Štev. 15. Cena ednoga drobca 50 fil. 11. April 1920. Leto VII. Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mejsec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst. Tomaž. Življenje njegovo je naše dobe pečat. Vsi njegovi tovariši so trdili, ka grozno razmesarjen i na križi vmorjen Gospod živi. Oni sami so ga vidili živočega, Pa On njim li ne verje — Vsi, štere žive vera i v toj vidimo Gospoda, naglašamo den za dnevom, ka brez Boga ne pride mir i blaženost na svet — pa li nam ne verjejo. Kje je skriti zrok nevere sveta: V samoljübji. Tomaž je samo sebé, svojo pamet i svoje srce gledao, zato je ne vervao. Srce se njemi samo te odprlo pred verov, gda se je zgledno Gospoda. Potom i samo potom je postao on svetnik. Žive vere, tolažilo pa njegove večno lepe reči vsem, ki dvojijo »Moj Gospod i moj Bog!« Svet ne pride do mira, do blaženstva tak dugo, dokeč ne pogledne na Gospoda. Dokeč mo samo svojo pamet molili i svojega srca nágibe slavili, ne pride mir. Človek je blodnik. Voditela potrebüje. Bog je té. I pogléd Tomažov, šteri je zbüdo v njegovom srci večnolepo pesem žive vere, je Gospodovo delo. On sam je potégno njegov pogléd nasé i potégno ga je na prošnjo Apostolov, njegovih pajdašov. Tovariši, pajdaši, prijatli ravnajo naša pota k Bogi, če so dobri, od njega v kraj, če so slabi. Dobre prijatle potrebüje svet, pa postane veren i blaženi. Kaj mislite, što so ti prijatli sveta? Tisti, ki so Tomažovi bili: Apostoli, to je glasitelje Kristusove vere. I tei so dühovniki i nedühovniki. Vsaki, ki Kristuša glasi v guči i djanji, je Apostol i dobrotnik sveta, nosi reverendo ali ne, je moški ali ženska, stari ali mladi. Postanimo vsi Apoštolje takši. mir se nam povrne i nikdar več se ne vkali. Tistim, ki so za N. Austrijo. Ste čüli jeli, kaj se je v okolici Cmüreka zgodilo? Kmeti so se vojaštvi uprli, štero je napelalo na njé stropnice. Té so je te kosile kak kosa travo. Več je mrtvih i ranjenih. Pa zakaj to mrcvarjenjé? — Gradec i Beč glad trpita. Kmeti so meli živino, polovico so njim šteli iz štal od pelati, ravnotak so njim vzeli zrnje. Zdaj te preglednite! Če bi Vi pod N. Austrijo bili, bi vaša marha i vaše zrnje zaistino šlo v Gradec i Beč ali posili. Rekvirajivali bi vam je kak zdaj Cmürečanom i ne bi tak drago tržili kak zdaj tržite. Vidite zato hodijo teliko agentje nemški pa vam grajajo Jugoslavijo i nakladajo vse mogoče laži na njo pa zovejo vas pod sebe, ar njim trebe nej Vas, nego vaše zrnje i marho vašo. Vi te drago samo te odavali N. Austriji, če ste prek njenih mej v Jugoslaviji. Malo potrpite meje se odprejo i te vidili, da prav mamo. Ne dajte se zapelati od hujskačov! Premišlavajte! Bratom Goričancom! Najprisrčnejše pozdrave Vam pošiljamo, kak drüštvo „Kmečke zveze“ V Prosečkojvési, pa Vam radostno naznanjamo, da smo meli lep uspeh. Prinas — seveda — ide trüdopuno, zato ka je puno vihéra in vetra, ki nagiblje naše novo zasajene mladike na vse kraje; ali mamo vrtnarov vendar zadosta, da vsajajo kolje in vežejo, da se nam od velkoga vetra Podlistek. Vzemen v roke gosli. Bog! v nazočnosti vseh prebivalcov, Nebe, zemlje, pekla, vic: igralcov Pevcov tüdi jaz najmlajši Vzemem v roke gosli: Njihov glas mi je najslajši. Bog! peroti njemi daj, Naj zleti v Prekmurski