nfim v Konr-r ob 15.55 ter hi imeli tnkol čez 5 minut, to je ob 15 Oo uri zvezo naprej za Izolo, Portorož lii PiT-an.
T'mmn rtT srni z nr>5im orodlogom ufcoclili želii volivke iz bistriške občino kakor tudi drurrim notnikom lz kmiev ob tel pro.ai. katerim bo omogočeno. da "b nor|pl''ah in "rn-nikih po žel*! i'"5".'!1" -"oj prosti čas ob naši jadranski obali.
POJASNILO UPRAVE RIŽANSKEGA VODOVODA OB ZADNJI PREKINITVI DOBAVE VODE
Vse to terja večja obnovitvena dela in zgraditev dodatnih rezervoarjev, da bo preskrba z vodo iz Rižanskega vodovoda nemoteno potekala — Vse doslej zamenjane cevi so bile pokvar-
jene že ob dograditvi vodovoda leta 1936
Ob nedavni okvari Rižanskega vodovoda so začele krožiti po obalnih krajih razne govorice, ki so vzbudile upravo Rižanskega vodovoda, da je dala nekaj podrobnosti o stanju vodovoda, da bo prebivalstvo seznanjeno s težavami, ki spremljajo preskrbo-vanje z vodo.
' Rižanski vodovod je bil dograjen 1'eta 1936. Vodo zajema iz izvira Rižane. Ta voda — često
p&mlfo (Uufod
za večjo tržno proizvodnjo v kmetijstvu in uvajanje socialističnih odnosov na vasi
Odgovornost vseh politiCnih in družbenih organizacij — Rešitev v močnejših specializiranih obratih — Pol milijarde investicij za kmetijstvo. Kranj, 11. januarja. Danes dopoldne je bil v Kranju plenum okrajnega komiteja ZK. Na dnevnem redu je bilo poročilo o kmetijstvu in gozdarstvu, ki ga je prebral Andrej Levičnik. Na plenumu so tudi razrešili tovariša Franca Popita dolžnosti sekretarja OK ZKS, ker odhaja na novo dolžnost. Za novega sekretarja so soglasno izvolili Janka Rudolfa, dosedanjega sekretarja za delo pri Izvršnem svetu Slovenije.
«ursja
uspešno sklepanje kooperacijskih pogodb V celjskem okraju
V prvih dneh januarja je bil v celjskem okraju realiziran plan kooperacije s 16.894 ha od planiranih 21.177 ha ali za 79 odstotkov.
Pri pšenici je bil realiziran plan kooperacijskih pogodb 97-odstotno, pri krmni mešanici in ječmenu 153, pri ovsu 32, pri hibridni koruzi 127, pri detelji 104, pri krmnih okopavi-nah 366, pri krompirju 8G, pri lanu 10, pri jagodičevju G5,5, pri hmelju 93 in pri travnikih 60-odstotno. S pogodbami je v kooperaciji vključeno tudi 5761 glav goveje živine in 7046 svinj.
V PETROVCIH ZAMENJALNICA ŽITARIC
Mlin Lucova, ki so ga primerno uredili in povečali njegovo kapaciteto na 150 centov mlevskih izdelkov dnevno, bo v kratkem uredil v Pe-trovcih zamenjalnico žitaric za moko.^ Tako kmetovalcem ne bo treba vo-.| zitl zrnja v mlin, marveč ga bodo zamenjali kar v Petrovcih. Poleg te-,' ga ureja lucovski mlin v Petrovcih'. tudi pekarno. Stroške za ureditev i zamenjalnlce in pekarne, ki bodo' znašali 4 milijone dinarjev, bo kril mlin iz lastnih sredstev.
PROČ S TOVARNIŠKIMI PLOTOVI!
V ponedeljek je bilo v sejni sobi OLO Novo mesto širše posvetovanje. Posvetovanje je vodil sekretar OK ZKS Franc Pirlcovič, uvodne misli pa je prispeval predsednik OSS Lud-' vlic Kebe.	I
Vedeti je treba, da je nadaljnji napredek novomeškega okraja kot nerazvitega področja, ki pa je bil po vojni deležen velike pomoči družbe, odvisen predvsem od lastnih možnosti. Nadaljevati je treba z izpopolnjevanjem nagrajevanja po učinku, ki je doslej zajelo komaj 57 odstotkov delovnih mest. Bolj bo treba izkoristiti obstoječe proizvodne zmogljivosti, saj so v mnogih podjetjih možnosti za uvedbo druge in celo tretje delovne izmene. K napredku novomeškega okraja pa lahko izdatno prispeva združenje razpoložljivih sredstev, ki so sedaj razdrobljena In nesmotrno izrabljena. Napore v tej smeri bodo ovirale razne lokalistične in druge škodljive težnje, ki se jim morajo zavestne sile upreti z vso silo. V miselnosti ljudi je treba sme-, lo odstranjevati tovarniške plotove, ki ločijo podjetja od problemov komune.
zelo blatna — teče po 4500 metrov dolgem in 50 centimetrov širokem cevovodu do čistilne naprave v Rižani, Tam jo očistijo in sterilizirajo ter jo usmerijo skozi litoželezne cevi proti Piranu. Osnovna težava je že v tem, da je vodovod odvisen od enega samega vodnega vira in od 'edinega cevovoda,
Ce pride do okvare, je treba vodo zapreti in počakati nekaj ur, da se cevi izpraznijo. Nato šeie začnejo z izkopavanjem cevi, ki ležijo dva do štiri metre pod zemljo. Popravilo ali zamenjava cevi v zemlji, prepojeni z vodo, traja od 8 do 12 ur. V tem času se izpraznijo tudi rezervoarji. Za ponovno polnjenje omrežja, delno polnjenje rezervoarjev in za istočasno kritje potrošnje je potrebnih še nadaljnjih 12 do 24 ur (povprečno 18 ur).
Kljub dejstvu, da ima Rižanski vodovod na zalogi najrazličnejše nadomestne dele in da v primeru okvare vsak delavec prispeva vse svoje fizične moči, da bi bilo delo čimprej opravljeno, lahko okvara na glavnem etevovodu prekine dobavo vode za 24 do 36 ur.
Okvare na ceveh je nemogoče preprečiti, ker je litina, iz katere so izdelane, preveč krhka in ker so bile vse doslej zamenjane cevi pokvarjene že ob gradnji vodovoda.
Najbolje bi bilo zgraditi nove rezervoarji z zmogljivostjo za 36 do 48-urno potrošnjo. Stroški za izgradnjo dodatnih rezervoarjev bi znašali okrog 200' milijonov dinarjev.
Razen prekinitve vode v poletnih mesecih so bile resnejše prekinitve še izven poletne sezone po ena leta 1956 in 1957 in dve leta 1958. Suša v poletnih m'e-secih bo odpravljena šele, ko bo v .prihodnjih letih zaključena rekonstrukcija vodovoda, ki se bo začela prihodnji mesec in bo veljala okrog 179 milijonov dinarjev. ,
Razen slabih cevi so vzroki okvar tudi plazovita zemljišča.
Ko bo vodovod obnovljen in bo tlak v ceveh še porastel, bodo okvare pogostejše in bo treba razmisliti o gradnji novih rezervoarjev, če hočemo zagotoviti redno preskrbo z vodo.
Glede okvare vodovoda v nede-
ljo, 10. januarja t. 1,, je treba omeniti, da v 23 letih obratovanja ni bilo toliko usedlin v cevovodu med čiistilno napravo fn izvirom, da bi dobesedno zmanjšale dotok vode. Običajno cevovod čistimo februarja ali marca v nočnih urah brez prekinitve dobave vode, medtem ko je letos zaradi izrednih razmer trajalo popravilo v noči med soboto na nedeljo. Zato se je rezervoar izpraznil in prišlo je do prekinitve dobave vode, K nesreči je pripomoglo še izredno nabiranje zraka v cevovodu, ki se je vsled zelo majhnih nagibov cevi tako počasi polnil, da je voda ponovno stekla po vsem omrežju šele v ponedeljek, 12, januarja ob 6, uri.
Minuli petek je bil v Kopru zaključen trimesečni tečaj o prometu in prometni varnosti, ki se ga je udeležilo 23 dijakinj in dijakov 4. letnika koprskega učiteljišča. Tečaj je vodil uslužbenec odseka za prometno varnost pri TNZ Koper Drago Filiput. Dvajset kandidatk in trije kandidati so po 32 urah predavanj 1 opravili izpite z odličnim uspehom in zato so nasmejani, kaltor-jih kaže naša slika skupno s člani izpitne komisije
Na 2. posvetu turističnih strokovnjakov piranske občine ta ponedeljek so obravnavali tudi priprave za popolnejšo ureditev peščine v Portorožu do letošnje sezone. Med drugim je bilo v poročilu o tem problemu rečeno, da je imelo portoroško kopališče leta 1958 99.546 obiskovalcev, lani pa 102.573. Pri samo 245 kabinah so bile le-te zasedene v vsej sezoni povprečno po 6 kopalcev na kabino v enem dnevu, v mesecih glavne sezone povprečno po 13 kopalcev v enem dnevu, ob sobotah in nedeljah v juliju in avgustu pa tudi po 18 do 23 kopalcev
Nesreča v Dekanih
Minuli teden je prišlo v Hladilnici Dekani do hude obratne nesreče. Med delom v eni izmed hladilnih celic je nenadoma počila cev, po kateri dovajajo amoniak. Plin je takoj zajel celico in iz nje se je v zadnjem trenutku rešil delavec Baz.il Štrukelj ter obvestil obratnega gasilca Silva Makorja, da je v celici tudi Zinka Bogataj. Makor je poskušal s plinsko masko na obrazu rešiti ponesrečeno Zinko, vendar mu to ni uspelo in ker je, tako kot Štrukelj, kazal znake zastrupljenja, so ju takoj odpeljali v bolnišnico. Pripadnika poklicne gasilske čete iz Kopra Benjamin Žužek in Tone Savron sta po večmi-nutnem težavnem iskanju, opremljena z izolirnima dihalnima aparatoma, našla ponesrečenko, ki pa ji ni niti takojšnja zdravniška pomoč mogla rešiti življenja.
StajjTCE imi repiifisi
Lani je bilo v sežanski občini 32 požarov, ki so povzročili več-milijonsko škodo. Večina požarov je bila posledica nepazljivosti zaradi slab. h dimnovodnih naprav in v času čiščenja travnikov. Stanovanjska poslopja so gorela v Lokvi in Cipih. Gasilcem je uspelo pravočasno pogasiti požare v Skopem, Avberju in enega v Lokvi. Gorela so tudi gospodarska poslopja: dve v Zirjah in
eno v Velikem polju. Pravočasno so zatrli ogenj v Mizarskem podjetju v Senožečah, tako da je bila škoda le malenkostna.
Razveseljiva pa je ugotovitev, da so vodstva podjetij dosledno upoštevala nasvete požarnovarnostnih organov.	-er
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja
Komisija za sprejem in odpovedovanje delavcev pri podjetju
»HLADILNICA KOPER« — DEKANI
RAZPISUJE
naslednja delovna mesta:
1.	ŠEFA STROJNICE — glavnega strojnika (450.000 frigorij)
pogoji: visoka kvalifikacija, delovna doba 20 let, poklic strojnik s poznavanjem termodinamike
2.	STROJNIKA ZA HLADILNICO
pogoji: kvalifikacija iz hladilnlške ali sorodne stroke z 10-letno prakso
3.	PRAVNIKA PODJETJA pogoj: diplomiran pravnik
4.	DAKTILOGRAFINJO
zaželeno znanje stenografije
Plača in ostali pogoji po tarifnem pravilniku podjetja oziroma po dogovoru — Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev poslati v roku 15 dni po objavi razpisa na upravo podjetja
na kabino v enem dnevu. Nujno je torej, da poveča portoroška peščina število svojih kab n. Za letos bo novih okrog 100 kabin, ki bodo grajene tako, da jih bo po potrebi (zaradi boljše ureditve peščine, urbanistični načrt je namreč šele v delu) mogoče premestiti. Povečali bodo tudi število razpoložljivih ležalnikov in senčnikov ter sandolinov. Zgrajene bodo široke in položne be-
tonske stopnice, preoblečene s kokosom, za udoben dostop v vodo.; Tudi otroci bodo na ta način lahko brez skrbi sami odcapljali v morje. Blato, ki je v lanski sezoni kot posledica zasipavanja razširjenega dela kopališča še motilo kopalce, je preko zime. skoraj popolnoma izplaknila razburkana voda, ostanek pa bo ob nizkih osekah počist la UKD kot upraviteljiea kopališča.
Odbor III. osnovne organizacije SZDL v Izoli je na zadnji seji razpravljal tudi o ureditvi vprašanja nabave jeklenk butana za gospodinjstvo. Te jeklenke lahko dob.jo prebivalci Izole samo pri Istra Benz Koper, imajo pa velike težave za njihov prevoz od Kopra do Izole. Avtobusni sprevodniki neradi sprejemajo njihovo prevažanje in tako je marsikateri odjemalec v težavnem položaju, ko si mora na ta ali oni način oskrbeti prevoz od skladišča do 6 km oddaljenega doma.
Ker je v Izoli več gospodinjstev prešlo na uporabo butan plina, bi bilo prav, če bi Istra Benz ponovno zaprosil občinski ljudski odbor v Izoli za dodelitev skladišča, kjer bi laže manipulirali z jeklenkami butanovega plina. Te jeklenke bi lahko podjetje s posebnim tovornjakom prepeljalo v Izolo, jih tam raz-tovorilo v skladišču, kamor bi prišli ponje potrošn'ki, nato pa bi odpeljalo prazne jeklenke v ponovno polnjenje. To je tembolj potrebno, ker tudi sedanja izolska plinarna ne zadovoljuje potrebam.
Nova gostinska šola
Z gostinskim osebjem se pri nas ne moremo pohvaliti. Stalno naraščajoči promet zahteva v naših gostinskih obratih izvežbano In strokovno usposobljeno osebje. Zaradi tega predvideva letošnji načrt ustanovitev gostinske sole, ki naj bi začela s poukom že letos in naj bi imela 30 gojencev. Za ureditev šole bi potrebovali približno 10 miliionov dinarjev. Ker pa je porabila Gostinska zbornica velik del sredstev iz prispevka za kadre za seminarje za vzgojo gostincev, tečaje in štipendije, bodo morale prispevati del sredstev za novo šolo gostinske organizacije same. Le tako bomo lahko odprli pri nas zelo potrebno šolo.
SPREMEMBA VIŠINE DAVKA
Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica je na zadnji seji obeh zborov spremenil odlok o občinskem prometnem davku tako, da bo odslej znašal 3 °/o in ne več 2°/o od prometa, kot je bil minulo leto. Spremenil je tudi odlok o stopnjah prometnega davka na alkoholne pijače v gostinstvu od 12 in v trgov ni od 8 odstotkov na 7 odstotkov.
(
Prebivalci Izole so prepričani, da bi ureditev skladišča koristila ne samo potrošnikom in jim olajšala nemoteno dobavo, pač pa bi tudi podjetje imelo manj sitnosti
ZAKLJUČEK RAZSTAVE KPJ
Minuli teden so v Ilirski Bistrici zaprli razstavo, posvečeno 40. obletnici ustanovitve KPJ in SKOJ. Razstavo številnih zgodovinskih dokumentov si je ogledalo več kot 5 tisoč prebivalcev ilirsko-bistriške občine.
SEŽANA 3: Na posvetovanju z zastopniki TVD Partizan Sežana, Lokev, Divača, Dutovlje in Komen ter SD Tabor Sežana je svet za telesno vzgojo ObLO Sežana imenoval te dni komisijo za sestavo programa v počastitev letošnjega Dneva mladosti. Svet je tudi sprejel načrt tekmovanj v Iahko-atletiki, odbojki, namiznem tenisu, teku čez drn in strn in v drugih športnih disciplinah.
SEŽANA 3: Na eni izmed prihodnjih sej bo ObLO Sežana razpravljal o prepovedi reje prašičev, perutnine, zajcev in drugih živali v hišah ob glavni cesti, v novem naselju in še v nekaterih drugih zgradbah. Ta ukrep je nujno potreben iz higienskih in turističnih razlogov in bo veljal za družine, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom.
KOPER 248: Novoustanovljeni Kmetijski kombinat v Kopru bo. v kratkem začel z oranjem nr svojih zemljiščih. Oranje bo opra vilo 20 traktorjev; od teh bo 10 prišlo iz Postojne, čim bo mogoč prehod po cesti Postojna—Koper.
ILIRSKA BISTRICA 92: Ljudska univerza v Ilirski Bistrici bo v zimskih šolskih počitnicah priredila za predsednike šolskih odborov in za člane sveta za šolstvo, telesno kulturo ter člane sveta za varstvo družine seminar, ki bo trajal dva dni. Na tem seminarju bodo razpravljali o nalogah v zrve-zl z uveljavljanjem šolske, reforme.
PREM 1: Kmetijska zadrug« v Premu pri Ilirski Bistrici Je te dni nabavila 16 plemenskih krav in junic. Namerava pa nakupiti še okrog 60 plemenskih krav za zadružno ekonomijo na Turnu, ki jo že urejujejo. Vsaka plemenska krava jo vredna okrog 110 tisoč dinarjev.
m
ILIRSKA BISTRICA 78: Avto-moto društvo v Ilirski Bistrici Je že začelo s prvim letošnjim tečajem za voznikc-amaterje. Predvidevajo, da bodo letos priredili še več podobnih tečajev, saj Je zanje veliko zanimanje predvsem med mladino. Doslej je to društvo dalo že 88 mopedistom potrdila, da so seznanjeni s cestno-promet-, niml predpisi in smejo voziti mo-( pede po javnih cestah.
KULTURA PROSVETA ir KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSV2TA * KULTURA PROSVETA * KULTURA P
IZ DELA IN ŽIVLJENJA NAŠIH KULTURNOPROSVETNIH DRUŠTEV
#
DPD Svoboda v Divači ima 246 članov. Vsekakor lepo število za ta okoliš, vendar ga pa bodo po sklepu nedavnega občnega zbora še povišali s tem, da bodo pritegnili še več delavske in kmečke mladine.
Od 11 sekcij društva je bilo v minulem obdobju aktivnih samo pet: godba na pihala, moški ter ženski pevski zbor, kinosekcija in recitatorji. Vsi ti odseki so sodelovali s svojimi programi na raznih proslavah in prireditvah. Zlasti je bila delavna godba na pihala, ki je pod vodstvom kapel-nika Rada Škabarja nastopila na 14 proslavah in komemoracijah v Divači, Sežani, Škocjanu, Štorjah in drugod. Godbeniki so na svojih rednih vajah nastudirali tudi ¿enček narodnih in partizanskih esmi ter štiri koračnice, V pro-ramu pa imajo še eno simfonijo, odlomek iz opere »Traviata« ter drugo. Razumljivo je torej prizadevanje članov godbe, da bi dobili uniforme in nekaj novih instrumentov, kar bi omogočilo vključitev mladih godbenikov,
Tudi knjižnici posveča divaška Svoboda vso pozornost, čeprav je njen inventar trenutno precej skromen: 975 knjig. Zal tudi v minulem letu niso mogli dobiti sredstev za nabavo novih knjig,
sedanje pa so bralci v glavnem že prebrali. Zadnji čas je poživila delo knjižnice pošiljka knjig okrajnega sveta Svobod v Kopru. Kljub temu pa z nabavo knjig ne bomo smeli odlašati in tudi knjižnici bo treba najti boljše prostore.
Še več težav ima divaška Svoboda s svoiim moškim pevskim zborom, Fevovodja, ki je prihajal iz Sežane, ne sodeluje več, dva dogovora z novima pevovodjema pa tudi nista uspela, čeprav so člani tega zbora zelo disciplinirani in požrtvovalni. Potrebno bo nekaj ukreniti, da se zbor ne bi razšel.
Razen za proslave tudi druge sekcije niso naštudirale nobenega samostojnega programa. Kje je krivda? Ko je bilo nekaj govora o dramski sekciji, so nekateri valili krivdo na režiserja, drugi na upravni odbor in končno na slabo stanje dvorane, v kateri zaradi nevarnosti rušenja stropa ni moč nastopati. Verjetno je, da je vsak trdil del resnice. Če pustimo ob strani prva dva razloga (ne zato, ker ne bi bila važna, ampak zaradi pomanjkanja prostora na tem mestu), le drži, da je neurejena dvorana osnovna ovira za usnešnejše delo dramske in tudi
drugih sekcij. Zato je toliko bolj razveseljiv sklep občnega zbora, da vsa društva, organizacije, zavodi, podjetja in zasebniki zberejo sredstva za obnovo tega edinega društvenega prostora. Doslej so že zbrali, delno tudi v obljubah, nad tri milijone dinarjev. Za izvedbo vseh del pa bo treba vsaj še enkrat toliko, zato bo imel novoizvoljeni odbor težavno, vendar hvaležno nalogo, da dvorano spet usposobi. Ob tem pa je treba pozdraviti pobudo, naj bi sekcije dotlej ne čakale z deiom, ampak naj bi se pripravljale, kakor da bi bilo treba že jutri na oder.	-er
/
-Podarjeni televizijski sprejemnik
povezal nad tisoč
-adinske osnovne šole v iskrene prijatelje
trok koprske
PRISRČNO SREČANJE PIONIRJEV V GRADINU
Koprski pionirji so podarili svojim vrstnikom v oddaljenem Gradinu nov televizijski aparat
Y KOPRU BODO OSNOVALI KLUB SLIKARJEV-AMATERJEV
SZ LJUBEZNI DO UMETNOSTI
Pobuda za ustanovitev sli-kar-sko-amaterskega krožka v Kopru ni nova. Osamljeni poskusi številnih talentiranih slikarjev-ama-terjev so ostajali v vrvežu vsakdanjega dela in skrbi precej časa neopazni. Februarja letos pa se bodo koprski amaterji predstavili občinstvu na razstavi, ki bo — kakor obetajo — marsikoga presenetila, Zelja talentiranih amaterjev, da bi se v slikarski umetnosti izpopolnjevali, bo potlej pod okriljem koprske Svobode uresničena v oddelku, ki ga bosta vodila umetnika prof, Miro Cetin
in ing. Drago Škerlavaj.
+ + +
Koper, mesto ob morju, s svojo slikovito zunanjostjo starega ter novega obraza nudi sliko nenehnega napredka in vrvenja — bodisi na gospodarskem, političnem ali kulturnem področju. Ljudje so nehote prevzeli sproščenost in razgibanost valovanja morja, ki obdaja mesto in še izven svojega poklicnega udejstvovanja pestrijo življenje z najraznovrstnejšimi dejavnostmi. Ne na zadnjem mestu je veselje, želja in smisel za slikarstvo. V Kopru je kar precej slikarjev-amaterjev. Razlog je dokaj enostaven: pri takem delu se človek umiri, odpočije, pa tudi da duška svojim čustvom, smislu
za harmonijo barv in oblik. + + +
Pred nedavnim je bil v Kopru občni zbor kulturno - prosvetnih društev Svobod koprskega okra-
ja. Svobode vključujejo oziroma združujejo različne veje kulturnega udejstvovanja. Prav bi bilo, da bi v okviru tega društva ustanovili odtfelek slikar j ev-amater-jev, saj jih je v Kopru precej. Na tak način bi tudi njih delo ne bilo samo skrita zabava posameznikov, pač pa vzpodbudno udejstvovanje, ki bi prav gotovo pritegnilo še marsikaterega začetnika.
+ + +
Koliko in kakšna amaterska dela so raztresena po našem mestu, bomo imeli priložnost videti ter oceniti prihodnji mesec na razstavi. Vsekakor j'e to pohvalna
(Konec na 10. strani)
Čudna druščina se je ondan odpravila na pot z malim Slav-nikovim avtobusom izpred osnovne šole v Kopru. V središču pozornosti je bila štiričlanska delegacija pionirskih odredov obeh osemletk in čudovita blesteča naprava — televizijski sprejemnik. Ves nov in š'e nepreizkušen je romal z nami, da razveseli 140 učencev osnovne šole v Gradinu.
Moramo se zahvaliti šoferjevi sposobnosti, da je po slabi ser-pentinasti cesti v to, 30 km oddaljeno vas prispel ves »tovor« zdrav in nepoškodovan. Kljub temu se potniki niso mogli znebiti vtisa, da je »ples« po razriti cesti vendarle predolg in kaj lahko bi se zgodilo, da televizor — darilo koprskih pionirjev svojim tovarišem v Gradinu — ne bi hotel razsvetliti magičnega zaslona. + + +
Kot čebele iz panja se je vsul drobiž iz gradinske šole. Zdrava, zardela lička so žarela v velikem pričakovanju. Strupen mraz so parali topli pogledi. Saj takega obiska na svoji šoli ne pomnijo.
Srečanje pred šolo je bilo več kot prisrčno. D'elegati-pionirji in ostali gostje iz Kopra se niso mogli upirati skušnjavi in trenutek
zatem je zablestel v medlem zimskem soncu televizor.
Naslednji prizor v razredu: domača pionirka odreda »Janka
prisrčen stisk roke
prijateljstvo
/je sklenjeno. Štefka in Tonček, načelnika pionirskih odredov v Kopru oziroma Gradinu večkrat zastopata svoji šoli na podobnih srečanjih ali prireditvah.
TEHNICNO-GOSPODARSKA VZGOJA V NAŠIH ŠOLAH
ta w
vec s
Med pomembnimi novostmi naše šolske reforme je tudi obvezna tehnična in gospodarska vzgoja. Njen učni program zajema razen tehničnih predmetov na pobudo LT še osnovne pojme gospodarskega razvoja države, družbenega upravljanja in tudi proučevanje konkretnih proizvodnih in delovnih procesov naših tovarn in podjetij, zlasti tistih, ki so v najbližji okolici učenčevega šolanja. Zakon dopušča samim komunam oziroma njihovim svetom za
i x x
Inž. M. Janežič: Koprski motiv (olje, 1959)
šolstvo, da pouk tehnično-gospo-darske vzgoje prilagodijo specifičnim potrebam gospodarskega razvoja same komune. Tako se že v šolskih klopeh lahko vzgajajo bodoči tehnično izobraženi delavci in upravljavci za tiste gospodarske panoge, ki imajo na območju komune največ perspektiv nadaljnjega razvoja.
S pomočjo okrajne komisije za tehnično vzgojo mladine in njenih inštruktorjev smo im'eli v zadnjih letih več tečajev Ljudske tehnike. Obiskovalo jih je več kot 400 učiteljev, se pravi skoraj dve tretjini vseh v koprskem okraju zaposlenih učiteljev. Tako je naš okraj po številu za tehnično vzgojo usposobljenih predavateljev takoj za mariborskim in kranjskim. Samo lani je bilo 99 tečajev za predavatelje 4. in 5. razreda, da je bila v teh razredih že z letošnjim šolskim letom uvedena tehnična vzgoja kot poseben predmet, Tečaje sta vodila prizadevna pionirja Ljudske tehnike Milan Male iz Iiruševja in I-Iinko Kukovec iz Prema. Učitelj Milan Male je tudi pripravil skripta s podrobnimi navodili za pouk tehnične vzgoje in so koristen oriDomoček učiteljem 4. in 5. razreda. S prihodnjim šolskim letom bo tehnično - gospodarska vzgoja uvedena kot samostojni predmet še v 6. razredu, kasneje na tudi v 7. in 8, razred. Letos bodo priredili posebne tečaje za razrednike 6. razreda in pripravili skrinta za pouk v nižjih razredih. Razen tega nameravajo
prirediti tečaje za predavatelje-inštruktorje tehnične vzgoje, ki bodo opravili posebne diplomske izpite na Višji pedagoški šoli v Ljubljani, dalje nadaljevalni tečaj za fotoamaterje in tečaje iz raznih panog tehnične dejavnosti za najboljše učence 6. in 7. razreda. Absolventi teh tečajev bodo ob pomoči učitelj'ev prevzeli vodstvo v raznih klubih in krožkih.
Doslej najbolje urejena je šolska delavnica na koprskem učiteljišču. Za to imajo največ zaslug razen dijakov še delovni kolektivi nekaterih oodjetij, predvsem Mehanotehnika in STIL. V nekaterih šolah pa imajo samo skromne delavnice s pomanjkljivim orodjem. Zato bodi glavna skrb prosvetnih oblasti in družbenih organizacij, kako nreskr-beti šolsk i mladini dobro opremljene delavnice z zadostnim najrazličnejšim orodjem in materialom za praktično delo. Bilo bi prav, če bi razne gospodarske organizacijo prevzele patronat nad posameznimi šolami in jim preskrbele želeni material ter jim nudile strokovno pomoč. Tako bi tehnično-gospodarska vzgoja dobila trdno materialno osnovo ter bi lahko iznolnila pričakovanja ■nas vseh: usposobiti dijaško mladino za bodoče lažje dojemanje tehničnih in gospodarskih učnih predmetov bodisi pri nadalinj'em rednem šolanju ali v delavnicah podjetij, kjer se bodo zaposlili kot vajenci po zaključenem obveznem šolanju.
Premrla - Vojka« se prisrčno zahvali za preiepo darilo koprskih pionirjev. Se nekaj pozdravnin nagovorov in zaključne besede upravitelja gradinslce šole Alojza Palčiča: — ... Televizijski sprejemnik bo služil otrokom in mladini teh odmaknjenih vasi. Služil nam bo za zabavo, razvedrilo in pouk ter še bolj povezal naše kraje z vami v mestu ... + + -t
Na vse so mislili koprski pionirji: na pot so povabili strokovnjaka za montiranje televizijskih , sprejemnikov, ki je v kratkem času uredil vse potrebno, pričvr-stil anteno na streho šole in 140 parov oči se je uprlo v razsvetljeni zaslon. Pojavila se je prva slika. Kot po naročilu: razred poln učenčev in uciteljica predava ter riše na tablo. Tokrat so »ujeli« program RAI, v bodoče bodo redno spremljali domač program. Strokovnjak je zagotovil najboljši sprejem, kajti antena je približno 500 metrov nad morsko gladino.
Nekdo vpraša: — Otroci, ali je že kdo videl televizijski sprejemnik?
—	Jaz! zavpije fantek v prvi vrsti.
Na vprašanje kje, pa odgovori brihtna glavica lakonično: — Tukaj ga vidim — in pokaže s prstom na aparat.
+ -f +
Medtem ko je mladež odprtih ust zasledovala oddajo, sem se obrnil na mlado učiteljico Zorko, s katero sva se še prejšnje leto skoraj vsak dan srečala v Kopru, ko je hitela v šolo.
—	Kako se počutiš na prvem službenem mestu?
—	Naj odgovorim kar v imenu naše triperesne deteljice: odlično.
—	Torej v imenu treh?
—	Da. — Vilma in Viktorija sta moji sošolki. Tri novinke naenkrat je dobil naš upravitelj, a menim, da je zadovoljen z nami.
—	In pogoji dela?
—	Precej težki v teh zaostalih krajih. V šolo pešačimo dnevno dvakrat iz Pregare, kar znaša 12 kilometrov poti. Imamo celodnevni poulv; jaz poučujem kar tri ■razrede.
—	Za izvenšolsko delo vam torej ostaja le malo časa?
—	Nikakor. Vedno najdemo čas tudi za našo mladino, ki v teh krajih nima nobenega razvedrila, Leto in pol je že preteklo, kar je to vas zadnjič obiskal potujoči kino. Zato boste razumeli, da so se z velikim veseljem oklenili naših tečajev: gospodinjskega, dra-matskega, šahovskega ... Zgradili smo tudi lepo igrišče za odbojko, v kratkem pa bomo ustanovili še
aktiv mladih zadružnikov. + + +
Pogledi mladih Gradčanov in Pregarcev niso bili nič več začudeni, ko smo vstopali v avtobus. V mladih srcih je kine'o dvojno odkritje: čarobna škatla jim bo odprla pogled v svet, lajšala jim bo samoto, ob tem pa so spoznali svoje vrstnike iz Kopra in ugotovili, da tudi otroci v mestu mislijo nanje. (bb)
OB 17. OBLETNICI SLAVNEGA DOGODKA iz partizanskim
(0 @
E23
ČASOV NA TOLMINSKEM
S	-J.
Januarja leta 1943 je taborila III. trnovska četa v stajah v Upalah na Vojskem. Četa je štete tedaj 35 do 40 borcev. Njen komandir je bil Cemberlajn, komisar pa Slovenko.
3, februarja je prihitela ob 5. zjutraj v naše taborišče kurirka in obveščevalka Olga Cibejeva iz G-ornje Tribuše in javila, da je prišla prejšnjega dne iz Gornje Tribuše italijanska patrulja iz Idrije in v gostilni pri Skoku aretirala njenega brata Cirila, ki. je bil terenski aktivist. Rekla je, da imajo brata zaprtega v gostilni in da so vojaki oboroženi s puškami, pištolami in ročnimi bombami; s seboj imajo tri mule. ki jim nosijo hrano. Ni pa vedela povedati, koliko časa se nameravajo zadrževati v Gornji Tribuši. Prosila je, naj skušamo njenega brata rešiti, preden ga odpeljejo v postojanko v Idriji.
Cez eno uro sta sklicala komandir in komisar zbor čete. Vprašala sta nas, kdo se javi prostovoljno za akcijo na Italijane. Javili smo se vsi, vendar je komandir odbral samo tiste borce, ki so imeli puške. Bilo nas je 14, vsi smo bili novinci. Nihče izmed nas ni do tedaj še streljal s puško, ker nabojev nismo imeli, pa tudi zaradi varnosti nismo smeli streljati. Oboroženi smo bili z avstrijskimi puškami, ki smo jih dobili pri kmetih; le-ti so jih poskrili ob razpadu stare Avstrije. Komandir je razdelil 8 nabojev za vsakega borca — več jih tedaj nismo imeli — m še ti so bili zarjaveli. Preden smo odšli, nam je komandir zabičal, naj streljamo le tedaj, ko bomo prepričani, da ne zgrešimo. Za vodjo skupine je bil odrejen Ludvik Kogoj-Lado, doma iz Vojščice na ■ Vojskem, za vodiča pa nam je bila Olga Cibejeva.
Ko se je zdanilo, smo krenili na pot. Gostilni, v kateri so bili Italijani, smo se približali na razdaljo enega kilometra. Nanjo smo prežali v majhnem gozdičku. Ob enajstih so se Italijani zganili in krenili po kolovozu proti Cibejevemu domu. Po bližnjici smo jo mahnili v isto smer in jim postavili zasedo nad kolovozom pri Gačniku. Italijani so šli s Cirilom na njegov dom in napravili tam hišno preiskavo.
Na kraju, kjer je bila naša zaseda, je bilo snega do kolen. Bili smo nestrpni in smo čakali, kdaj se pokažejo Italijani. Bilo je že pozno popoldne, ko nam j^e izvidnica javila, da se pomika od Ci-bejevega doma italijanska kolona. Puške imajo pripravljene na strel in gredo naravnost proti nam.
Vodja skupine Lado je še enkrat pregledal vse borce v zasedi in dal zadnja povelja. Zabičal nam je, naj streljamo najprej v oficirja. Italijani so bili od nas oddaljeni le še kakih 300 metrov. Tedaj so si vrgli puške na ramo in se strnili v kolono. Zd'elo se jim je, da so že na varnem, ker so bili od Cibejevega doma oddaljeni kaka dva kilometra. Prikorakali so nam naravnost pred puške. V sredini kolone so bile tri mule, dve sta nosili hrano, na tretji pa je sedel Ciril, ker je tožil, da ne more hoditi.
Počili so streli. Italijani so v hipu popadali v sneg in si iskali zaklone. Ciril je 'skočil z mule kot ris in se pognal čez potok v Gačnik v varen zaklon. Njihov oficir je resda hotel za njim stre-, 1 jati, toda partizanska svinčenka mu je orepre-čila, da bi izpraznil svojo Beretto. Na mestu je bil mrtev. .Komando je prevzel njegov namestnik, Toliko časa je vpil svoj »Savoia! Savoia! Na ju-riš!«,' da je tudi on dobil svoje. Vojaki se še glav niso upali dvigniti iz snega in tudi vrag bi jih no pripravil do tega. da bi se dvignili in planli v naskok. Ko je namestnik utihnil, je l'e še kdaj pa kdaj počil kakšen strel. Ko smo videli, da so Italijani nemočni, smo jih po 20-minutnem boju pozvali, naj se predajo. Rekli so. da nam izroče vse, samo naj jih pustimo pri življenju. Bili . smo veseli in presenečeni nad takšnim uspehom. Lado pa je bil previden. Pozval jih ie, naj po-lože orožje na kup in naj se od njega umaknejo 50 metrov. Temu so se upirali, vendar so le pristali in ubogali. Tedaj smo se dvignili. Italijani so ostrmeli, ker je med prvimi borci korakala Olga s kolom v rokah —■ bila je brez orožja. Hoteli so nam dati tudi čevlje in obleko, pa smo jim povedali, da imamo plena dovolj in da smo jih napadli le zato, da rešimo aretiranega Cirila. Njihov oficir in podoficir sta bila mrtva, pet vojakov pa je bilo ranjenih.
Akcija je uspela v celoti. Rešili smo aktivista Cirila, zaplenili 27 pušk, 5 samokresov, precej bomb-paradajzaric in 1200 nabojev za puške. Na naši strani žrtev ni bilo, tudi ranjenca nismo imeli. Ob napadu je poginila ena mula, za katero sta imela zaklon dva vojaka. Še dolgo po tem je ležala ob poti v snegu in spominjala na dogodek.
Po končani akciji so prihiteli k nam vsi prebivalci iz Gačnika. Bili so nepopisno veseli in prinesli so s seboj steklenice žganja in j'estvine. Iz Gornje Tribuše je prišel aktivist Franc Skok in prinesel s seboj dvolitrsko pletenko žganja.
V taborišče smo prišli že v trdi
temi. Komandir in komisar sta nam pred zborom za uspešno izvršeno akcijo izrekla javno pohvalo.
To je bil ognjeni in partizanski krst za nas vse, ki smo v akciji sodelovali. Dobili smo toliko poguma in veselja, da smo hoteli takoj oditi na Vojsko in tam likvidirati karabinjersko postojanko. Komandir in komisar sta bila previdna in tega nista dovolila. Naslednje dni, ko je okoliško prebivalstvo zvedelo za naš uspeh, jc prišlo v našo Četo toliko prostovoljcev, da so se naše vrste več kakor potrojile.
Rejec Franc-Kuhar
Oficir jc padci zadel . . .
S IV. REDNE LETNE SKUPŠČINE OKRAJNEGA ODBORA POČITNIŠKE ZVEZE KOPER
IV. redna skupščina Okrajnega odbora Počitniške zveze Koper minulo nedeljo je odkrila tiho, a bogato delo ene izmed najbolj pomembnih organizacij, okrog katere se zbirajo predvsem mladi ljudje. Dosedanji predsednik Okrajnega odbora PZ Julij Titi je delegate podrobno seznanil z delom družin in občinskih odborov zveze, ki so v minulem letu poskrbeli za organizacijsko utrditev ter za načrtno izvajanje lani sprejetih nalog.