kraj, Ta do Vas, Oča, mati, Sestre, brati, Mojih gosel mili glas; Milo naj dom, Srca Vam mehči. . . Samo tri si napnem strüne, Njuv glas naj srca presüne Vsem prekmurskim materam! Prva struna mila naj zapoje. Naj oznanja mojega srca boje: Jaj či človek v tmici sam! Blodit mora če po sveti, Gda njem’ nekdi zvezda sveti!. . . Drüga strüna šče bolj’ milo naj zapoje, Naj odkrito srčno oznanjüje boje, Grozne, strašne srca bolečine, Ki jim nihče ne pozna višine, Nihče globočine: Jaj či človek vidi pot oprto, Konec poti lepo mirno stanovanje, Kam ga vlečejo vse želje, misli, sanje; Kje bi mogeo srečno, mirno peti, Al’ v samoti mora sam živeti, V srci grozne moke pretrpeti!. . . Tretja strüna najbolj milo naj zapoje, Naj vesolstvi oznanjüje moke moje! Igrao bom na to, Kda pokoja več ne bo V mojoj düši. . . Kda kak rož’ca v strašnoj suši Bom umirao . . . Te šče enkrat vzemem gosli v roke, Štiri strüne bom že te ubirao; Te se komaj zame vse odloči; Al’ bom peo veselo pesmice visoke, Al’ od žalosti mi srce poči. . . Slovo. Šče enkrat, Müra, daj mi gosli v roke, Šče enkrat v nje naj zlijem mile zvoke Pretužnoga srca! Njih mili glas prešine naj dobrave, Odmevajo od njega naj višave Brezmejnoga neba. Z rokov trepetajačov po njih segorem, Ah! zadnjič, mile strüne, vas nategnem Kak drobni ptiček prost! 2 NOVINE 1920. april 11. neispokvari, da je naše napredüvanje trezno in varno. V ednoj našoj sküpš-čifii, ki se nam jo je posrečilo ustanoviti tak Evangeličancom kak Katoličanom, ki se zdrüženi bratje podpiram o, zato ka Znamo, da je „Kmečka zveza" naša edina pot do svetlobe in' do življenja. Vzdigntie srca, bratje na Goričkom, v podporo in: blagor našemi narodi, ki tű prebiva pres trošen i .ino obvüpani nad svojo svobodnoj bodočnostjov I Dajmo vzgled, dá nam bodo drüge vesnice tüdi stopile na pomoč brez stráha — zato naprej Goričanci, vsi v zdignite srca! Še .édhók Vas" prosimo, ne bojte se. Vi Ste na domačoj materinsko) grüdi ; kje ste rojeni, tam imate meč ino niče nede mogel vaš fundament razrüšili. Za trezno, vesélo in Zdravo bodočnost še bojüjmo! Vsi z bištrov pametjov naprej, bratje f Ne henjajte 'olija devati v lampaše, da bi nam posvet življenja vgasne. Zato veselo Vüpajte. Osrečeni bodo tisti, ki jo ustanovilo, kak najprle kda nas bo več, te bomo meli več moči. Za prvo silo smo se postavili na Goričkoj Krajini iz malo stoječih Kotrig. To število obsega Evangeličance, Hvale vredne brate, ki se za-vedajo svojih dobljeni pravic. K. Z. Ste više petdeset kotrig. Té račun so pa \saki dén naj povzdigno. Vsaki se naj da vpisati, ki ma "čuteče srce za svojo bodočnost i svoj narod. V zdignimo srca, bratje in pozdravimo se za življenje in bomo zadovoljni. »Kmečka Zveza" Prosečkaves. Glasi. Pristopite k drüžbi sv. Mohora. Naša veliko zaslüžila dobra stara mati, štera je že toliko tolažbe i rázvedríla prinesla po svojih dobrih knigah v Slovenske hiše,- ..Mohorska drüžba" vas poživi]«, dragi Prekmurci, da se Priglasite za pristop • na 1. 1920. Plačati trebe 10 K. na leto. Dobite sledeče. knjige. Dr. A. B. Jeglič: Na noge v sveti boj: 2, Dr. i E. Zoré: .