V koprskem okraju deluje 32 družin Počitniške zveze; v njih je 1234 članov in članic. Večina izmed njih so mladinci, med katerimi pa je še vse premalo delavske mladine. Vendar je v PZ včlanjenih okrog 50 odstotkov neposrednih proizvajalcev, kar je vsekakor razveseljiva ugotovitev. Lani so družine priredile 74 izletov s 1300 udeleženci in 11 partizanskih pohodov. Družine kmečke mladine so svoje izlete usmerile v ogled večjih kmetijskih obratov v Sloveniji, medtem ko so si vajenci in srednješolci ogledali predvsem industrijske objekte in zgodovinske znamenitosti po domovini. Zal pa so priredile le pet predavanj kljub temu, da bi lahko zaprosile številne javne delavce — predavatelje, ki bi jim z veseljem posredovali pomoč pri nadaljnjem delu.
NASA SODOBNOST STEV. 1
Iz vsebine: ,
Filip Kalan: Gospodična Mary; Jo-Je udovič: Poševni, temni dež, Jadro, Vrnitev, Kako naj te najdem; Valentin Cundrič: Čarobni svet, April, Domotožje; Matej Bor: Pajčo-lan iz mesečine; Razgledi: Henri Le-febvre, »La Somme et le Reste« (Jože Goričar); Razgovori: Pota sodobne likovne umetnosti: Človeške dimenzije moderne umetnosti (Emili-jan Cevc); Misli o abstraktni umetnosti (Spelca Čopič); Odgovor (Janez Dokler); Za celovito podajanje vsega živega (Ivan Potrč); Glose o izrazu realizem (Branko Rudolf); Med knjigami: Smiljan Rozman; Obala (Mit-tja Mejak;) Saša Vegrl: Mesečni konj (Marjan Brczovar); Gledališče: Federico Gareia Lorca, Yerma Vladimir Kralj); Film; Nove smeri v poljskem filmu (MIlan Ljubic).
MARTA GROM
Na mizi igra radio. Cisto nov radio. Radio je lep in svetal. Igra vesele, poskočne melodije. Pripoveduje najlepše pravljice . ..
Metka se ne more nagledatl lepe lesene škatlice, kot zamaknjena strmi vanjo. Občuduje zeleno migajočo lučko — magično oko. Občuduje mehko križasto tkanino, izza katere prihajajo glasovi. Vrti gumb. tisti čudoviti gumb, in venomer vprašuje:
»Babica, kje smo sedaj?«
Babica se smehlja, bere imena radijskih postaj in razlaga:
»Sedaj smo v Ljubljani.. . Skočili smo v Zagreb ... 2e smo v Beogradu .. . Pristali smo v Parizu ... in čudna reč: v hipu smo se znašli v Novem Sadu ... In Se en skok in smo prišli.. . smo prišli v Firenze .. Sedaj smo v Moskvi . .. Pragi . . .
V radiu igrajo vesele in poskočne, žalostne in otožne melodije. V radiu se oglašajo strici in tete in spet strici in spet tete .. .
Metka je srečna! Metka žari od sreče! Zdaj posluša pravljice, zdaj se smeje debelemu glasu neznanega strica, zdaj se suče po sobi in pleše in raja in njen zvonki smeh se meša sredi vesele, poskočne melodije.
A hipoma ...
Metkina noga obstane. Metka se zagleda v radio in napeto prisluhne.
Veselih, poskočnih zvokov je konec. V radiu se oglasijo otroci. In otroci pojo. Njih pesem pa je žalostna in otožna.
Metka steče k mizi, zleze k babici v naročje in posluša . .. Posluša pesem. Posluša otroke. Posluša jih brez besed, brez vprašanja . .. Sele tedaj, ko je pesmi konec, se dvigne, ozre k babici in navdušeno zaltliče:
»Babica, ali si slišala kako lepo so peli otroci? Kako žalostno in otožno. Ali ne?«
»Da, žalostno in otožno . . .«
Babica se smehlja. Z raskavo, žu-ljavo roko boža mehko Metkino lice. Gleda Metkin nasmejani obraz. Gleda njene srečne oči, zamaknjene nekam v daljo. Gleda njene ustnice, ki v veselem navdušenju vzklikajo:
»Babica, kako lepo bi bilo, da bi vsi ti otroci stopili iz radia. Stekla bi k njim, vsakega posebej bi objela, vsakemu posebej bi dala poljubček.«
Babica molči, a šc vedno se smehlja, še vedno boža svojo malo Metko.
Iz radia se znova sliši vesela po- t;
skočna melodija, a Metka sedaj ne
Pri izgradnji Ceste bratstva in enotnosti je lani sodelovalo 157 članov in pri izvedbi proslav v počastitev 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ 269 članov.
Poročilo predsednika je še posebej obravnavalo delo občinskih odborov PZ. Le-ti so organizirali 16 daljših potovanj po Sloveniji, dve krožni potovanji po Jugoslaviji in dva partizanska pohoda po poteh IV, in V. ofenzive. Najbolj delavni so Pirančani, saj so poslali posebno ekipo na tradicionalni pohod Ob žici okupirane Ljubljane, na proslavo mladine v Završnici, 95 članov se je udeležilo gradnje avtomobilske ceste, organizirali so študijski seminar, razstavo in štiri družabne prireditve ter imajo celo orkester. Velike uspehe so dosegli tudi Sežančani, nič slabše pa tudi drugi občinski odbori PZ (v Postojni, Ilirski Bistrici in drugih občinskh središčh). Nudili so namreč vso pomoč družinam pri raznih izletih in utrjevanju njihove organizacijske stavbe. Posledica tega je, da so se v minulem letu številni člani usposobili za uspešno vodenje družin in za dosledno izvajanje delovnih načrtov.
V razpravi so delegati govorili o svojih izkušnjah in o težavah,
ki jih morajo premagati, da bon delo še bolj uspešno. Razprava j?®^ tudi nakazala vrsto novih možnosti, da bi Počitniška zveza pritegnila čimveč mladih ljudi. Delegati so sklenili prirediti seminarje za vodstva družin, povečati njihovo število, v aprilu prirediti teden PZ, nato pa še nekaj večjih potovanj po Jugoslaviji. Predlagali so , tudi, naj bi sledili zgledu nekaterih družin, ki so začele prirejati krajše izlete s kolesi in naj bi imel vsak član PZ hranilno knjižico, na katero bi nalagal sredstva za dopolnilno kritje potovalnih stroškov.
Najpoglavitnejša ugotovitev te skupščine pa je bila, da je spoznavanje domovine izredno velikega pom'ena za vzgojo mladega rodu, kajti s tem se veča ljubezen do nje. Ob zaključku skupščine so izvolili nove organe okrajne Počitniške zveze in se dosedanjemu predsedniku Juliju Titlu prisrčno zahvalili za njegovo dolgoletno vodstvo in pionirsko delo pri ustanavljanju družin. V novi upravni odbor so bili izvoljeni predvsem mlajši člani s predsednikom Jožetom ICepicem na čelu. Takoj so skTe-nili, da bodo letos s še večjo vnemo širili svoje vrste predvsem med delavsko in kmečko mladino.
(sift)
pleše. Se vedno sedi v babičinem naročju in misli na otroke, na njihovo lepo pesem. Pa se spomni in
vpraša:
»Babica, in kaj so peli tisti otroci? Čudno so govorili. Nisem jih razumela.«
»Peli so o. deklici, ki je iskala svojo srečo,« odgovarja babica.
»In je deklica srečo našla?«
»Ne vem. Tega pesem ni povedala.«
»Skoda... In čigavi otroci so peli tisto lepo pesem?«
»Čigavi .. . Kako čigavi?«
»Tako . . . Ali so bili indijanski ali kitajski aH .. .«
»Ne, ne . .. Bili so nemški otroci.«
»Kako ,. . nemški . ..«
žar sreče v Metkinih očeh ugaša. Metka je presenečena. Zmedeno strmi v babico. V pretrganih stavkih ponavlja:
»Nemški . .. nemški otroci so peli tisto lepo pesem . . . Nemški ... To se pravi, da so bili Nemci ...«
»Da. Nemci. Nemški otroci so bili.«
»Nemški.. . Ali ne . . . Babica, ti se motiš ... To niso bili nemški otroci. To niso bili Nemci. Nemci ne pojo ... ne morejo peti tako lepo...«
»Zakaj pa ne?«
»Se vprašaš ...« Metka negotovo strmi v babico. Neverno zmajuje z glavo. »Nemci so vendar hudobni. Nemci so strička ubili. Dedka in mamo so v taborišče peljali. Dedek se ni več vrnil... In tudi mama bi skoraj umrla... Ti sama si mi pravila o tem ... Ti sama! Si pozabila, babica?«
»Nisem pozabila, Metka . . . nisem.«
Metkin glas je zmeden. Trepeče. V njem so skrite solze. A Metkina roka se sproži, poboža veliko brazgotino na babičinem čelu:
»In brazgotina . . . Tvoja brazgotina, babica . . . Kdo te Je udaril? Kdo?«
Babica še vedno molči, a Metka že v solzah ponavlja:
»Nemci . . . Nemci so te tepli ... Nemci so požgali Tomačevo hišo ... Koliko hiš so požgali . .. Koliko očkov, mamic, tet. stricev so pobili ... Nemci. . . Hudobni Nemci . . .«
Radio šc vedno igra. Igra veselo poskočno pesem. A Metka ne pleše. Tudi smeli na njenem licu je zamrl. Stiska se k babici in tiho ponavlja:
»Ne, Nemci ne pojo, ne morejo peti uko lepo. Preveč so hudobni.. .« Po babičinem licu polzi solza. Met-
ka je ne vidi, sliši le njen glas, ki pritajeno vprašuje:
»Metka! Hočeš, da ti povem pravljico?«
Metka za hip molči, začudeno strmi v babico, potem tiho, negotovo reče: »Da . ..«
« 4 *
V sobo lega mrak. Temne sence se plazijo po stenah. Metka sloni v babičinem naročju in babičin glas tiho plava v temo:
Nekoč sta živela bratec in sestrica. Bila sta revna. Stara razdrapana bajta je bila njun dom. Shramba v tej bajti je bila često prazna in tudi njuna obleka je bila revna in siromašna. Bratec in sestrica nista imela lepih igrač. Nista vedela, kaj je bogastvo. In vendar, bila sta srečna. Bila sta bogata. Njuno bogastvo je bila ljubezen, katero sta nosila v sebi. Bratec jc ljubil sestrico, sestrica je ljubila bratca, a oba skupaj sta ljubila mamo in očeta, tete in strice, starčke in starke in svoje male prijatelje. A še nekaj sta ljubila. Ljubila sta tudi pomlad, pomladne cvetlice, žuborenje potoka, ščebetanje ptic in sonce in travnik in gozd in vse, vse, kar je na svetu. Kadar je prvi sončili žarek posijal po mrzli zimi, sta stekla k oknu in zaklicala: »Skoraj bo lconcc zime. 2e prihaja pomlad, ljuba topla pomlad . ..«
Potem sta stekla na travnik in pozabila na sneg, na mraz, na strgane čevlje, na stara okna, skozi katera je vso zimo pihat veter. Pozabila sta na prazno shrambo, v kateri često niti koščka kruha ni bilo.
»Glej, rdeča redkvica bo skoraj pokukala iz zemlje,« je veselo klicala scstrica.
»In naša divja češnja .. . Ali jo vidiš ... Ozelenela je .. .« se je smejal bratec, tekal okoli debla in s prstom kazal na visoke cvetoče veje:
»Poglej, koliko cvetov in iz slehernega cveta bo zrasla češnja .. .«
»Joj, koliko češenj! Koliko češenj,« sta kričala otroka.
In stekla sta naprej. Ob vsakem grmu sta se ustavila. Veselila sta se lešnikov, ki bodo jeseni dozoreli, veselila sta se šipka, jagod, borovnic. Se ob stari polomljeni trobenti, ki sta jo našla na smetišču, sta za-vrisnila.
Nekoč jima je dejal oče:
»Leto za letom so veselita pocaladi,
IrntF^i
a nekoč pride pomlad, kakršne še nista doživela.«
»In kakšna bo tista pomlad?« sta hotela vedeti otroka.
»Lepa . .. Zelo lepa ... Takrat na» bo lepo. Našo slamnato streho bom» podrli. . .«
»Podrli . ..« je začudeno vprašali sestrica.
»Da! Podrli jo bomo, a mesto nje bomo napravili streho iz lepih rdečih strešnikov ...«
»Iz lepih rdečih strešnikov . . .«
»Da. In tudi naše črno ognjišče bomo odstranili. Prebelili bomo kuhinjo, da bo videti velika in svetla. V kot bomo postavili nov štedilnik In ob okno bomo postavili veliko mizo, pregrnjeno z belim prtom...«
»Joj ... z belim prtom .. .«
»In edino latvico, ki jo imamo, bomo shranili v spomin na hude dni. Kupili bomo novo belo skledo, kupili bomo štiri svetle krožnike in tudi zunaj bomo hišico lepo uredili. Belo pleskana, z zelenimi polknica-mi in s streho iz rdečih strešnikov, bo kakor kočica iz pravljične dežele . . .«
Od tistega dne sta bratec in sestrica še bolj ljubila pomlad, tisto mlad, ki pride ...
In prišla je pomlad. Prišlo je go pomladi. Le tista pomlad, katera sta čakala bratec in scstrica in ki jo je obljubil oče, ni hotela priti. Mesto nje jc prišla tista druga, žalostna pomlad ...
Izbruhnila je vojna. Oglasili so se topovi. Zagrmeli so težki bombniki-avioni. Zakrožili so nad hišami, pobijali starčke, otroke, matere ... Podirali so tihe domove, rušili mehke postelje . . .
V hiši, kjer sta živela bratec in sestrica, še vedno niso podrli starega ognjišča. Kuhinja je bila še veilne črna in tesna, še bolj, še mnogo bolj je bila pusta in dolgočasna. Nekega dne je oče objel bratca in sestrico.
»Po.idem,« je rekel.
»Kam?« sta vprašala otroka.
»Pojdem po tisto pomlad, katero sem vama obljubil.«
Bratec in sestrica sta skrivaj gledala skozi okno za odhajajočim očetom. Ko jc izginil za ovinkom, sta stekla v kuhinjo, kjer je jokala mati. Po prstih sta stopila do nje:
»Ne jokaj, mama,« sta rekla. »Oče je odšel po tisto pomlad . . . saj vei ... po tisto lepo, ki jo je obljubil ...«
Potem sta utihnila. Težki bombniki so zagrmeli tudi nad njihovo hišico.
Bratec in sestrica nista več tekala po zelenem travniku, nista trgala pisanih rož, nista poslušala ptičjeraggs.
(Nadaljevanje na 3. stranijljg^
S I. JANUARJEM JE BIL USTANOVLJEN KMETIJSKI KOMBINAT KOPER
O O n	O
Na obalnem področju okraja Koper smo imeli pet socialističnih kmetijskih gospodarstev s povprečno velikostjo 400 ha. Ta posestva — Črni kal, Škocjan, Puče Brič, Izola in Šeca — so nastala na zemljiščih splošno - ljudskega premoženja, Zaradi pomanjkanja strokovnih moči in drugih subjektivnih in objektivnih težav pa -«iso dala ta posestva tistega, kar »i morala dati kot socialistična posestva. Hektarski donosi so bili . aizlri, izkazane so bile letne izgube itd. Zaradi takšnega stanja je OLO Koper zahteval, naj bi izvedli podrobno analizo stanja postestev in nato predlagali čimbolj smotrno organizacijo kmetijske proizvodnje, ki bo dala visoke hektarske donose 7. nizko lastno proizvodno ceno.
Zavod za pospeševanje kmetijstva v Kopru je to analizo in ta ' predlog izdelal. Glede na to, da .je to področje klimatsko in pedološko dokaj homogeno, je zavod predlagal, naj bi vsa posestva obalnega področja združili v eno proizvodno enoto — kmetijski kombinat, ki bi kasneje lahko vključil še drugo sorodno dejavnost in predelovalno industrijo, Kot so podjetja Hladilnica Dekani, Mleko Dekani, Vino Koper, Začimba Portorož. V takem sestavu bi lahko ta kmetijski kombinat postavil na trg finalne izdelke po mnogo nižji lastni proizvodni ceni.
Ta predlog je bil sprejet in je bil 1. januarja 1960 ustanovljen Kmetijski kombinat Koper. Proizvodna naloga tega kombinata je specializirana proizvodnja z uporabo najsodobnejše agrotehnike, ki omogoča visoko in rentabilno proizvodnjo. Specializirana proizvodnja je predvidena v tem, da bi obrati Črni kal, Puče in Brič proizvajali namizno grozdje ter grozdje za predelavo, obrat Bo-
Pri založbi Mladinska knjiga je sopet izšlo nekaj knjig za predšolsko mladino. Tako smo dobili staro nemško pravljico bratov Grlmm RDEČA KAPICA, po kateri otroci še vedno rad; sežejo. Ilustrirala jo je Marlenka Stupica, prevedel pa Fran Albreht. Dobili pa smo tudi savinjsko ljudsko pravljico DEKLICA IN KAČ In knjižico ISTRSKE PESMICE. Prvo ■Je napisal Lojze Zupane, drugo pa prevedel Ivan Mlnatti. Obe st» opremljeni z izvrniml litografija-tnS Jožeta Ciuhe In bosta nažijn malčkom zelo dobrodošU.
Med seminarji, ki jih vsako leto prireja Delavski oder v Ljubljani, Je bil prvi med letošnjimi namenjen slušateljem učiteljišč.
nifika bi se omejil na vrtnarstvo in sadjarstvo, obrata Škocjan in Debeli rtič na vinogradništvo,, sadjarstvo in vrtnarstvo, obrat Izola vinogradništvo, sadjarstvo in vrtnarstvo ter obrata Ruda in Ribila v Sečoveljski dolini na vinogradništvo in vrtnarstvo. Razen tega pa bodo vsi ti obrati poleg omenjene proizvodnje imeli še živinorejo, zlasti obrati Boni-fika, Izola II. in Ruda. Živinoreja je nujno potrebna zaradi hlevskega gnoja, ki je osnova za vsako intenzivno kmetijstvo, prav posebno pa še za vrtnarstvo.
Ti obrati bodo proizvedli 29.800 ton zelenjave, kar bo zadostovalo skoraj polovici potreb Slovenije; sadja in namiznega grozdja 14.300 ton, grozdja 4200 ton, mleka 42.000 hI in drugega južnega sadja 300 ton.
Da bi lahko proizvodnja dejansko t'ekla kar najbolj sodobno, je bilo seveda nujno potrebno vpeljati najbolj sodobno organizacijo dela s poudarkom na mehanizirano predelavo. Sistematizacija delovnih mest predvideva samo tista mesta, ki zahtevajo polno delovno zaposlitev. Tako imamo na obratih le obratovodje-kmetij-ske strokovnjake, evidentičarje, vodje skupin, ki fizično delajo s skupino, in skupine, ki s'e samostojno formirajo ter so nagrajene po končnem proizvodu. Delovna mesta zahtevajo le kvalificirano delovno silo, zato bo kombinat prekvalificiral vse dosedanje zaposlene »ljudi, v prihodnje pa bo sprejemal samo kvalificirane delavce. Uprava kombinata ima 4 inženirje-agronome, v računovodstvu je samo osem ljudi, kar je toliko, kakor jih je prej zaposlovalo samo eno izmed omenjenih samostojnih posestev. Razen tega je še komerciala in tajništvo. Iz tega je razvidno, da je organizacija dela zamišljena in uresničena brez kakršnihkoli ' odvečnih mest.
Prva dela so že zastavljena. Okrog 280 ha je namenjenih vrtnarstvu, vse druge površine, ki niso pod trajnimi nasadi, to je 600 ha, pa je predvidenih za krmno bazo. Površine bodo še to zimo zagnojene in globoko preorane, tako da bo moč v aprilu opraviti redno setev.
Kmetijski kombinat Koper bo spričo tega, ker je uvedel najsodobnejšo proizvodnjo, lahko pla-' siral po najnižji ceni svoje izdelke v lastni režiji.
Te naloge, ki jih ima pred seboj novi kombinat, so brez dvoma zelo težavne in bo potrebno pomoči in sodelovanja tudi drugih podjetij in ustanov. Kot eden
Te dni je izšla v 2G.400 izvodih že ■osmič kmečka knjižna zbirka, ki je doslej izhajala v založbi »Kmečka ¡knjiga«. Zdaj jo Izdaja oddelek za tisk in propagando pri Glavni zadružni zvezi Slovenije v Ljubljani. Obsega 5 knjig na skupno več kakor ■J00 straneh ( za letno naročnino 450 din). Knjige so naslednje: Kmečki Ecoledar za 19G0, ki ga je uredil Ma-ievž Ilace in ima pestro vsebino, med drugim pesmi, črtice, članke iz kmetijstva In gozdarstva, prispevke o de-tu v zadružnem gibanju, o domu in zdravju, o življenju po svetu ter jaztic zanimivosti, — Kot leposlovno delo je izšel prevod romana iz partizanskega življenja »Daleč je sonce«, ki ga je napisal srbski pisatelj Do-ftrica Cosie. To je sicer že druga izdaja tega dela v slovenščini, vendar je prva povsem razprodana. Delo je Szšlo v osmih srbohrvatskih izdajah in je bilo prevedeno že na deset je-eikov. — Zelo obsežno knjigo predstavlja delo Edvarda Kardelja »Problemi socialistične politike na vasi«, ki obsega s stvarnim registrom vred «kupno 340 strani. V njej so objav-Sjene dopolnjene in razširjene osnove za referat tov, Kardelja na IX. plenumu SZDL v Beogradu, ki je bil S. in G. maja 1939. Knjiga obsega smernice in gradivo, ki je zelo važno '¿a vsakega kmetijskega proizvajalca in strokovnjaka, zlasti pa Se za zadružna vodstva in politične aktiviste na podeželju in za vsakogar, ki se sanima za razvoj socialističnih odno-gajev na naši vasi. — Končno sta v zbirki še dve kmetijski strokovni knjižici, in sicer »Reja krav molznic« piscev inž. Erika Eiselta in inž. Jožeta Ferčeja ter »Pridelovanje krme na njivah« inž. Janeza Perovška in inž. Jožeta Silca. Obe obravnavata kot priročnika na po 40 straneh dve važni panogi s področja živinoreje, featere dvig predstavlja dandanes eno od najvažnejših nalog v našem kmetijstvu. Kmečka knjižna zbirka je v
svoji veliki razširjenosti (bere jo najmanj 150.000 ljudi) važen činitelj pri prizadevanjih za dvig našega kmetijstva in za razširitev socialističnih načel na naši vasi in podeželju sploh. V letošnjem letu bo v zbirki spet pričela izhajati dr. Grafenauerjeva Zgodovina slovenskega naroda ter bo izšel njen 4. zvezek. Skupno bo imela ta zgodovina osem ali celo devet zvezkov, ki bodo odslej redno izhajali po eden v vsaki letni kmečki knjižni zbirki.
0
Í1
m
mm
izmed osnovnih problemov bo namakanje vrtnih in njivskih površin. Proj'ekti so končani, Vodna skupnost pa bo poskrbela za preskrbo zadostnih količin vode.
Na področju kombinata bo približno 2000 glav goveje živine, za kar so že pričeli graditi hleve v Izoli, Škocjanu in Seči. Pri teh gradnjah je največ težav z gradbenim materialom. Hleve gradijo po načrtih, ki predvidevajo kar najbolj ceneno gradnjb ob upoštevanju ugodnih klimatskih pogojev in vendar tako, da sta njihova funkcionalnost in higiena v njih na najvišji ravni.
Na strnjenih površinah
lepo obdelanih polj bo dobival več pridelkov
novi kmetijski kombinat
ŠE NEKAJ O NOVIH STANOVANJSKIH NAJEMNINAH
Najemniki stanovanj imajo v določenih primerih pravico zahtevati, da se jim plačevanje nov e najemnine odloži za 6 mesecev, kolikor nova najemnina za več kot 200 dinarjev presega prejeto nadomestilo k plači vseh zaposlenih stanovalcev v posameznem stanovanju. Določneje govorita o tem naslednja praktična primera:
Družina X. Y. ima v najemu stanovanje, ki je poprej stalo 1200 dinarjev mesečno, po novem pa bo najemnina 5.700 dinarjev. V družini sta dva stanovalca zapo-
slena in prejme prvi na račun stanovanjske najemnine za 1950 dinarjev zvišano plačo, drugi pa za 1150 — oba skupaj torej 3100 dinarjev, medtem ko znaša raz-
Narodna banka FLRJ je izdala posebne bone za povračilo stanarine tistim osebam, ki se jim odloži neposredno gotovinsko izplačilo tega povračila. Kot je znano, je ta ukrep v zvezi s povečanjem stanarine, ki velja od 1. I. 19G0 dalje. Bone so večinoma prizadeti že prejeli, in sicer skupno z rednimi mesečnimi prejemki oziroma ta mesec izjemoma kasneje, ker v začetku meseca še niso bile urejene vse formalnosti v zvezi z izdajanjem teh bonov.
Bone nabavljajo delodajalci pri banki skupno s plačami. Cek, s katerim dvignejo plače, se mora glasiti na celoten znesek plač. Toda istočasno 7. dvigom plač in predložitvijo omenjenega čeka, morajo izplačevalci
POSLOVNO POROČILO MESTNE HRANILNICE IZOLA za konec leta 1959
Hranilne vloge so se številčno povečale od začetnih 1409 na 2293 ali za 084 vlog.
Znesek hranilnih vlog se je povečal od začetnih 38,167,886 dinarjev na 67,579.430 din ali za 29,411.544 din.
Tekoči računi so se zaradi visokega odtoka ob zaključku leta zmanjšali od začetnih 7,913.470 din na 7,768.847 dinarjev ali za 144.623 din.
Računi stanovanjskih najemnin ob koncu leta 30,039.022 din. Zmanjšali so se ob zaključku leta verjetno zaradi likvidacije računov za vzdrževalna dela.
Bančni kredit je odplačan od 12,669.408 din na 8,442.343 din.
Ostala posojila so se povečala na 39,610.779 din ali za 6,G23.412 din. Pri teh posojilih beležimo sorazmerno hitro odplačevanje.
Srednjeročna posojila so izplačana v skupnem znesku, 15,571.459 din.
Gotovinska rezerva pri Narodni banki in v blagajnah 10,911.706 din.
Dohodki leta 1959 8,546.033 din, izdatki pa 8,228,560 din. Prebitek dohodkov nad izdatki 317.473 din.
Ob zaključku leta ugotavljamo dober napredek hranilnih vlog in uspešen plasman razpoložljivih sredstev. Dohodki v celoti prekoračujejo planirani znesek, medtem ko so izdatki pod predvidenim planom pri osebnih izdatkih.
plač izpolniti posebno nakaznico za višino bonov. Nakaznica mora biti prečrtana — barirana — in se glasi v korist posebnega bančnega računa št. G570 — izdani boni. Na ta način se skupno izplačilo prejemkov, na katerega se glasi ček, zniža za izdane bone.
Poslovanje z boni pri gospodarskih organizacijah, ustanovah, zavodih za soc. zavarovanje in drugih, ki izplačujejo prejemke delavcem in uslužbencem, nadalje pokojnine in invalidnine ter druge dajatve iz soc. zavarovanja je bilo podrobneje opisano v 5. št. »Gospodarskega vestnika« od letos. Omenimo naj le, da imetniki bone sedaj lahko uporabijo le v določene namene in da jih bodo lahko zamenjali za denar šele po 1. I. 19G3, in sicer bone, ki jih bodo prejeli letos, po 1. I. 19G4 pa bone, ki jih bodo prejeli prihodnje leto. Do tega časa pa jih lahko uporabijo le za udeležbo v stroških gradnje, dokončanja, dograditve ali popravila stanovanjske hiše ali stanovanja, če so bila omenjena dela opravljena s sredstvi posojila iz občinskega sklada za gradnjo stanovanj, dalje za predplačilo za dosego stanovanjske pravice in za plačevanje anuitet za posojilo, uporabljeno za gradnjo, dokončanje ali popravilo stanovanjske hiše oziroma stanovanja in končno za plačevanje davkov od hiše.
Prihodnjič se bomo dotaknili navodil za poslovanje hišnih svetov z banko.
Tople grede bodo bistveno pripomogle k rani proizvodnji vrtnih kultur
Z zboljšanjem naše zunanjetrgovinske bilance kot posledice vedno večje domaČe proizvodnje, povečanega izvoza in zmanjševanja uvoza je bilo možno uvesti nekatere olajšave v prometu z devizami. Ena takih olajšav je tudi, da lahko posamezniki sami razpolagajo s tujimi plačilnimi sredstvi, ki jih dobe ali zaslužijo v tujini In iz drugih določenih osnov ter zato lahko pri naših bankah odprejo celo devizni račun na svoje ime. Narodna banka FLRJ je v tej zvezi izdala potrebna navodila, ki v prvi vrsti določajo, iz katerih virov morajo biti ustvarjena omenjena devizna sredstva, da lahko zasebnik odpre zanje svoj devizni račun in nato z njimi prosto razpolaga. Ti viri so:
a)	prihranki na dnevnicah, plačah in štipendijah,
b)	zaslužek iz osebnega dela v času bivanja v tujini,
e) honorarji in drugi prejemki za osebno delo znanstvenih delavcev, književnikov, umetnikov, inženirjev, zdravnikov, advokatov in drugih strokovnjakov, če so delo opravili v tujini,
č) 50'/. honorarjev in drugih prejemkov za osebno delo oseb, omenjenih pod c), če izvira zaslužek od dela teh oseb v naši državi za račun tujcev in
d) zneski, ki jim jih da na razpolago Državni sekretariat za finance s posebno odločbo. Slednje je v zvezi z dediščinami, darili, pokojninami, rentami, podporami in podobno.
Posamezniki, ki dobe ali zaslužijo tuja plačilna sredstva, morajo prositi, če to seveda žele, pri banki, da jim odpre devizni račun na njihovo ime. Tam dobe tudi vsa potrebna pojasnila glede razpolaganja s temi sredstvi, k! je omejeno le toliko, da 7. njimi razpolagajo lahko sami ali za potrebo njihove ožje družine. Pri tem morajo paziti na rok, v katerem morajo za-
lika med staro in novo najemnino 4500 dinarjev in je za 1400 dinarjev večja od prejetega nadomestila. V tem primeru ima nosilec stanovanjske pravice možnost napraviti prošnjo na občinski ljudski odbor, da se mu plačevanje najemnine po novi tarifi odloži za šest mesecev. V tem času bo plačeval samo stanarino v višini dejansko pr'ejetega nadomestila, to je 3100 dinarjev, po preteku tega roka pa polno odrejeno najemnino. V tem času mora ali zamenjati stanovanje ali oddati en prostor v stanovanju, ali pa si poiskati dodatno zaposlitev ali kako drugače zagotoviti večje nrejemke, če hoče obdržati tisto stanovanje.
Drugi primer je še laže razumeti. Družina A. B. stanuje v stanovanju, ki j'e prej stalo 1000 din, zdaj pa je zanj določena mesečna najemnina 3200 dinarjev. Razlika znaša torej 2200 dinarjev. V družini sta prav tako dva zaposlena in dobi prvi na račun nove stanovanjske najemnine za 1300 dinarjev večjo plačo, drugi pa za 780 dinarjev. Oba skupaj prejmeta torej 2080 dinarjev nadomestila, medtem ko znaša razlika med staro in novo najemnino 2200 dinarjev. Med nadomestilom in večjo najemnino je torej le 120 dinarjev razlike in torej najemnik A. B. nima pravice do šestmesečnega odloga plačevanja najemnine po novi odločbi.
Vabimo naše bralce, da se v primeru nejasnosti določenega vprašanja s tega področja obrnejo na naš'e uredništvo, ki jim bo rado posredovalo odgovor pristoi-nih organov.
prositi za otvoritev takega računa. Ta je v načelu en mesec od dne, k« prejmejo dinarsko protivrednost, medtem ko ,ie treba v primerih, ko mora odobriti prosto razpolaganje z delom deviznih sredstev Državni sekretariat za finance, nasloviti nanj prošnjo v enem letu, ko je banka ta sredstva odkupila. Račune lahko od-pro tudi tisti naši državljani, ki so v tujini in se morajo zato pismeno obrniti na banko pri nas, kjer žele imeti tak račun.
Omenimo naj še, da mora znašati najmanjši znesek, za katerega se lahko odpre devizni račun na ime posameznika, vrednost 10 ZDA dolarjev.
Vsekakor pomeni ukrep, ki smo ga omenili, velik korak naprej in za posameznike veliko ugodnost. Doslej so namreč morali vsa devizna sredstva, ki so jih kakorkoli»dobili ali prinesli iz tujine, ponuditi Narodni banki v odkup v 14 dneh po prihodu ali prejemu. Sicer so zagrešili devizni prekršek.
vremena
za čas od 22.—29. januarja 198«
Predvidevanja naših meteorologov so se uresničila. Po vsej Evropi je prevladalo hladno vreme z obilnimi snežnimi padavinami. Najnižja temperatura zraka je bila v Jugoslaviji v Murski Soboti —22 stopinj Celzija, najvišja pa v Stipu in Demir kapiji + 8 stopinj Celzija, ker v Makedoniji letos še ni bilo prave zime.
Vrcmcnoslovei napovedujejo, da bo v drugi polovici januarja nekoliko topleje, vendar le nekaj dni, ker bo v začetku februarja ponoven vdor hladnega zraka. V januarju bo po prenehanju sneženja v Jugoslaviji prevladovala megla in nekaj dni b» brez izrazitega vetra.
V Sloveniji jc v nižjih legah zapadlo do 50 cm snega, v Srbiji pa nekoliko manj.
ŽENA m DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK IN DRUŽINA ★ ŽENA IN DOM it ZDRAVSTVO iN VZGOJA * OTROK
ENOLETNA SKUPNA AKCIJA PIONIRJEV IN MLADIH ZADRUŽNIKOV V ZNAMENJU PROGRAMOV
jPram@sîImo m
V iskanju poti za čimbolj uspešnim zbliževanjem šole z življenjem. in našo stvarnostjo čakajo reformirano šolo še velike naloge. Sicer drži, da je mlada generacija sprejemljiva za. vse napredno m hitro dojema nove pridobitve, ki usmerjajo naše gospodarstvo po poti napredka, vendar zakoreninjene zaostalosti in togega vzgojnega sistema preteklosti le s teoretičnimi postavkami in novimi učbeniki ne bi. mogli odpraviti.
Med važne oblike dela, s katerimi bomo v dobri meri izboljšali delovno vzgojo, bistveni element v programih naših šol, vsekakor sodi obsežna, skupna akcija pionirjev in mladih zadružnikov. Sodelovanje vseh družbenih, društvenih in gospodarskih organizacij zagotavlja uspešno izvedbo obsežnega načrta Zveznega odbora Društva prijateljev mladine. Spoznavanje in seznanjanje mladine z napredno in sodobno znanstveno kmetijsko proizvodnjo in vključitev mladega rodu v aktivno sodelovanje s kmetijskimi zadrugami bo osvetlilo mladini številna vprašanja novih odnosov Tia vasi.
Enotna akcija pionirjev in mladih zadružnikov bo trajala vse leto ter bo zrcalo programov, ki jih bodo sestavile zadružne organizacije, šolski organi, društva prijateljev mladine in druge organizacije. Torišče dela bodo šole in kmetijske zadruge, kjer bodo mladi ljudje z roko v roki sodelovali v praktičnih kmetijskih delih, obiskovali kmetijsko - gospodarske šole in tečaje, prirejali ekskurzije ter ob vsaki priložnosti razglabljali o vlogi našega gospodarstva, o njegovem pomenu za našo socialistično skupnost in se seznanjali s sistemom družbenega upravljanja.
< <	WMmm
V enoletno akcijo pionirjev ter mladih zadružnikov so vključene vse pionirske in šolske zadruge in otroški in mladinski kolektivi, ki bodo — kakor predvideva program. — pritegnili tudi vse druge sekcije in krožke, ki bodo svojo dejavnost vskladili z njihovim delom.
Od začetka akcije je preteklo že več kot poldrugi mesec, zalo poteka delo vseh sodelujočih delovnih skupin predvsem v znamenju sestavljanja programov, kipa jih ponekod že izvajajo. Tudi pionirji in mladina našega okraja so na najboljši poti, da bodo v tem velikem delu uspeli. Lahko smo prepričani, da bomo kmalu ugotavljali pomen lega naprednega dela in da bodo naši mladi proizvajalci srečali na. poii vsestranskega razvoja svojih sposobnosti koristne napotke za življenje in nadaljnje spoznavanje dru-žbeno-ekonomslcega dogajanja v mestu in na vasi. Dolžnost naših zadružnih gospodarstev pa je, da jih bodo v teh prizadeva?ijih podprli in jim nudili vso pomoč.
Na okrajnem odboru ZPM v Kopru smo zaprosili za nekaj podatkov o dosedanjem delu odbora, ki vodi priprave za letošnjo akcijo pionirjev in mladih zadružnikov in smo dobili naslednje podatke.
. Akcijo vodijo precej uspešno okrajni, občinski in krajevni odbori. V te odbore so vključeni zastopniki raznih organizacij, ki sodelujejo pri tej akciji.
Na razširjeni seji okrajnega odbora letošnje akcije pionirjev in mladih zadružnikov, ki so se je udeležili predsedniki občinskih pripravljalnih odborov, so ugotovili, da je akcija domala pri vseh družbenih in društvenih organih bila sprejeta z odobravanjem. Posamezni občinski odbori, kakor v Sežani in Piranu, so posvetili tej akciji še posebno pozornost in ji dali poleg splošnega vzgojnega pomena še družbeno pomemben smoter. V imiogih drugih krajih pa so organi, ki sodelujejo pri tem delu, sicer aktivni in sestavljajo programe, vendar ne posvečajo pozornosti koordinaciji v občinskem merilu. V občinah Koper in Postojna še sedaj niso formirali občinskega pripravljalnega
odbora, čeprav teče akcija že skoraj dva meseca. Prizadeti so — razumljivo — predvsem pionirski odredi, aktivi LMS, AMZ in drugi neposredni udeleženci.
Na razširjeni seji okrajnega odbora za izvedbo programov so med številnimi sklepi poudarjeni posebno trije: organizacijsko je treba utrditi odbore pri občinskih in okrajnem odboru, ki bodo le tako lahko uspešno povezovali vse organizacije, vključene v tekmovanje; za akcijo je treba zainteresirati vse državljane, okrajni odbor in občinski odbori pa naj slcličejo posvetovanja z vodstvi političnih organizacij ter strokovnih združenj. Z upravniki zadrug pa morajo nemudoma obravnavati občinske programe, da bo njih izvedba strokovno enotna; letošnje kongresno leto SZDL naj se odraža tudi. v programih mladih zadružnikov in pionirjev, ki se morajo v ta namen povezati s štabi občinskih odborov SZDL in vključiti ter vskladiti delo. Le tako bo sodelovanje res uspešno in bo obrodilo zaželene uspehe.	(bb)
Pridne roke že rade pomagajo mamici pri kuhi
Enostavna in elegantna večerna obleka iz Črnega blaga. Skromen vratni izrez Je zaokrožen. Gornje krilo je na prednji strani razprto in v pasu rahlo nagubano. Pas Je iz bleščečega blaga z veliko pentljo
(Nadaljevanje s 6. strani) petja... Vsak hip sta morala v globoko pod zemljo skopan rov, kjer sta sedla na vlažno črno prst. Prijela sta se za roko in prisluhnila. Nekje daleč je grmelo in bobnelo. Cisto v bližini je pela brzostrelka.