Življenje svetnikov“/3. Dr. H. Vcdenik ,,Kako si ohránimo ljübo zdravje?” „4. Slovenske, večernice." „5. koledar. Drüžbeniki so deležni treh popolnih odpüstkov kakti, na den vstopa, na smrtno vöro i na den sv. j Mohata pod navadnim! pogoji, zvüntoga še slüži vsaki den edna sv. meša za žive i pokojne družbenike. Naj tá dobra drüžba ne prepadli,- podpirajte jo z naročitvijpv. če bi - kje nej " nabirali kotrig, se, potom uredništvi Novin lehko da vsaki v drüžbo spisati. Drüžba ma zdaj v Prevažati na Koroškom svoj Sedež. Sem se mora postati iména naročnikov z naročninov vred. Te mesec april naj vsaki ^pošlje naročnino. Prekmurci, zdaj vam níšče nemore braniti teh lepih knig, da ste v Jugoslaviji, kak so vam je prle branili, ar so Slovenske bilé — pokažite Zahvalnost za slobodo, Pristopite k drüžbi. Z -Pertoče v Črensovce je približno 9 vör hüda peški. Karta tam lani nov. -25. od g. pleb. pisana je pa vendar komaj marca Í2. prišla doli k nam. Alí to še vse nikaj. Iz. Amerike mi pišejo ka prek štiri leta Je hodilo ta edno moje pismo, zdaj so je dobili. Pa nekaj drügo še znam. V Bogojino i Beltince sem poslao pred petimi leti dve ekspresni ví dopisnici pa sta ešče dnes den ne prišli'tá. Več let mi hodi že en za vitek, šteri je pa plačan, z Beča, ravnotak litere Slovenske za sobočko tiskarno itd. itd. či včasi ne pride kaj rédno, zatrpimo, vsi mamo. té neprilike. Potem pa z Bogom Muze gaj cvetoči, Oh, tüdi ti se milo z menov joči Za zlato mi prostost. In začnem. Milo v sivi zrak se vlije Premile pesmi milše melodije Najbolje mili glas: Prostost, narava, svobodno obzorje, Oblaki zvezde, ptički, rožce, morje, Slovo jemlem od vas. Naprej igram, da Zemlja, raj odmevle... Ah! nemrem več. . .srce mi omedlevle... Spüštim vas, gosli, z rok. In sladko spim... Oh, pridi... oj prihajaš Z nebes vse zlate gosli mi podajaš... Oh, hvala, ljübi Bog! Senja. O kak milo zvezdice migljajo, O kak ljübo neba se blišči! Znam v nebesih svatovščino majo, Al’ na zemlji čüda se godi? Daj mi, Bog zleteti v nebo gori, Gor v nebesa oj naj odletim, Prle, kak na zemlji se zazori, Rajske svadbe se udeležim! Al’ pa daj mi bistroga konjička, Da ga hitro zasedim, Da dospem do tistoga kotička: Kde na zemlji čüdo zasledim? Nemam konja, niti zlat’ga krila. Nega čüde, nema svadbe raj. . . Samo senja bila je tak mila: Vido sem Prekmurski ljübi kraj. Miloslav. Kmečka zveza, M. Polana. Odstppp je naš blagajnik. Njegov naslednik je Horvat Jožef. Proščenje v Veržeji. Svetek Matere dobroga sveta (tanača) de se obslüžavao v Veržeji maja 2., štrto nedelo po vüzmi, svetek Marije Pomočnice pa ravno na risalski pondelek, maja 24. Küpite deleže (akcije) zadruge. Edna akcija košta za siromake 20 K., za bogatejše 100 K- Ki ne more na ednok plačati 1Ó0 K., lehko večkrat da 20 K. Pristopnine pa vsaka kotriga plača za vsikdár 2 K. Akcije vsaki dobi nazaj če prvo leto odstopi, ne pa pristopnine/ štera ostane za papir i delo. Ki so küpili akcije, smejo vsakše blaga küpüvati v zadruge ki pa neso kotrige, samo tisto, štere vláda nakaže. Kje je 200 kotrig podpisalo akcije, smejo izvzemši apro-vizacijo (živež) samo te küpüvati drüge reči,- Za druga da f a le j kak drügi trgovci i stem, sili tüdi nje naj cene znižajo. Zadruga küpi od svojih kotrig vse, kaj majo k odaji. V Beltincih vsaki lehko pristopi iz Dolenskoga k zadrugi, na Ravenskom i Goričkom pa v Soboti i na Cankovi. Na