Otroka sta se zdrznila, vztrepetala, a vendar — Se vedno sta upala in verovala:
»Nekoč pride pomlad, lepa in svetla, lepša kot kdajkoli. . .«
A tista ljubljena, lepa pomlad še ni hotela priti. Mesto nje so prišli grdi, surovi Ljudje. Odpeljali so mamo, bratca in sestrico. Daleč od doma, daleč iz ljube domovine so jih odgnali. V veliko nemško taborišče so jih zaprli. Tam je stala baraka ob baraki in v vsaki izmed njih je do-movala lakota in beda. Barake so bile temne in žalostne. Za njimi sta posedala otroka in le še v mislih sta romala v svoj revni, a vendar ljubi domek.
»Sedaj v našo hišo ne sili več mraz,« je tiho rekla sestrica.
»Kje neki. Sedaj je poletje in sonce sveti vanjo . . .« se je nasmehnil bratec.
»In češnje, tiste divje češnje so prav gotovo zrele ...«
»Seveda so zrele ... Pa še kako so zrele . , ,«
»In kdo jih bo zobal ... Kdo bratec . . .«
»Kdo? Vrabci. Vrabci bodo imeli pojedino .. .«
»A vrabci . . .«
Za hip sta otroka umolknila. Potem je znova vprašala sestrica;
»In naša ura se je ustavila? Kaj praviš, bratec?«
»Seveda se je ustavila . . .«
»In v našem ognjišču ni več ognja?«
»Le čemu? Saj nikogar ni .. .«
»In muca? Kdo skrbi za muco?«
»Kdo skrbi? Poginila je . . . Umrla od lakote . . .«
»Umrla . .. Uboga muca . .. Uboga naša hišica . . . Nikogar več ni v njej. Samo še ptički letajo okoli nje .. . Kajne, bratec .. .«
»Da . . . Ptičev ne morejo zapreti v vagone . . .«
»Zakaj pa ne?«
TUDI ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA BO SODELOVAL Z MLADINO
program
delovnih mest povsod ne ustrezajo.
Zavod bo na terenu organiziral tudi gospodinjske tečaje skupn©. z organizacijami mladih zadružnikov. Vsak tečaj bo trajal 20 ur in bo vseboval razen gospodinjskega dela tudi predavanja o zadružništvu in delu mladih zadružnikov. Take tečaje bodo imeli v Prestranku, Hruševju, Kne-žaku, Hrušici, Premu, Gradinu. Borštu, Koštaboni in v Pučah. Stroške tečajev krije delno Zavod in delno organizacija mladih, zadružnikov.
V kmetijsko - gospodarskih šolah v Štanjelu in Dutovljah, ki. sta že tako in tako torišče dela Zavoda, bodo letos izvedli program iz gospodinjstva v strnje^ nem pouku. Ce Zavod ne bo mogel dobiti gospodinjske učiteljice v kraju, kjer prireja tečaj, ho-vodil pouk z lastnimi strokovni-» mi močmi.
Ne trdimo, da je Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru po obsežnosti programa na prvem mestu v našem okraju, vendar drži, da je že pravočasna in skrbna sestava nalog dokaz, da bodo pionirji in mladi zadružniki dobili vzornega učitelja predvsem v praktičnem pouku. b
Pri Zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Kopru so s sestavljanjem programa za enoletno akcijo pionirjev in mladih zadružnikov zelo pohiteli, kajti vsaka večja naloga terja skrbne priprave. Kakor vsi ostali programi družbenih in gospodarskih organizacij vsebuje tudi ta koristne in daljnosežne naloge, ki bodo v vsestranski dejavnosti naših mladih učinkovito pripomogle k uresničevanju zamisli: zbližati šolo in življenje in nuditi mladini priložnost, da že v nežni mladosti spozna vse skrivnosti gospodinjskega poklica.
Razumljivo je, da je program Zavoda za pospeševanje gospodinjstva povsem prilagojen dejavnosti tega zavoda in vsebuje torej naloge s področja gospodinjstva, pomoč mladim zadružnikom in šolski mladini v obliki prirejanja gospodinjskih tečajev o pravilni prehrani, o sodobni
ureditvi stanovanja, o prehrani bolnikov, strežbi in podobno.
Sicer pa se seznanimo pobliže tudi z drugimi nalogami, ki jih je kar precej in bodo za maloštevilno osebje zavoda precejšnje delo. Zajeli so v program domala ves koprski okraj in kar je hvale vredno — tudi odmaknjene kraje — kjer doslej niso imeli priložnosti priti v stik z ljudmi, ki bi jih seznanili z vsemi pridobitvami sodobnega gospodinjstva.
Ob vsem tem bo ZPG v Kopru posvečal vso skrb šolskim kuhinjam, nudil strokovno pomoč, pomagal pri razporeditvi in organizaciji dela, pri sestavljanju jedilnikov in pravilni pripravi hrane, seveda vse ob sodelovanju mladine. Z organiziranjem tečajev za osebje šolskih kuhinj bodo primerno usposobili večje število moči, kajti sedanje zaradi stalnega menjavanja in zapuščanja
»Peruti imajo in zato zbežijo ...«
»Aja . . .« Sestrica se je žalostno nasmehnila. »Skoda, ker tudi mi nimamo peruti . . .« je rekla.
Nekega dne so odpeljali bratca. Nikdar več se ni vrnil. Sestrica je jokala, prosila, kričala , . .
»Vrnite mi bratca. .. Vrnite mi ga . .. Vrnite . . . prosim lepo . .. zakaj ste tako hudobni . .. zakaj . ..«
Bilo je konec vojne. Sestrica se je vračala proti domu brez ljubega bratca, brez dobre mamice. Hodila je mimo porušenih nemških mest, mimo izpraznjenih trgov in vasi. Hodila je počasi, kakor starka. Noge so se ji zapletale. Sredi razvalin nekdanje nemške vasi se je ustavila. Morala se je odpočili. Noge so ji odpovedale. Utrujena je sedla na zelen travnik.
»Kako sovražim Nemce .. .« je tiho ponavljala. »Vse so mi vzeli. Fej! Nemška zemlja: Fej, nemški zrak . . . Zadušljiv je, umazan, grd . . . Kako zoprn, kako .. .«
A kot bi šele tedaj uzrla razbito hišo pred seboj, je sredi stavka utihnila.
»Ali ne . . . zemlja ni kriva ... ¿e tiho pomislila. Tudi ta zemlja je trpela zavoljo vojnih grozot . . . Tudi ta . . . krivi so .. . ljudje ., . da, ljudje . . .«
Izza porušene hiše so prilezli otroci. Nemški otroci. Bili so umazani in po licih so jim tekle solze. •Klicali so mamo, ateja .. . Klicali so ju zaman . , . Obsedeli so na pragu porušene hiše in se zagledali . . . sami niso vedeli kam . ..
Mimo njih je priplaval pisan metulj. Po stari, ožgani omari je zaplesal lišček. Čivkal je in frfotal s perutnicami . . .
Otroci so se dvignili, stekli za metuljem, se zagledali za ptičem, ki je izginjal gori visoko v nebo. Ob poti so uzrli cvetlice. Spogledali so se in nasmehnili. Z velikimi šopi rož so se vrnili s travnika, in vse, kar so imeli, so položili na prag porušene hiše . ..
Izza ruševin je prilezla sestradana mačka. Otroci so obrnili žepe in s poslednjimi drobtinami nasitili lačno žival ...
Takrat je v srcu sestrice ugasnilo poslednje sovraštvo. Nič več ni sovražila nemške zemlje, nič več ni rekla, da je zrak na Nemškem zadušljiv in težak. Pred njo so stali nemški otroci in vedela je: tudi oni niso želeli vojne! Tudi oni so trpeli zavoljo vojnih grozot. .. Dvignila se je in nadaljevala pot. »Vsi otroci na svetu so enako dobri in pošteni . . .« je tiho ponavljala v sebi. »Vsi otroci, pa naj govorijo slovensko ali srbsko, poljsko ali češko, rusko ali kakor koli, vsi otroci kjer koli je besnela vojna, so enako unali in verovali: nekoč nam bo lepo. Spet bomo brezskrbno objemali mame in očete . . . Brez strahu bomo legali v svoje postelje. Tekli bomo na travnik, trgali pisano cvctjc, poslušali ptiče, sc veselili toplega sonca. .. Kajti na vsem svetu so otroci enako dobri in pošteni. Na vsem svetu otroci enako mislijo in ljubijo. Ljubijo mame in očete, bratce in sestrice. Ljubijo ptice, cvetlice, sonce in trato in gozd in vse, vse, kar je
na svetu.....
Babica je utihnila. Njene zgodbe je bilo konec. Le še dve solzi sta ostali po njej. Kanili sta na sinje-modro Metkino krilo. Prva solza je bila babičina in druga Metkina ...
Metka se je dvignila v babičinem naročju, razprostrla je roke, objela babico z vso močjo:
»Babica!« je zaklicala. »Jutri bova spet poiskali tiste otroke . .. saj veš . . . tiste .. . tiste nemške otroke . .. Potem bova poiskali francoske, kitajske, ruske, poljske . . . vse, vse,
kolikor jih je na svetu . . .«
* * *
žalostno pa je, ker so mnogi ljudje po svetu pozabili na prestano trpljenje in vojne grozote, V svoji maščevalni ihti bi radi ponovno pripravili hudo trpljenje judovskim otrokom, jutri pa že katerim drugim. Treba bo storiti vse, da se tc nakane preprečijo, da se ohrani mir in lepo življenje vsem otrokom sveta. Naj bi se pri priči posušile roke vsem tistim, ki bi s kljukastimi križi radi zanetili novo nesrečo na svetu!
Dve otroški oblelcci: ena iz temnega, druga iz svetlega blaga, kroj pa je Isti. Obe imata bele ovratnike, man-šete in dve mali pentlji v pasu. Tudi šiv, ki teče od ramen do pasu, je obšit z belim trakcem. V pasu imata oblekci dve globoki gubi, tako da je krilo primerno široko
S X t
V SLEHERNO HIŠO SLOV. PRIMORJA!
Ml IN MORJE * MORJE S N Ml tVMI IN MORJE * MORJE IN MI iMI IN MORJE * MORJE IN Ml
OB VSE VEČJEM PROMETU V NOVEM KOPRSKEM PRISTANIŠČU
Vedno več linijskih in drugih prog skozi Koper — Prekratka operativna obala je ozko grlo, ker bi sicer naša podjetja lahko opravila veliko več razkladanj in razvoza blaga
V letošnjem letu bodo prihajale v koprsko pristanišče ladje po svojih rednih linijah. Eno progo so uvedli že v tem mesecu, ostali dve bosta pa uvedeni z marcem mesecem. Redrie linije so, oziroma bodo, naslednje:
Splošna plovba Piran: z ladjo *Bled«, »Bovec« in »Bohinj« bo vzdrževala redno zvezo s Severno Ameriko.
Kvarnerska plovidba Reka: z ladjama »Solin« in še eno bo vzdrževala 15-dnevno zvezo z Izraelom (Haifa, Tel Aviv).
Jadranska linijska plovidba: z mesecem aprilom bo odprla redno tedensko zvezo s potniško-tovor-nimi ladjami z Grčijo (do Krete).
Visoka januarska plima
V dneh od 14. do 18. januarja je visoka plima preplavila letos tudi pristaniško obalo v Piranu ter zalila Tartinijev trg. Posebno visoka je bila v dopoldanskih urah 15. januarja, čeprav je pihal samo zmeren jugozahodnik. Prebivalci ne pomnijo tako visoke plime že nekaj desetletij. Voda je prodrla skoraj v vse pritlične prostore na trgu; tako je bilo n. pr. v novi poslovalnici »SAP« 10 cm vode.
Pomorstvo št. 12/1959
Zaključna številka XIV. letnika »revije pomorskega gospodarstva in misli«, kakršen je podnaslov mesečnika »POMORSTVO», prinaša uvodoma članek njegovega glavnega urednika kapitana Marka Kurtinija »14 let v službi pomorske misli«, sledijo Tazprave o novih ladjah Jugolinije, o razvoju ladjedelnice »3. maj«, o lo-iinjskl ladjedelnici in še vrsta strokovnih člankov. Naj med bogato in raznovrstno vsebino omenimo še razglabljanje o vlogi ladijskega zdravnika, o novi teoriji o splošnem kroženju zraka v ozračju, o koroziji in zaščiti korit itd. Opozarjamo še na oba potopisa o krožnem potovanju z »Jugollnijo« in »Zvonjenju nad Ma-lago« kakor tudi na članek »Sueški prekop v številkah«.
Mimo nekaj krajših poročil o prometu v koprski luki, o Dnevu ribištva v Izoli in opravljenih izpitih slovenskih pomorščakov je v slovenščini še Hinka Wilfana oris »Paske čipke in soline«, Viktor Pirnat pa prikazuje vabljivo sliko bodočnosti v »LETOVIŠČU SLOVENSKO PRIMOR-JE«. Povzetek važnejših člankov je ▼ angleščini.
Bogato ilustrirana številka ima kot vedno tudi prilogi Vestnik Združenja pomorskega brodarstva in Bilten Pomorstva z zelo zanimivimi poročili ln vestmi.
V rubriki »Gibanje tujih ladij skozi naše luke« sta navedeni tudi slovenski luki Piran in Koper.
Celotni letnik POMORSTVA 1959 — 1Í številk — je zajel 510 strani velike osmerke. Obe prilogi 66 strani.
POMORSTVO izhaja na Reki, slovensko uredništvo ima v Ljubljani.
BIHAC« jo 17. januarja priplula iz Melille v Emden, kjer manipulira s tovorom M/l »BLED« jo 12. decembra priplula v Piran, kjer je v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v rednem popravilu MA »BOHINJ« je 18. januarja priplula v London, kjer manipulira s tovorom
M/I »BOVEC« Je 20. januarja priplula iz Port Kaida v Beyrouth, kjer manipulira s tovorom P/I »DUBROVNIK« je 8. januarja priplula v Sibenik, kjer naklada tovor za Veliko Britanijo M/I »GORANKA« je 20. januarja priplula iz Hamburga v Antwerpen, kjer razklada M/I »GORENJSKA« je 20. januarja priplula iz Reke v Koper, kjer manipulira s tovorom P/l »LJUBLJANA« Je 20. januarja priplula iz Odese v Jugoslavijo M/I »MARTIN KRPAN« je v ladjedelnici v Trogiru v rednem popravilu
SI/I »PIRAN« Je 18. januarja priplula T Aleksandrljo, kjer naklada tovor za Reko P/l »POHORJE« Je 8. Januarja priplula na Reko, kjer razklada tovor
P/l »ROG« je 18, januarja priplula v San Francisco, kjer manipulira s tovorom n »ZELENGORA« Je 5. januarja od-plula iz Emdcna za Kawasaki
Pogojne pomorske zveze
S koprskim pristaniščem želijo uvesti redne ali pogojne linije sledeče ladijske družbe:
American Export Line: zveza s Severno Ameriko enkrat na mesec.
Jugolinija Reka: zveza s Severno Ameriko enkrat na mesec; zveza z Bližnjim vzhodom dvakrat na mesec; zveza s Srednjim vzhodom enkrat na mesec; zveza z Daljnim vzhodom enkrat na dva meseca; zveza z Južno Ameriko enkrat na mesec; s severno Evropo dvakrat na mesec.
KNSM Holandija: mesečna zveza z vsemi pristanišči na svetu s pretovorom v Amsterdamu in z direktnim konosmanom.
ZIN Line Izrael: zveza z Izraelom dvakrat na mesec.
Enrico Sperco Trst: družba bi petkrat na mesec vzdrževala zvezo z Bližnjim vzhodom (Beyrouth, Port Said, Aleksandrija, Herac-lion, Lattaqia, Famagusta ter z vsemi pristanišči na svetu š pretovorom v Port Saidu); zvezo bi vzdrževale Iadj'e »Irma, »Enri« in »Carso«.
D'Adda Trst: z ladjami »Vitto-ria S.« »Mimina S.« in »Nova Fides«, »Milvia« in »Citta di Pe-sero« bi vzdrževala s Tunisom in Alžirom zvezo dvakrat na mesec ter s Tripolisom trikrat mesečno. Zahtevajo vsaj 25 ton tovora za " pristanek.
Gibanje prometa
Predvidevajo, da bo vsak mesec pristalo v koprskem pristanišču 7 ladij redne proge in 22 ladij pogojne ali redne proge, ki bodo morda še odprte. Tako bo v Kopru pristajalo po 29 ladij na mesec. To so pa samo linijske ladje, če vračunamo sem še ladje svobodne plovbe, bo promet v koprskem pristanišču vsaj še enkrat večji.
Razumljivo je, da bo skoraj nemogoče opraviti normalen promet v pristanišču, kjer je moč privezati le eno samo ladjo. Zaradi tega bo treba čimprej zgraditi 400 m operativne obale, kj'er bi lahko navezali tri ladje hkrati. Za zgraditev še enega veza t. j. 135 m operativne obale, ki jo bodo zgradiil do konca letošnjega leta, bodo potrebovali 229 milijonov din. Nadaljnjih 238.600.000 dinarjev bi pa potrebovali za najnujnejšo mehanizacijo. Koprsko pristanišče bo moglo tako bolje razbremenjevati reško pri-
stanišče, saj je v zadnjih mesecih čakalo na sidrišču pred Reko po 5 do 10 ladij, 5. I. 1960 pa kar 21 ladij.
V pristanišču Koper izdelujejo ekonomsko študijo, po kateri naj bi se koprsko pristanišče specializiralo za prevzem hitro pokvarljivega blaga. V ta namen delajo projekte za izgradnjo hladilnice v pristanišču, program za izdelavo umetnega ledu in načrte za potrebna skadišča in skladiščne naprave. Dosedanje analize dokazujejo, da bi lahko že sedaj dobili ponudbo za približno 250.000 ton takšn'ega blaga.
	
	
■S'.Â'Ï	
	
\	
	
	
Ç^rarèi	
Novo koprsko pristanišče je ze skoraj nenehoma zasedeno, kolikor le more sprejeti ladij. Skoraj ne mine več dan, da ne bi bila ob njen pomol privezana velika čezoceanska ladja. Te dni razklada 9.500 ton sladkorja turška p/l »Sadikzade«. Desno je pravkar dograjeno tranzitno skladišče, ki že sluii
svojemu namenu
Letoviški kraj brez parkov in nasadov je kakor hiša brez oken. V piranski občini se lahko ponaša z zelenimi pasovi in urejenimi lepotičnimi gredami le Portorož in^še to le v svojem strogem središču. Vse naokrog pa še vedno zija preveč goličav ter zanemarjeni in zapuščenih nasadov. Kaže, da bo tudi temu prav kmalu odklenkalo.
Pred nedavnim so se pri ObLO Piran posvetovali strokovnjaki za turizem in tudi komisija za ozelenitev površin, in sklen li, da se bodo držali tega preprostega načela: sadi naj se čim več in brez vsakega odlašanja. Kjer je nekdanja ureditev še opazna in že znana, se bodo držali načrtnosti, kjer pa tega ni, bodo sadili pač po lastnem preudarku, saj je moč pozneje rastline presaditi na druge grede. Pri pogozdovanju naj bi sodelovale tudi množične organizacije in višji razredi šol.
Za letos so sprejeli takšen pro-. gram:
V februarju bodo začeli pogozdovati področje med Piranom in
V nedeljo je pristala v piranskem pristanišču 4 tisoč tonska zahodnonemška tovorna ladja »Wilhelm Nübel« iz Emdena. Iz AJeksandrije je pripeljala 3.300 ton riža za našo preskrbo. Ladja šteje 52 mož ^osadke. Tovor so razkladali 4 dni. Ladja je pristala v Piranu, ker v Kopru ni bilo
in Fijeso, ki meri 40 ha. Največ bodo zasadili cedre, ciprese ter depski in krmski bor. To drevje namreč najbolj ustreza tamkajšnjemu podnebju. Sadili bodo večletne sadike, da bi pogozditev čimbolj uspela. Kompleksno pogozditev bodo nadaljevali na severnem pobočju Pacuga in Kar-bonare in pobočje nad cesto na
Valeti, kjer se spusti cesta iz Strunjana proti Portorožu. Za pogozditev ob prometnih poteh bodo skrbeli Uprava komunalnih dejavnosti Piran, podjetje »Cvetje« in ICZ Lucija. Del gmotnih sredstev za pogozdovanje bo prispevala sekcija za pogozdovanje pri OLO Koper, ostalo bo treba najti v lokalnih virih.
Lani so ustanovili v piranski občini prvi odred slovenskih pomorskih tabornikov. Nadeli so si ime »Odred Sergeja Mašere«. Doslej se je včlanilo vanj že več kot 150 mladincev in mladink iz Pirana in Portoroža. V Piranu imajo tri čete — »posadke«, kakor pravijo. Najdelavnejši vodi so na Pomorski srednji šoli, pa tudi na osemletki ne zaostajajo mnogo za njimi. Zdaj imajo vodniški tečaj, katerega poseča 9 mladink in mladincev; njihovi uspehi dokazujejo, da izbira ni bila slaba.
prostora zaradi drugih ladij. Izkazalo pa se je, da piranske pristaniške naprave ne ustrezajo pretovarja ju takih bremen, celo cestišče se je vdalo pod velikimi kolesi težkih tovornjakov, tako da so se kamnite plošče vgrez-nile, kjer so vozili komioni.
Jule
Posebne težave imajo s svojim klubskim prostorom. Z navdušenjem so pred nedavnim očistili nek prostor v stavbi otroškega vrtca, potem je dobil pa vrtec kredit za adaptacijo in piranski taborniki so ostali brez klubskega prostora. Na svoji seji si je zaradi tega starešinski svet zastavil kot najvažnejšo nalogo — priti do primernega prostora. Razen tega so sprej'eli tudi predlog okvirnega programa odreda, ki naj bi bil v znamenju tekmovanja za naslov najboljšega voda v posadki in odredu. Vsak tabornik bo moral opraviti letos 2 članska izpita. Letos naj bi imelo vsaj 100 tabornikov svojo uniformo. V Piranu bodo letos prvič praznovali Dan tabornikov; na dan občinskega praznika naj bi pa odred razvil svoj prapor ter zastave vodov in posadk.
V pomladnem in letnem času bodo posadke priredile več izletov po morju in po kopnem. Letos nameravajo prirediti tudi svojo razstavo.
J. Lenassi
»Sramuj se!« sta dejali vpričo bližnjih sosedov, ki so se prikrito muzali. »Sramuj se, da si z lažjo iz-mozgaval svoji dve teti, ki ne bosta nikoli imeli lastne strehe nad seboj. Ti, ki lastuješ stokrat ali tisočkrat več kot medve obe, se upaš naju naravnost ropati! Lahko bi zahtevali nazaj vse, kar sva ti dali, pa ne bova. Naj vse tisto obleži na želodcu tebi ln tvojim! Bodi pozdravljen, nečak!«
In sta odšli in ni bilo več glasu od njiju. Osramočeni nečak je doma
potlhoma klel in se dolgo ni upal
ljudem pred oči,
• ■ »
Nekje drugje, tudi v brkinskih hribih. Trije bratje. Najstarejši Je pred mnogimi leti odpotoval v Ameriko in si v pittsburških jeklarnah pri težkem delu žgal kožo In kosti. Bil Je trezen in bii je varčen, pa si Je skozi desetletja pridobil kar lepo hišico ln po delavskih pojmih žo skoraj bogastvo.
Ker je na vabila staršev odgovoril, da se nc bo vrnil, da naj kar druge-
.••.t

X /
n r*a w s

Kako tesno že postaja novo koprsko pristanišče, Je najboljši dokaz stari del luke, kamor se tudi zatekajo večje ladje, ker v novem pristanišču še ni dovolj operativne obale. Razen tega razkladajo ladje tovor Se v piranskem pristanišču, ki tudi ne ustreza raztovarjanju večjih-ladij. Na sliki p/l »Janjina«, v koprskem potniškem pristanišču, kjer Je razložila 49G ton pomaranč iz Port Salda, nato pa je naložila in odpeljala les
mu bratu grunt izročijo, so to res storili in tega oženili doma. Tretii brat se je izučil čevljarstva it se priženil v neko ubožno družino, kjer je s šilom in dreto skromno preživljal svoje in priženjene člane tega doma.
Dokler so stari bili živi, jim jo starejši od časa do časa pisal in vtaknil včasih tudi kak dolar v pismo. Ko pa sta končno oba, očka in mamca, zatisnila drug za drugim oči za vselej, so pisma starejšega postala še bolj redka. Kaj pač hočemo, delavske roke primejo le nerade za pero.
Potem so bežala leta mimo kakor vlak in z njimi razni čudoviti dogodki v svetu. Vsi trije bratje, čedalje bolj ločeni drug od drugega, so živeli svoja individualna življenja ter bili vsako leto za eno leto starejši.
Pa je izbruhnila druga svetovna vojna. V njej je pogorela stara Jugoslavija, iz pepela je pa kakor Fe-nlks takoj vstajala nova. Ves svet je občudoval njeno neumrljlvost. Tudi njene sinove na tujem je zajel upravičen ponos, pa so sklenili, da Ji tudi oni pomagajo nekoliko na noge ter jo v novi rasti okrepijo.
Amerlkanec, najstarojši od treh imenovanih bratov, se je tudi zganil. Kar nenadoma je poslal paket drugemu bratu na dom in ga v pismu prosil, naj mu sporoči, kakšno življenje je vendar tod in kako se godi njemu ter mlajšemu bratu.
DrugI brat je pa bil »bistroumen« kot tisti v pravljicah. Zaslutil Je v Amerikancu zlati studenec ter ga je sklenil izkoristiti. Sedel Jc za mizo ln pisal:
».. . živimo v strašnem trpljenju, posebno mi kmetje. Pobirajo nam
živino, nalagajo nam ogromne davke, če pa kdo pogodrnja, ga zaprejo ali pošljejo kam daleč na prisilno delo... Se najlepše shajajo taki kot je najin mlajši brat. Lepo v senci sedi, krpa čevlje in se posmehuje nam kmetom. Saj on, ker nima zemlje, dobiva živež in drugo blago na nakaznice po zelo nizki ceni. Nam kmetom takih nakaznic ne dajo. Ljubi brat, če nam le moreš nam pomagaj ...« in tako dalje čez štiri strani.
In Amerikanec je pošiljal. Pakete in denar. Tudi najmlajšemu je poslal nekaj, ta najmlajši pa — se vidi da mu je dobro — mu piše nazaj, da ni take bede ne, kot mnogi tožijo. Da se je med našim narodom le preveč razpasla beraška manija in da je to začelo postajati že ogabno.
Preteklo je nekaj let, pa se nenadoma ponovi prav taka zgodovina kot pri prejšnjih dveh tetkah. Amerikanec je nekega dne nenapovedan padel skozi vrata rodnega doma kot hrošč s komaj ozelenelega drevesa spomladi. Padel je v hišo čvrst in krepak in kakor se je izkazalo zelo zdravih In bistrih oči.
Našel je moderno prenovljeno hišo in električno luč v njej. V hlevu, tudi prenovljenem, šest lepih krav in par močnih konj. Tudi tu elektrika. Celo majhen dinamo, ki je poljubno gnal cirkularko aH slamoreznico, je našel v lopi. In še mnogo drugih znamenj blaginje je našel.
Zvečer, ko je sedel v krogu družine In občudoval lepo oblečene otroke, Je rekel bratu skoraj boječe:
»Jaz sem mislil, da res živiš v siromaštvu. Smo drugače bili ubogi nekoč. Ce pomislim, kaj vse si mi na-tvezil v pismih .. .«
Domači se je razhudil: »Vse te izboljšave sem s težkim trudom in velikimi stroški napravil sam. Ti si ml pomagal, drugi pa nihče ne. Se mlajši brat mi noče ustreči, čeprav sem ga prosil ln bi mu tudi plačal.«
Piše France Magajna (Zdaj pa zares konec prihodnjič)
10
10
te
27
31 II
37
42
45
4 S
23
24
11
20
28 33
38
43
147
25
34
Vodoravno: 1. tip nemških ljudskih avtomobilov, 10. najpomembnejši angleški pesnik, dobitnik Nobelove nagrade 1. 1948, 11. umetnostna smer, ki posebej poudarja čustva in domišljijo, IG. gosta svilena ali volnena tkanina, 17. mesto v sev. Italiji, 13. stalno bivališče, 19. »električna« morska riba, 20. hrib pri Beogradu, 21. angleški klasični pesnik in pisatelj (Alexander), 22. enaka samoglasnika, 23. vse (angl.), 25. stavčna nikalnica, 26. denarna enota ZDA. 27, zveza, združba, 29. portugalski otoki v Atlantiku, 31. izrastki na glavi, 33. predlog, 35. če, 36. začetnici sodobnega slovenskega pisatelja (»Rad sem Jih imel«), 37, geometrijske tvorbe, 38. hudič, vrag, zlodej, 40. del glave (množ.), 42. moško ime, 43, stranice pravokotnega trikotnika, 44. država v Prednji Aziji, 45. kovinska pihala s klarinetnim glasom, 46. strela, 47. močno izsesana cev, s katero moremo izrabljati električni tok (se rabi pri radijskih in drugih električnih apa-raUh),
Navpično: 1. mesto jugozahodno od Pariza, kjer je bilo podpisanih nekaj mednarodnih pogodb, 2. lepo vedenje, 3. drevo s srčastimi listi, 4. jesensko »adje, 6. naslovni Junak daljše Trdinove povesti (•. . , in Zman«), 7. moško ime, 8. vinorodna Italijanska pokrajina, 9. znan Zolajev roman o pariški prostitutki, 12. medmet, 13. ma-liki, 14. okrogel kup, 15. prebivalka velike ameriške države, 17. najmlajši sovjetski šahovski velemojster, 21, referat, 24. generalni sekretar OZN pred Hammarskjoldom, 2G. ladjedelnlški objekt, 27. begunec, ubežnik, 28. tuje
29
39
H
IX
26
'45
21
11 114
18
15
40 41
35
moško ime, 30. itne popularnega ameriškega pisatelja pustolovskih romanov z »Divjega zahoda« Greya, 32. Verdijeva opera, 34. glavno mesto prijateljske balkanske države, 36. tlesk z jezikom, 38. dobro zavarovan predel v bančni zakladnici, 39. prvi znani rimski založnik, Ciceronov prijatelj, 41. pesniško ime za Irsko, 43. časovni veznik, 46. kemični znak za brom.
DOBRO OHRANJEN PIANINO kupim. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Pianino«.
POMOČ ZA GOSPODINJSTVO v popoldanskih urah sprejmem takoj. Cetin, Koper, Prešernov trg 5.
Takoj sprejmemo DVA ŠOFERJA C-kategorije. Avto-moto društvo Koper.
Razpisujemo dve delovni mesti samostojnih KNJIGOVODIJ — RAČUNOVODIJ z nastopom službe po dogovoru. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku zavoda. — Prijave dostavite pismeno ali ustno na noslov KNJIGO VODSKO-REVIZIJSKI ZAVOD KOPER.
NEDELJA, 24. januarja: 8,00 Domače novice — 0,05 Kmetijska oddaja: O dogovarjanju za odkup kmetijskih tržnih viškov — Šolanje gozdarskih kadrov — Osnovne organizacije SZDL na podeželju — Obisk na slovenskih farmah, pripoveduje Gustav Guzej, sekretar občinskega komiteja ZKS Piran — 8,30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Nedeljska reportaža: Obala bodočnosti — 9,15 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Vesti — 15,10 Za vas smo izbrali spored zabavnih melodij.
VSAK DAN je ob 7,15 in 7,40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,30 Poročila. Poročila so nato še ob 13,30 in 15,00. Ob 15,10 pa zabavna glasba, vmes reklame.
PONEDELJEK, 25. januarja: 13,40 Kmetijski nasveti: Kooperacija v zaščiti rastlin — 13,45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14,30 Športna oddaja — 14,40 Izbrane melodije — 15,20 Trio Avsenik z Dano Filipličevo In Francem Korenom,
TOREK, 2G. januarja: 13,40 Kmetijska univerza: Veterinarski pregled živil — 13,50 Odlomki iz oper — 14,30 Sola ln življenje: popoldan s tolminskimi pionirji — 14,50 Glasbena medigra — 15,20 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev Jugoslavije.
SREDA, 27. januarja: 13,40 Kmetijski nasveti: Pripravimo se na pomladansko setev — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Kulturni obzornik: Po Bistriškem — 14,40 Igrajo Veseli planšarji — 15,20 Tri uverture Franza Suppeja.
ČETRTEK, 28. januarja: 13,40 Kmetijska univerza: GUvicc uničevalke rastlinske krme — 13,50 Trije odlomki iz operete »Boccaccio« — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14,40 Glasba po željah — 15,20 Dalmatinske popevke.
PETEK, 29. januarja: 13,40 Kmetijski
nasveti: Priprava semenskega
krompirja na Koprskem — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Domače aktualnosti: Zbori volivcev — naš vseljudski parlament — 14,40 Partizanske pesmi poje zbor »Srečko Kosovel", akademski in invalidski partizanski pevski zbor — 15,20 Slovenske narodne igra Borut Lesjak.
SOBOTA, 30. januarja: 13,40 Kmetijska univerza: O kvaru živil — 13,50 Popevke In ritmi od tu in tam — 14,30 Primorski tednik — 14,45 Igra orkester Stanley Black — 15,20 Okrogle in poskočne.
KOPER — 22-, 23. in 24. januarja ameriški cincmascope film TRIJE EVINI OBRAZI; 24. Januarja (matineja) japonski barvni film STREHA JAPONSKE; 25. in 26. januarja jugoslovanski film TRI ČETRTINE SONCA; 27. in 28. januarja jugoslovanski barvni cincmascope film MISS STONE.
IZOLA — 22. januarja Japonski film STREHA JAPONSKE; 23. in 24. januarja jugoslovanski film TRI ČETRTINE SONCA; 25. in 26. januarja francoski barvni film NJENO ŽIVLJENJE; 27. in 28. januarja ameriški barvni cinemascope film DIRKA ZA SONCEM.
PIRAN — 22. Januarja češki cinemascope film NEVARNA IZNAJDBA;
23.	in 24. januarja sovjetski film DVOBOJ; 25. in 26. januarja ameriški film OBZIRNI KAPITAN; 27. in 28. januarja nemški barvni film LAŽNIVI KAPITAN.
PORTOROŽ — 23, in 24. januarja jugoslovanski film VELH-CI IN MALI; 25. januarja češki cincmascope film NEVARNA IZNAJDBA; 26. januarja sovjetski film DVOBOJ; 27. in 28. januarja ameriški film OBZIRNI KAPITAN.
ŠMARJE — 23. januarja japonski barvni film STREHA JAPONSKE;
24.	januarja francoski barvni film NJENO ŽIVLJENJE: 28. januarja jugoslovanski film TRI ČETRTINE SONCA.
ŠKOFIJE — 23. januarja francoski barvni film NJENO 2IVLJENJE: 24. januarja Japonski barvni film STREHA JAPONSKE: 27. januarja jugoslovanski film TRI CETRTINF SONCA,
SEŽANA — 23. ln 24. Januarja francoski film BREZ DRU2INÈ; 2fi. ir> 27. januarja sovjetski film DOM. V KATEREM ŽIVIM; 28. in 29. januarja poljski film RESNIČNI KONEC VELIKE VOJNE.
POSTOJNA — 21. in 22. Januarja ameriški barvni film V SENCI VESAL: 23. in 24. januarja francoski barvni cinemascope film VRNIL SE BOM V KANDARU: 26. in
27.	Januarja francoski film MONTPARNASSE 19,
PRESTRANEK — 23. in 24. Januarju ameriški film ŽIGOSAN; 27. ln 23. januarja poljski film EROICA.
PIVKA — 23. in 24. januarja ameriški film KOVINSKA ZVEZDA: 27. Iti
28.	januarja francoski film NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL
IZ LJUBEZNI DO UMETNOSTI
(Nadaljevanje s 5. strani)
zamisel, saj bodo ogled in kritika obiskovalcev le vzpodbuda za nadaljnje delo razstavljavcev.
Takoj po razstavi pa bo pod okriljem DPD Svoboda Koper ustanovljena šola za slikarje-amaterje oziroma nekak slikar-sko-amaterski tečaj, ki ga bosta vodila inž. Drago Skerlavaj ter prof. Miro Cetin, Prepričani smo, da bodo ustanovitev tega krožka toplo pozdravili vsi, ki se zanimajo za dvig in napredek ljudskega kulturno-prosvetnega udej-stvovanja.
Inž. M. Janežič
Dragi moji prijatelji! Tole vam pišem še prejšnji teden — se pravi, da bo pismo staro že najmanj teden dni, ko bo objavljeno, če medtem ne pošljem ali prinesem v uredništvo drugega. Kot vidite, je to ukrep zato, ker se odpravljam na Postojnsko in na Kras, kjer je bojda velika zima in hud mraz s snežnimi zameti, ki jih sproti obnavlja botra Burja. Posušil sem svoje predale in skoraj nimam nič aktualnega — razen — čakajte ... Aha glejte, tole imam pa le še na srcu:
Iz Izole seveda. Kino obiskovalci se v Izoli hudo pritožujejo, da jih v dvorani zebe in da je slabša kot ključavničarska delavnica — kar na betonu deske, pri vratih "a piha v dvorano, da je joj. Pravijo še, da mora človek imeti že precej poguma, če hoče v teh mrzlih dnevih v Izoli v kino, v tisto prepihano in neza-kurjeno dvorano. Kar poskusite, če ne verjamete!
Mimogrede še v Koper, kjer so
mi na koncu Čevljarske ulice pri nekem zasebnem slaščičarju prodali tako torto, da me je po dveh grižljajih dva dni črvičilo po trebuhu. Po dveh grižljajih pravim, ker tretjega nisem mogel več napraviti — sem namreč v torti zasledil še niti od blaga ali vreče-vjne. Po tem sem sklepal, da je bila moka vsaj trikrat presejana — skozi rejto.
In še vedno v Kopru — pri Galebu in njegovih poslovalnicah: ne da bi pristojni nadzorni organi nalašč kar naprej tiščali svoje nosove samo tjakaj, so ugotovili, da je to gostinsko podjetje prodajalo pokvarjeno kislo vino v svojem osrednjem obratu in na Škofijah (na bloku v Elerjih). v Semedeli, kjer ima tudi poslovalnico, pa so od 10. decembra lani pa do dneva odkritja prodajali vino za deset dinarjev dražje pri litru, kot pa bi smeli i?t so zato pri 9S6 litrih vina tako neupravičeno zaslužili 9S60 dinarjev na račun semedelskih potroš-
nikov. Seveda zdaj Galebu vsi ti dinarji ne bodo nič hasnili in bo treba verjetno še katerega primakniti, preden bo vsa ta godlja pošteno kuhana in pojedena — čeprav naj si po drugi strani se-medelski potrošniki vina nikar ne mislijo, da bodo prišli do tisiih dinarjev, ki so jih preveč plačali!
No, vidite, dragi prijatelji, in sem izpraznil svojo malho — zdaj pa k stvari! Kot rečeno, imam namen obiskati zgornje področje. Če bi se ne mogel zaradi hudo nagajive Zime pravočasno vrniti in spet napolniti koš, pa objavite samo tole pismo in v mojem imenu lepo pozdravite rvse bralce.' Vaš Vane.