Horvackom, Madjarskom, majo kotrige še to pravico, da ništerne reči falej dobijo v zadrugi. Na to bomo delali tüdi mi v Prekmurji. A ne moremo pa tečas, dokeč nas ne bo dosta zadružnikov Iščimo zato svojo srečo. Kmečka zveza z Prekmurja je poslala več zaupnikov V Ljubljano na shod apr. 6 i 7. Zastopani je bio dolnji i gornji del Prekmurja K; zveza. V. Polana. Vmro je Prinas mladi vrli tajnik Cigüt Ivan. Vsi žalüjemo za njim. Zavolo dragoče je hip 8. aprila sestanek v Ljubljani pri deželnpj vladi, na šterom so se iskala sredstva, po šterih bi se dalo pomoči proti vsigdar naraščajočoj dragoči. Prekmurje sta zaspala na tom sestanki Civ. kom. dr. Berbuč B. i Sever Božidar župan z D. Lendave. Dolenski plebanoš, Klekl Jožef. Koga so Madjari v Monoštri zgrabili i v Szombothelyi zaprli, je spravijen od tistec nazaj v Monošter. Sobočka javna bolnica (špitao) potrebüje vekšo - vnožino mesa. masti, šala. Od 1. maja do 31. dec. ki bi pripraven bi te reči sem spravljati, naj ceno naznani v zaprtom ovitki (koverti) do 12. aprila upraVi-telstvi bolnice. Obleko so odnesli Fujs Erži v Prosečkoj Vesi. Sirota si je z kodi-vanjotn to vküp spravila.,. Meso so vkradnoli pri Sv. Sebeščani Šeruga Jožefi. Podzlačnomi Šeruga Antona dovici pa ves živež. Meso pd dveh svinj so odnesli Fujs Matjaši "v T. Vesi. 1920. april 11. NOVINE 3 Srebrno posodo i drüge reči sta odnesla dva tepeša z mariborske knezoškofijske palače. Vlomilca so zasledili i nekaj vkradnjenih reči najšli. Vmro je v Ljubljani v Lelonišči g. Fr. Schittnig, ki je bio izvoljen za ravnitelja v Prekmurje. Srčna kap ga je zadela. Vsi trdijo, da je pokojni jako dober uradnik i veren oča svoje drüžine bio. Zaupniki kmečke zveze, vzemite na znanje, ka je za vas shod 7. aprila v Ljubljani! Konči vsaka fara naj pošlje ednoga ta. Fokovci. Radi bi znali jeli do v Jugoslaviji tüdi vöplačüvali vojno posojilo (hadikölcsön) kak se to čüje na Vogrskom? — Odgovor. Na Vogrskom ne plačüjejo vö ešče nikaj samo obečajo ka od tisti 50%, štere so zdaj ljüdem v kraj vzeli, do davali 4% intereša. Kak bo ne vemo. Tisto vojno posojilo pa, ka je prle dano, ne prejde za siromake nej na Vogrskom i nej v Jugoslaviji. Dari. Na prekmurski misijon: v koronah: Hozjan št. V. Polana 10, Kelenc Magda D. Bistrica 20, Matajič Ana, Črensovci 10, Kolenko Štefana dovica, G. Bistrica 10, Čurič Ana, Žižki 4, Sömen Ana, D. Bistrica 4, Hren Ivan, Sv. Bistrica 20, Ftičar Št. Hotiza 30 Kreslin M. D. Bistrica 20, Horvat Franca 6, Žabot Kata 20, Tkalec Kata 10, Tonaj Manka 10, Šoštarič Ana 2, Zadravec Treza Trnje 30, Nežič Kata, V. Polana 4, Smej Bara, M. Polana 8, Horvat Jula, Renkovci 3, Rože, Krog 19, N. 20, Čolig Orša, Adrijanci 4, Kolenko Treza, Martjanci 5, Zver Ana, Lipa 10, Antolin Marija 4, Ciglar Magda, D. Bistrica 10, Plej Magda, G. Bistrica 4, Ciglar Marija, Sv. Bistrica 10; z Beltinec; Jona Marija 2, Červek Marija 1, Vörös Kata 1. Dom i svet. Jugoslavija. Narodno predstavništvo (spravišče) bo 19. aprila meloi I. sejo. Pašič je prišo z Pariza i je bio sprejet od Aleksandra regenta. V Belgrád je dospeo nuncij sv. očé pape monsinjore Clierubini. Za apoštolskoga vojnga vikara je imenüvan v Jugoslaviji Ferdo Rožič. Pred vojaški nabor (štelinga) so pozvani 20, 21, 22 let stari mladenci. Ribárac, minister