Ker se torej Vane do zaključka redak'\ je še ni vrnil s svoje poti — ne daj usoda ustreči želji kakšnega njegovega »prijatelja«, ki ga je morda kdaj ocufal v svojem kotičku — smo storili po naročilu in objavljamo le pismo, ki nam ga je pustil pred svojim odhodom. Prihodnjič ■na vam bo že sam povedal, kako je bilo v go-steh na Postojnskem in na Krasu.
Uredništvo
Anton je bil neki indijanski ženi pripovedoval o njeni materi, ki da je bila hči visokega uradnika hudson-bayske družbe. Pozneje je Indijanka povedala Labi-skwee, kar je bila zvedela od Antona; imena svoje matere pa ni zvedela nikoli.
Od Danny McCana ni mogel Dimač ničesar zvedeti, kajti mož ni maral pustolovcev. Življenje v divjini — in že deveto leto — je bilo zanj grozno. V San Franciscu so ga bili ugrabili mornarji in ga odvedli na ladjo, ki je nameravaia odpluti na lov na kite. Pri rtu Barrow se mu je bilo s tremi tovariši posrečilo ubežati. Dva sta bila na begu umrla, tretji pa ga je bil na strašni poti proti jugu zapustil. Dve leti je potem Danny živel med Eskimi. Tedaj je končno zbral tol'ko poguma, da je nadaljeval pot proti jugu. Ko je bil oddaljen le še nekaj dni od naslebine, ki jo je bila zgradila družba Hudson Bay, ga je bil oddelek Snassovih mladcev ujel in otlvedel s seboj. Danny McCan je bil majhne postave, bolj omejene pameti. Po vrhu je še jadikoval, ker je bil bolan na očeh. Govoril in sanjal je samo o tem, kako bi se vrnil v svoj ljubi San Francisco in nadaljeval svoj blaženi zidarski poklic. —
»Vi ste prvi izobraženec, kar smo jih ujeli,« je omenil Snass Dimaču neki večer pri ognju. »Izjema je samo stari Four Eyes. Indijanci so mu bili dali to ime. Nosil je namreč naočn ke, ker je bil kratkoviden. Bil je profesor zoologije. (Dimač je opazil pravilno izgovorjavo besede.) »Pred enim letom je umrl. Moji ljudje so ga pobrali, ko se je bil ločil od neke ekspedicije v Gornjem Porkupinu. Bil je inteligenten, da; toda tudi norec je bil.
Zgubiti se od drug h, to je bila njegova slabost. Vsekakor, poznal je zoologijo in znal je obdelovati kovine. Tam na bregu Luskwe, kjer je dosti premoga, imamo več topilnic in kovačnic, ki nam jih je zgradil. Popravljal je naše puške in učil to tudi naše mladce. Lani je umrl; zelo ga pogrešamo. Zgubil se je b 1 spet od neke naše ekspedicije in zmrznil, eno miljo od taborišča; to je bil njegov konec.«
Isti večer je bilo, ko je rekel Snass Dimaču:
»Dobro bi bilo, da si izberete ženo in ustanovite svoje lastno ognjišče. Udobneje bo za Vas kakor pa je zdaj med mladimi samci. ,Dekl ški kresovi' ne bodo goreli prej ko poleti, ko nastopi doba lososov; če pa hočete, ukažem, da jih prižgo prej.«
Dimač se je smejal in zmajal z glavo.
»Zapomnite si,« je mirno zaključil Snass, »da je bil Anton edini, ki se je vrnil od nas v svoj prejšnji svet. Bil je srečen, nenavadno srečen človek.«
Labiskwee pa je pripovedovala Dimaču, da ima njen oče železno voljo.
»Four Eyes ga je imenoval« — je dejala — ».ledenega pirata'« — kaj jaz vem, kaj je to, — .tirana mraza', .medveda brlogarja', .predpotopno zver', .kralja kartbujev' in še mnogo drugega. Four Eyes je imel zelo rad take besede. Od njega sem se naučila skoro vso angleščino, kar je znam. Vedno se jc šalil. ,Mala čopka' mi je rekel, kadar sem bila jezna. Kaj je to ,čopka'? Vedno mi je nagajal s tem.«
Kramljala je naprej z največjim veseljem, kakor preprost otrok. Ker jc bila po svojem stasu in obrazu popolnoma razvita, se ni mogel Dimač prav razložiti te njene otroške preprostosti.
Da, njen oče je bil zelo odločen mož. Vse se ga je balo. S posredovanjem sosednjih Porkupincev in Luskwa-sov je Snass prodajal kože na tržišče in prejemal zaloge streliva in tobaka. On je bil vedno pošten, toda poglavar Porkup ncev je začel slepariti. Snass ga jc posvaril dvakrat, potem mu je pa požgal naselbino in okoli dvanajst Porkupincev je padlo v boju. Sleparije je bilo konec. Nekoč, ko je bila Labiskwee še čisto maihna, ,ic b;l ustreljen neki beli mož, ko je hotel ubežati. Ne, njen oče ga ni ustrelil, ukazal pa je to svojim ljudem. Ni ga Indi-
janca, med nj'mi, ki bi se drznil zoperstaviti ukazom njenega očeta.
Cim več je Dimač izvedel od nje, tem skrivnostnejši se mu je zdel Snass.
»Povej mi,« je vprašala deklica, »ali sta res živela mladenič in deklica, ki sta se imenovala Pavel in Frančiška in se zelo ljubila?«
D mač je prikimal.
»Four Eyes mi je pravil o njiju,« je rekla veselo. »Torej se ni zlagal. Vidiš, nisem zagotovo vedela. Vprašala sem očeta, toda, hu! kako je bil hud! Indijanci so mi^^ povedali, da je potem strašno ozmerjal ubogega Four^B Eysa. Potem sta bila Tristan in Isolda — dve Isoldi. OIl^^ kako je bilo to hudo! Vendar bi tudi jaz rada tako ljubila. Ali vsi mladeniči in deklice na svetu ljubijo? Tukaj pri nas ne. Tukaj nič ne ljubijo; tukaj se samo omožd. Menda ni časa za drugo. Jaz sem Angležinja in se nikdar ne bom poročila z Indijancem! Al bi se ti mogel z Indi-janko? Zaradi tega nisem še prižgala .dekliškega ognja'. Nekateri mladeniči nagovarjajo mojega očeta, naj me k temu prisili. Libash je že eden izmed njih. Velik lovec je. In tudi Mahkook se mi pribl žuje in poje pesmi. Pa je smešen. Cc prideš nocoj po mralai k mojemu šotoru, ga boš slišal, kako prepeva zunaj v mraku. Toda oče mi pravi, naj naredim, kakor me je volja. In tako jaz ne bom prižgala svojega kresa. Veš, kadar se tukaj deklica odloči za zakon, obvesti mladeniče o tem s kresom. Four Eyes jc rekel, da je to lep običaj. Sam si pa le ni izbral žene. Morda je bil prestar. Lar res da ni imel mnogo, a, jaz mislim, da ni bil zelo star. Kako se pa ve, kdaj je človek zaljubljen? Menim namreč tako, kakor sta bila Pavel in Frančiška.«
Cesti pogled njenih modrih oči je Dimača vsega zmedcl. »Hm, t sti,« je jecljal, »ki so zaljubljeni, pravijo, da jim je ljubezen dražja od življenja. Kadar kdo spozna — bodisi on ali ona —, da ljubi nekoga bolj kot vse drugo na svetu, no, tedaj ve, da je zaljubljen. Tako neka-^^ ko gre, a to je silno težko pojasniti. Človek samo čuti. to^B je vse.«
Ob smrti mojega dragega moža
DUŠANA ŠIŠKOVICA
se iskreno zahvaljujem zdravnikom Internega oddelka, posebno pa dr. Rapotcu in sestram tega oddelka bolnišnice v Kopru. Prav tako Iskrena hvala dr. Koblarju in dr. Jeršku s Kozine, ki sta mu lajšala trpljenje do zadnjega trenutka; hvala tudi gospodu župniku.
Zahvaljujemo se tudi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, zlasti vsem darovalcem vencev in cvetja, nadalje vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in vsem onim, ki so mi izrekli pismeno ali ustno sožalje.
Iskrena hvala pevskemu zboru za ubrane žalostinke in tov. Viktorju Sosiču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Kozina, 20. januarja 19G0
ŽALUJOČA ZENA ANA
Jack Jjonot&ri:
SMUČANJE
V nedeljo je bilo na Lokvah prvenstvo goriškega okraja v smučanju. Pravzaprav lahko označimo to tekmovanje za neuradno prvenstvo Primorske, saj bo na -uradnem primorskem prvenstvu (24. I. v Idriji) najbrž le malo novih imen.
Prvenstva goriškega okraja se .je udeležilo okrog 70 tekmovalcev, članov Partizana, sindikalnih podružnic podjetij, posameznih
ŠAH
NAJPEVENSTVU KOPRA
.. i
Na turnirju za prvenstvo Kopra ao doslej odigrali sedem kol. V -nedeljo in ponedeljek so igrali prekinjene to odložene partije z -naslednjimi izidi: Habič—Jereb ■0:1, Kovač—Svetina 1:0, Gerželj— Verk remi, Zavec—Verk remi, Omladič—Olup 1:0 in Habič— Jevniikar remi. Partiji Zavec— Habič in Gerželj—Svetina sta bili prekinjeni v remi poziciji.
Stanje po sedmem kolu: Kovač 6, Omladič 5 in pol, Verk 4 (1), Zavec, Gerželj to Habič 3 in pol !2), Furlan 3 in pol (1), Jevnikar '2 in pol (2), Cvitkovič in Jereb 2 in pol (1), Svetina 2 (2), Urek 1 in pol (1), Jeruc 1 in pol, Olup pol (2) in Pirih 0.
društev in Ljudske milice. Nastopili so v tekih, skokih, slalomu in veleslalomu.
Člani in mladinci so tekli na progi 8 kilometrov, pionirji pa 3 kilometre. Vsa prva mesta so pobrali Idrijčani. Pri članih je bil najboljši Erjavec, pri mladincih Vončina in pri pionirjih Alič. Člani Ljudske milice pa so tekli na 13 kilometrov dolgi progi. Prvo mesto je osvojil Ivan Komel.
Progo za veleslalom so trasi-rali na dolžini 800 metrov in z višinsko razliko 170 metrov. Tekmovalci so morali obvladati 23 vratc. Tudi v tej disciplini so bili Idrijčani brez konkurence in so odnesli tri prva mesta (Žagar, Car in Velikonja). Isto se je ponovilo, ko so nastopili mladinci. Idrijčani Tratnik ter Peter in Dušan Poljanšek so osvojili tri prva mesta.
V slalomu so morali prevoziti tekmovalci 400 metrov dolgo progo z 90 metri višinske razlike in 28 vratci. Pri članih je ponovno zmagal Žagar pred Carjtem in Ve-likonjo, pri mladincih pa je bil isti vrstni red kot v veleslalomu. V tekmovanju pionirjev se je najbolj odlikoval Zmavec iz Črnega vrha.
Gledalci so s posebno pozor-
nostjo sledili skokom na 30 metrski skakalnici. Kakor je bilo pričakovati, je prepričljivo osvojil prvo mesto Matija Franko, član Gozdne uprave Trnovo. Nabral je 231 točk. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila Koleno in Krivec, oba člana Gozdne uprave Trnovo. Franko je postavil najdaljši skok dneva 27 in pol metra. Tega tekmovalca dobro poznamo že s planiških prireditev, saj je na zadnjih skakalnih tekmah skočil 97,5 m daleč.
Na skakalnici so se pomerili tudi mladinci. Prvo mesto je osvojil Kolenc Cveto (član Partizana Lokve) s 181 točkami.
Obveščamo vse interesente, da so letošnje
KNJIŽNE ZBIRKE PREŠERNOVE DRUŽBE POŠLE
Na voljo so le še posamezne knjige brez koledarja. Posebej vabimo
ŠOLSKA VODSTVA,
da skupno naroče knjige: France Planina: »Naša domovina Jugoslavija« (cena 300 din), inž. Tavcar-Špolar:_ »Domača dela in popravila« (cena 200 din) in dr. Anton Polenec: »Živalski svet« (cena 150 din). Teh knjig smo prav zaradi primerne pomožne učne snovi tiskali nekaj več.
Vse pa vabimo, da
POHITITE Z VPISOM V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE
da ne ostanete zopet brez bogate knjižne zbirke in dobitkov velikega nagradnega žrebanja. Nadalje vabimo
SINDIKALNE PODRUŽNICE IN ŠOLSKA VODSTVA, da izberete iz svojih vrst poverjenika Prešernove družbe, če ga še nimate in s tem zagotovite, da bodo ljudje prejeli najboljše ia najcenejše knjige.
PREŠERNOVA DRUŽBA
TRADICIONALNI KOŠARKARSKI TURNIR V SEŽANI
rska Bistrica osvojila pokal
JADRANJE
Fafangelove priprave na olimpiado
Znani koprski jadralec Mario Fafangel čaka prvega lepega vremena, da se bo začel pripravljati na olimpiado. Pravzaprav bodo prve priprave veljale izbirnemu tekmovanju, ki bo v začetku maja v Splitu. Tam bodo izbrali tri najboljše jugoslovanske jadralce in tri najboljše objekte, s katerimi bomo nastopili na olimpijskih igrah. Zanimivo je, da š'e ni
VSTOPNICE ZA OLIMPIADO ŽE V PRODAJI
Pred dnevi so začeli v Italiji prodajati prve vstopnice za letošnjo olimpiado v Rimu. Kljub precej visokim cenam je povpraševanje po »olimpijskih lističih« Izredno veliko, ?aj je samo prvi dan predprodaje vrglo S2 agencijam CIT, ki sprejemajo prednaročila, okrog 90 milijo--nov lir. Ni si torej težko zamisliti Bajne vsote meseca maja, ko bodo vstopnice dokončno razdelili.
Največje zanimanje za vstopnice je, razumljivo, v Rimu. Tukaj so jih prvi dan predprodaje pokupili v vrednosti 23 milijonov lir. Zaenkrat je največje povpraševanje po vstopnicah za atletiko, nogomet, plavanje ■in jahanje.
povsem gotovo, če bodo vzeli v poštev koprsko jadrnico klase STAR »Cha-Cha III. V Splitu so namreč nabavili nekaj najmodernejših ameriških jadrnic, ki se utegnejo bolje uvrstiti kot »Cha-cha III«. To so seveda le domneve in bo pač treba počakati do izbirnega tekmovanja. Na tem tekmovanju bodo namreč nastopili vsi glavni konkurenti na različnih tipih jadrnic, da bi lahko s primerjalnimi izidi ugotovili, kdo je dejansko najboljši in kateri objekti so najprimernejši.
Jadralci se bodo pomerili na olimpiadi v Napoliju v avgustu. Pristojni forumi razpravljajo o tem, da bi odpotovali z lastno ladjo, na katero bi naložili jadrnice in ki bi jim služila tudi kot prenočišče. Ta predlog bodo sprejeli le pod pogojem, če bo to ceneje, kakor stroški za reden prevoz in za hotele, kakor tudi za prevoz jadrnic.
Minulo nedeljo je bil v telovadnici TVD Partizan v Sežani IV. tradicionalni zimski pokalni turnir v košarki, ki ga vsako leto prireja član košarkarske pod-zveze Postojna. Turnirja so se udeležile le tri ekipe: TVD Partizan Postojna, Sežana in Ilirska Bistrica. Tekmovanja se niso udeležili naši obmorski klubi, bržkone zaradi snežn.h žametov, ki so tedaj prekinili avtobusne zveze z notranjostjo.
Pokal je do sedaj največkrat osvojila ekipa Postojne. Letos so se zanj potegovala le tri moštva.
Odločilna je bila že prva tekma. Igrali sta moštvi Postojne in Ilirske Bistrice. Zmagali so Bi-stričani. Tekma se je začela z obojestransko negotovostjo in živčnostjo. Kmalu sta se ekipi raz-
ODBOJKA DVOBOJ KOPER : TRST ŽE V TEM MESECU
V slovenskem tržaškem športnem društvu BOR je razen namiznega tenisa zelo priljubljena panoga tudi odbojka. Jes'eni so se Tržačani skrbno pripravljali in zdaj bi hoteli preskusiti svoje moči z mestno reprezentanco Kopra. Tekma bi bila v koprski telovadnici, če bi se vreme iz^ boljšalo pa na prostem. V kolikor se bodo sporazumeli, bo srečanje na sporedu 24. ali 31. januarja.
Čeprav se Koprčani ne pripravljajo sistematično, so kljub vsemu fovoriti, saj se je slovensko
živeli in razvila se je borba za vsako posamezno točko. Končni rezultat tekme — 50:38 — je z nekaj dolg mi in preciznimi meti odločil Štemberger. Tehnični rezultati: II. Bistrica : Postojna 50:38 (22:24),
Postojna : Sežana 82:33 (46:14), Ilirska Bistrica : Sežana 65:42 (39:18).
Najuspešnejši strelci turnirja so bili: Štemberger (II. Bistrica) 47, Bogataj (Postojna) 30 in Sanja (Sežana) 25 košev,
V-J
KEGLJANJE
[Priilirsisi ftfTCRtM
Letošnie primorsko prvenstvo v kegljanju, ki je bilo dve nedelji zaporedoma v Izoli, se je zaključilo z zasluženo zmago ajdovske ekipe. Razen Ajdovščine so nastopili še Tolmin, Nova Gorica in Izola. Ajdovci so zmagali ekipno in pied posamezniki.
Treba je povedati, da je bilo primorsko prvenstvo letos prvič. Vse ekipe so se požrtvovalno borile in pokazale razmeroma zadovoljivo znanje in vzdržljivost. Čeprav so posamezniki podrli povprečno po 720 kegljev, kar je precej pod republiškim povprečjem, jim tega ni treba šteti v zlo, saj je bilo kegljišče pomanjkljivo. Na nekem drugem objektu bi brez dvoma dosegli boljše izide.
Da so zmagali Ajdovci in ne Izolčani, je pravzaprav presenečenje, saj ima Izola edina na Primorskem moderno kegljišče. Morda so domačini podcenjevali svoje nasprotnike in se na tekmovanje premalo pripravili.

EANGKOK: Tajska je podpisala sporazum o izgradnji Fiatove tovarne za montažo avtomobilov. Tovarna bi stala v Bangkoku ln v njej bi montirali do 300 avtomobilov letno, predvsem avtomobile tipa Fiat 1100.
LONDON: V Londonu so podpirali sporazum, na osnovi katerega bo dobila Indija 19 milijonov funtov posojila. To pa je le del skupne pomoči, ki jo bodo Indiji nudile za njeno gospodarsko Izgradnjo ZDA, Kanada, Zahodna Nemčija, Japonska in Velika Britanija.
PARIZ: V Franciji se Je pred kratkim mudilo več strokovnjakov sovjetske turistične agencije Inturlst, ki so proučevali možnosti povečanja turističnega prometa med SZ in Francijo. Za sedaj )e predvideno, da bo še v tem etu obiskalo 450 francoskih turistov nekatera črnomorska pristanišča.
MESTNA HRANILNICA IZOLA
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: .1. BLAGAJNIKA za poslovalnico v Izoli
2.	LIKVIDATORJA potrošnišk h posojil za poslovalnico v Kopru
3.	SEKRETARJA Pogoji: za delovna mesta pod 1. in 2. — ekonomska srednja ali njej enaka šola z nekaj prakse v bančnem oziroma blagajniškem poslovanju, za delovno mesto pod 3, — znanje strojepisja (zaželeno
je tudi znanje stenografije) Ponudbe je predložiti osebno ali pismeno najpozneje do 28. februarja 1960
• • • • -»• • "12! ■ ■; ■»»* ■ ■ ■««r
........¡11:::::!!!""—
...........
........:::::::
..............
.....
n -. „______""»«mCBC....
BDllii...__
Izidi:
1. Ajdovščina 5661 podrtih kegljev, 2. Izola 5556, 3. Tolmin 5188 in 4. Nova Gorica 5180 podrtih kegljev.
Med posamezniki je bil najboljši Franc Bizjak iz Ajdovščine (761 kegljev). Drugi je bil Stojan Pečenko iz Izole, tretji pa Ivan Ambrožič iz Ajdovščine.
NOGOMET
TEKME ZA ZIMSKI POKAL
Zaradi slabih vremenskih razmer so morali tekmovanje za zimski pokal, ki ga je organizirala koprska nogometna podzve-za, odložiti na 31. januar. Tega dne ob 14. uri se bosta v Kopru pomerila Tomos B in Izola, v Sežani pa Tabor in Tomos A.
Postojna in Sidro sta nepričakovano odpov'edala udeležbo. Spor je nastal okrog tega, kje naj bi bila tekma Postojna—Sidro. Ker je postojnsko igrišče precej zasneženo, so Pirančani predlagali, naj bi bila tekma v Piranu, čeprav je žreb ¿zbral Postojno. Ker se kluba nista mogla sporazumeti, sta problem rešila s tem, da sta odpovedala udeležbo.
Zlasti je treba grajati Sidro, ki je neupravičeno zahtevalo, naj bo tekma v Piranu. Pirančani so najbrž pozabili, da je treba žreb spoštovati, stvar Postojne pa je, da uredi igrišče kakor ve in zna.
STRELSTVO
ZBOR IZOLSKIH STRELCEV
V nedeljo je b:l redni letni občni zbor strelske družine »Heroj Darko Marušič« v Izoli. Dvorana Strelskega doma je bila nabito polna, saj je bilo na zbora več kot 110 članov in gostov. Poročilo je podal predsednik družine Viktor Zaje in na tej osnovi se je razvila živahna razprava, ki je osvetlila dosedanje uspehe in tudi šibkosti ter dala nekaj koristnih smernic za še večji razvoj tega športa. Strelske vrste so se v lanskem letu povečale od 107 članov na 182. V minulem letu je imela družina 21 meddružinskih, okrajnih, republiških in sindikalnih tekmovanj, na katerih so dosegli lepe uspehe. Občni zbor je pozdravil tudi sekretar Občinskega komiteja ZK Izola Jože Buh.
Občni zbor je sprejel sklep, da pritegnejo v svoje vrste čim več članov, da svoje društvo, »po-mlade«, da izgrade strelišče za malokalibrsko puško še letos in da bodo sodelovali na občinskem festivalu telesne vzgoje in kul-turnoprosvetne dejavnosti, ki b« maja v Izoli.	V. Z.
i grad
'"V" naši'' neposredni soseščini, onkraj Trsta, pod cesto za Be-, nctke in Gorico, stoji ob tnor-ju prelep- dvorec. Med leti 1856 in 3870 'ga je zgradil' arhitekt Junker, ki je projektiral tudi ' Južno železnico Dunaj—Ljubljana—Postojna—Trst. Dvorec , je bil ..zgrajen po naročilu, habsburškega nadvojvode Maksimilijana, ki so ga - medna-
rodni politikami tiste dobe napravili . za. mehiškega cesarja,. To ga-, je leta '186? stalo glavo, ;k0 so . se ..osovraženemu -tujcu 'uprli domači Indijanci, pod., vodstvom "Juareža. .Maksimili-janova žena Charlotta je nato .znorela in umrla v ..največji becii.	---------;
V gradu Miramare pri Trstu, spremenjenem po vojni v muzej, zavzema poseben prostor budoir nesrečne Cliarlotte, žene mehiškega cesarja Maksimilijana, ki so ga ustrelili svobodoljubni Indijanci pod vodstvom Juareza, nakar se je Charlotti omračil um
Ob gradu,je prekrasen park, Na' skrajnem pomolu je postavljena Sfinga, ki-so jo graditelji pripeljali -iz Egipta-,' Kmalu nato so je razširil glas, da. ta Sfinga nosi nesrečo vsem, ki bivajo v gradu. Dvorec Je tako prehajal iz rok v , roke in, neprestano . menjal lastnike-. Kupil ga je stari, bankirski lev Rotseliild, in si-, cer za toliko cekinov, kolikor jih je šlo pokonci postavljenih na tla velike dvorane v gradu. , Ker mu je. kmalu nato za gobavostjo' umrla hčerka, bivajoča v gradu, ga je spet "prodal. Med obema vojnama je v gradu bival od leta 1931 do 1939 italijanski vojvoda Ame-dco d'Aosta, ki je nato pod čudnimi okoliščinami umrl v ujetništvu v Afriki. -Med zadnjo vojno je v gradu bival nemški polkovnik Freiner. ki je . bil ob koncu vojne ■ ustre- -ljen..Po vojni pa sta bivala v ' gradu ameriška generala ;Moo-re, ki je nato padel na Koreji, in Hodge, ki se je smrtno ponesrečil z letalom. Odtlej se noče nihče več naseliti v njem in so ga spremenili v' muzej. Vraž je vernost, ki' jo je podnetila muhasta usoda, je torej pridobila ljudstvu lep zgodovinski objekt, da je postal tako rekoč'javna last ih. vsakomur dostopen za ogled.
V Batumu so te dni spet spustili v morje nov hidrogllser, ki so ga nazvali »Povodna ptica*. V Sovjetski zvezi so za hiter potniški promet na vodi začeli vedno bolj uvajati nagle lildrobuse, ki visoko nadkriljujejo navadne potniške ladje. Hidrobusl lahko sprejmejo od. 60 do 200 potnikov, so pa dvakrat ali celo trikrat hitrejši od navadnih, počasnih potniških ladij na rekah ln Jezerih ter na morju
REKORDER
Med vsemogočimi in nemogočimi podvigi je rekord drvarja Alberta Bergerona najbolj human in občudovanja vreden. V 30 letih, je žrtvoval za rešitev soljudi 106. litrov krvi. Ker premore človeški organizem le 5 litrov krvi, je moral Bergeronov organizem 21-krat obnoviti svoj življenjski sok.
SONCE JE TOPLEJŠE
Astronomi iz Lovellovega observatorija v ZDA menijo, da je postalo sonce v zadnjih petih letih svetlejše in toplejše za cela 2 Do tega zaključka jih je privedlo opazovanje osvetljenosti planetov Urana in Neptuna.
Dvorec Miramare pri Trstu. Pravijo, da je zaklet
NENAVADNE CIGARETE
Na Švedskem . so začeli izdelovati cigarete .brez papirja, v Italiji je pa profesor Glovahni Cardinale patentiral cigarete, ki se sestoje iz; .pltfstične cevi, ki je napolnjena, z dimom. Njihova posebnost' je v tčm, da jih ni treba prižigati, dn ne delajo pepela in da niso-. nevarne za zdravje. Izum je izzval veliko zanimanje med kadilci in proizvajalci. •
PRASNI MESEC
Angleški . astronomi sodijo, da je Mesec . pokrit s slojer» prahu, ki je debel približno 1000-metrov. •
KAMELEONSKE TKANINE
V Los Angelesu delajo po= skuse s tako imenovanimi »kameleonskimi tkaninami«, Posebnost tega tekstila naj bi bila v tem, da bi menjaval barvo po vremenu. Poleti bi bila tkanina svetle, pozimi pa temne' barve. '
ČISTI ZRAK
Vsaka medalja ima dve strani — črna stran civilizacije so saje, prah, pepel in plini, ki lebde v .velikih množinah nad mesti. Francosko ministrstvo za zdravstvo je objavilo, da se zadrži nad Parizom na leto .90.000 ton pepela, 15,000 ton prahu in 30.000 žveplenih plinov. Z drugimi besedami povedano —• vdihne všalt Pari-žan okrog 70 g tega zla na dan. Precej slabše je v brlogu britanskega leva, v Londonu. Nad njim visi megla saj, pepela, prahu in plinov, ki je težka okrog 300.000 ton. Vsak Londončan vdihne na dan po 80 g teh preimenitnih sestavin.
Knjižnica v Miramaru
SVETOVNI AVTOMOBILIZEM
Po podatkih, ki so jih objavili v Washingtonu, je bilo ob koncu prejšnjega leta na svetu 113,024.224 osebnih avtomobilov, tovornjakov in avtobusov. V primerjavi z letom 1958 se je povečalo število avtomobilov v ZDA za 2 %, v Evropi za 10,2 °/o in v Aziji za 21,6.°/». Z drugimi besedami: avtomobilov je danes na svetu toliko, da pride na vsakih 20 prebivalcev našega planeta po eden.
Po svetovnih velesejmih so začeli uvajati filmske predstave kot bistveni del razstav, ki si jih je treba ogledati. Tudi naše Gospodarsko razstavišče v Ljubljani se že poslužuje tega propagandnega sredstva. Ponekod pa uvajajo poseben sistem prikazovanja filmov na tako imenovanih poliekranih — na več platnih hkrati v posebni areni. Slika kaže prikazovanje filmov na poliekranih na zadnjem velesejmu v Brnu na Češkoslovaškem
BRSZ
BREZ BESED
22. JANUARJA 1960 o ZADNJA STRAN o LETO IX — ŠT. 4
V-Posfojrti -. 18 milij oloboko brezoo
Svoje čase je »rajžal« po slo-	dal. Hotel je izmeriti čas pa-
venskih deželah Janez Vajkard	danja, ker pa tedaj Stoparic
Valvazor, Ustavil se je ,v vsa-	Se niso poznali, ga je mjr.al
kem mestu, vsakem trgu,	izmeriti kar po »srednjeveško»
vuau. i K iu iiajurnj umu-	g[ tudi 2apisali da s0 v jami
le. Sad tega potovanja je bila	neki takšna brezna, da lahko
■debela knjiga, ki ima naslov	zmoliš dva očenaša, preden
»Slava Vojvodine. Krajnske«.	prileti kamen na dno.
Valvazor . je obiskal tudi P.oT	„slava Vojvodine Krajnske«
stojnsko jamo in Jo opisal.	je izšla in prišla v roke tudi
je taKoj za vhodom, je vrgel	stojnskl jami. Trditev, da je
kamen. Strašno dolgo je pa-	moč zm0liti dva očenaša pre-
______den pade kamen na dno brez-
/	na, ga jo tako obsedla, da' je
hotel izračunati njegovo glo-
Dvanajst iz ene hiše-	Mii^ss;
I	v mu«	in izračunal, da je,brezno, glo-
„.,.., , - ' .. . '	boko, reci in .piši — 18 milj
V dobrih, zlatih, .starih ca-'	(okrog 30 km). Učenjak je bil
sih, kot pravijo naši dedje, je	dovolj slaven in znan, .da so
bilo tako imenitno, da so ime-	SMTESnMSSS £ vi-
„	ljudje prenekaterikrat za	ljala Postojnska jama kot na-
zajtrk — nič, za kosilo — dva-	ravni čudež, ki ima brezno
.	,	, ,	skoraj do pekla. Mimogrede
krat me, za večerjo pa - lah-	_ tist;0 brezno ni gi0blj'e od
ko noč! In tako so se ljudje	30 metrov, v pasivnih krajih, kakršnih je
so se izseljevati. Posebno jih	Na svetu sta dve vrsti ljudi.
je mikala dežela za »veliko lu-	?„ni v"»Hujejo - kam s ča-
* . _	som, drugi — kje ga dobiti,
žo«, kamor so se največ izse-	v prvo skupino sodi bržkone
ljevali v času pred prvo sve-	tudi E. K. iz Zadra, Nabavil
tnvnn vninn ?„nn	si- električni brivski aparat
tovno vojno, samo iz vasi Za-.	,m sltlewil; da bo štel kocine.
gorje na Zgornji Pivki se je	Vsakokrat ko se je ostrugal,
izselilo 149 ljudi. Vsaka hiša	stresel dlake na'mizo in jih
j . , , .	z dlakocepsko natančnostjo
je dala vsaj po enega izseljen-	preštel. Na ta način je ugoto-
ca, nekatere pa tudi več. Iz	vil, da si je v letu 1959 obril
'hiše št. 6 se jih je izselilo 12!	Jf ie bil.?,v.sa"
i- i-i - x, , x	ka dlakica dolga približno
Sest jih je šlo v ZDA, šest v	i mm, je ugotovil, da mu je v
Argentino, od teh se je pa	enem letu zrastla na obrazu


«ua v nasi aezen gradijo sredi Stipa v LR Makedoniji. V prvi etapi izgradnje, ki bo končana do konca letošnjega leta, bo gotov druzabno-zabavni' del poslopja s kino dvorano za pet sto obiskovalcev, delavsko univerzo in majhno restavracijo. Drugo leto pa bodo zgradili še kulturno dvorano s 554 sedeži. To bodo krasili umetniski/kipi narodnih herojev in slike iz NOB v Makedoniji. Za zgraditev doma bo Občinski ljudski odbor Stip potrošil okrog 211 milijonov dinarjev
A. P. Č E H O V	4
iiE0sn iSiins
DETEKTIVSKA ZGODBA
—	Predvsem bi vas rad prosil, Marja Ivanovna, da nam ne zamerite, ker vas motimo med vašim svetim opravilom, — je začel galantni Cubikov in se priklonil. —• Prišli smo z neko prošnjo. Bržkone že veste... Nekatera dejstva kažejo na to, da je bil vaš bratec umorjen. Kaj si hočemo, božja volja... Smrti ne uide n hče, niti car niti berač. Ali bi nam lahko pomogli s kakšnim nasvetom, razjasnitvijo,..
—	Ah, ne vprašujte me! — je rekla Marja Ivanovna, pobledela še bolj in si pokrila obraz z rokami. — Ničesar vam ne morem povedati! Ničesar! Lepo vas prosim! Jaz ti česar... Kaj si morem? Ah, ne, ne, ne... Niti besedice o bratu! Raje umrem!
Marja Ivanovna je zahlipala in zbežala v sosednjo eobo. Preiskovalci so se spogledali, skomignili z rameni in odšli.
—	Vražja ženska! — je dejal Djukovski, ko so stopili na ulico. — Očiv dno, nekaj skriva. Tudi sobarici je nekaj zapisano na obrazu... Le počakajte, vragi, Vse vas polovim!
Zvečer sta se Cubikov in Djukovski vračala domov. Sijala je luna. Sedela sta v kočiji in v mislih zbirala in tehtala dogodke tega dne. Oba sta b la utrujena. in sta molčala. Cubikov že na sploh ni rad govoril, kadar se je vozil; Djukovski je pa molčal, da ne bi dražii starca. Ko se je pot bližala koncu, Djukovskega ni več strpelo in je »pregovoril.
—	Da je imel pri tej stvari vmes svoje prste Niko-Iaška, ni dvoma. 2e po očeh mu je v deti, kakšen patron •je. Alibi je ponujal z rokami in nogami. Nikakršnega dvoma nI tudi o tem, da pobuda ni bila njegova. Bil je samo
neumno in najeto orodje. Se strinjate? Nezadnjo vlogo pri tem je imel tudi skromni Psekov. Modre hlače, zbeganost, ležanje na peči, kamor ga je prignal strah po umoru, alibi in Akuljka.
—	Kar melji, Emelja, saj je tvoja nedelja! —- je za-godrnjal Cubikov. — Po vašem je morilec vsakdo, ki je poznal Akuljko? Eh, vi vroča glava! Cucelj vam manjka, cucelj... Saj ste tudi vi metali oči za Akuljko — torej ste morili tudi vi!
—	Tudi pri vas je bila Akuljka kak mesec, v kuhinji, no... nič ne rečem. Tiste noči sem z vami kvartal, videl sem vas, drugače bi potrkal tudi na vaša vrata. Razlog, dragi moj, ni ženska. Vzrok tiči nekje drugje, v podlem, gnusnem in pokvarjenem srcu... Skromen in mlad človek se ni mogel zadovoljiti s tem, da je potegnil krajši konec. Samoljubje, vidite... Zažejalo ga je po krvi, hotel se je maščevati. Potem... Njegove polne ustnice govore o močni čustvenosti Se spominjate, kako je cmokal, ko je primerjal Akuljko z Nano? Podlež gori od strasti, to je nedvomno! Torej: ponižano samoljubje in nezadovo-Ijena strast. To je povsem dovolj, da napravi človek zločin. Dva sta nam že v rokah, vendar, kdo je tretji? Niko-laška in Psekov sta držala, kdo je pa dušil? Psekov je okoren, zmeden, z eno besedo — bedak. Tudi Nikolaška ne bi znal dušiti z blazino; ljudje njegove vrste opravijo tako reč s sekiro aH s kolom... Dušil je nekdo tretji, toda kdo? Kdo je ta tretji?
Djukovski je pomaknil klobuk na oči in se zamislil. Molčal je vse dotlej, dokler se ni kočija ustavila pred sodn kovo hišo.
—	Heureka! — je kriknil, ko si je v predsobi slačil plašč. — Imam jo, Nikolaj Jermolajič! Ne vem, kako da se tega nisem že prej domislil. Veste, kdo je tretji?
'—r Umirite se, lepo vas prosiml Večerja jc na mizi! Izvol te večerjati!
Djukovski in sodnik sta sedla za mizo. Djukovski si je nalil kozarček vodke, jo izpil, vstal in dejal z bleščečimi očmi:	-.
—	Vedite, da je bil tretji soudeleženec in tisti, ki je dusil — ženska! Da! In to je bila umorjenčeva sestra, Marja Ivanovna!
Cubikovu se je zaletelo, polil se je in se zastrmel v Djukovskega.
—	Kaj... njo? Vaša glava... njo? Se vam blede?
—	Ne, zdrav sem, Dobro, pa četudi ne bi bil povsem pri zdravi, toda povejte mi, kako si tolmačite njeno zbeganost, ko nas je zagledala? Kako si razlagate to, da je odklon la, da bi nam dala kakršen koli napotek? Dopustimo to, da so to malenkosti, toda spomnite se na ni»neA odnošaje. Ona je svojega brata sovražila! Ona je tercijHBb jalka, on pa razvratnež, brezbožnež... Glejte, pod katerim grmom tiči zajec! Pravijo, da jo je prepričal o tem,
da je satanov duh. Pri njej se je ukvarjal s spiritizmom!
—	Mislite?
—	Vam n* jasno, vam to nič ne pove? Ona, tercijalka/ ga je ubila iz fanatizma! Ona ni uničila le plevela, raz-vratneža, svet je rešila pred antikristom — in v tem jc, po njenem prepričanju, njena zasluga, njen verski podvig! O, vi še ne poznate teh zarjavelih devic, teh terejalk! Preberite Dostojevskega! In kaj pišeta Leskov, Pečerski! Ona je ona! Ona ga je dušila! O, dobro poznam takšnele! Mar ni klečala pred ikonami zamo zaradi tega, da bi nas preslepila? No, delala se bom kot da molim, in oni bodo m slili, da sem mirna, da jih ne pričakujem! Tako delajo vsi zločinci-začetniki! Golobček Nikolaj Jermolajič! Ljubi moj! Dajte, da jaz razčistim to zadevo! Dajte, da jo osebno speljem do konca! Lepo vas prosim! Jaz sem jo začel, pa bi jo rad tudi razrešil!
Cubikov je odkimal in se namrščil,
—	Tudi mi znamo reševati zamotane zadeve, — je rekel. -— Vaša dolžnost je, da se ne vtikate v stvari, bi vam niso nič mar. Plešite, kakor vam godemo — to je vaš posel!
Djukovski je zaškripal z zobmi, zaloputnil vrata ¡zginil.	mf)
t