za trgovino je odstopo, njegovo mesto bo zavzeo dr. Momčilo Ninčič. V Zagrebi teče velika pravda proti boljševikom, šteri so kili v zvezi z vogrskimi, od teh ešče peneze dobivali, da bi v Jugoslaviji razglasili "sovjetsko (boljševiške) vlado, a na-podnoli so se. Minister za železnice, dr. Korošec z vsov odločnostjov dela red pri železnicah. Brez pomilüvanja odstrani manjame častnike 'n slüžbe, ki so samo plačo vlekli vkanjüvali, ne pa delali. Po njegovom prizadevanji bodo za kratek Čas železnice tak redno vozile, kak pred bojom. " Ponosno pravijo zato Srbi: „Bog nam je dao pópa, šteri bo v red postavo naše železnice Hvala Bogi t temi popi" Prejšla socialno liberalna vláda je' neizmerno kvara napravila državi. Kak finatični minister naznanja . samo. prek Belgrada je dala izvoziti reči, za štere bi držáva mogla bo milijonov kr. carino dobiti, dobila pa . nikaj nej, .Za poslanika1 v Nemčijo je imenüvan Rajko Vitrovič. Danija. Sestavljcna je nova vláda. Delavstvo zahteva, naj odstopi tak ta kak krao, .zakaj je prešnjo vlado odslovio. Nemčija. Nova Vlada je. sestavljena ; med socialnimi demokrati sedijo v njej tüdi krščanski socialci. Vlada je poslala na ozemlje krajino Ruhr vojsko proti boljševikom, da bi ti izročili, kak so obljübili, svoje orožje, a to vernih neščejo pa delati tüdi nej,« razglasili so stavka (Strajk). Madjarsko. Sestavlja se nova vláda v nevarnosti je Krščanska stránka, da se celo razide. Horthy dá razpisali ešče ednok volitve, če se stranke med sebov ne , poravnajo. Gosposka zbornica (felső-ház) zahteva svoje indašnje pravice. Mirovna konferenca je priznala samostojnost Armencov iz pod türskoga jarma. Rumunija. Vlada je odstopila, sestavlja sé nova. Angldko. Irska je dobila- autonomijo. Včestoletna vojska Ircov je ž njov prišla do zmage. Rusija. Boljševike so popili Polaki i Ukrajinci. Širlja. Emir Fetsul je uradno naznáno v London, da je sprejeo naslov sirkoga kralja. Kratke novice. Stokronski bankovci — pazite! se do 15. aprila samo zamenjao. Adrijanci. Prinas oblast tak odprávlja kügo kürjo, ka po orožikih da spoklati tiste küre, štere neso pod zaporom. Orožniki vzemejo Ščap v roke pa kokoši plodijo po vesi i je kolejo. Smo" ne znali, ka bot tüdi vrači i. odgánja kügo. Ka se človek vse ne navči na stáre dni. Če bi nam oblast zrnje poslala za küre, bi je lehko zapirali, a da pa v kleti nezrasté trava, Jedini živež kürji zdaj moramo je vöpüščati. Pa v zadüšenomzraki se küga ne odprávlja ešče. bolje krepi, vsaka količkáj namesti glava mora znati. Mi vsakomi -znanje zdaj, če ga küga pohaja, dober tanač dati; vzemi bat, zakoli stvar i kügo si stirao od hiše na vso večnost, županje pazite! Po neštetih vesnicah so hodili vojaki t zahtevali küre da se njim moro odati alí dati. Mi nevemo nikaj od dužne rekviracija. Ohránile Svoje občine Zahtevajte svedočanstvo če smejo küpüvati, od toga pa tak nega guča, da bi komi mogli brezplačno davati Pazite; Svoje ljüdstvo branile; Poči-volišče (cintor) sp v. Beči : razmetali boljševiki si ograček ž njega napravili, plot njegov pa žežgali. Iz opeke (cigla) grobov sp si zpzidali hiše. Tiskarne so povzdignolo 40% plače delavcom, zato so listi tüdi teliko dragši postali. Vsaki naročnik Novin naj tüdi dobrovoljno podigne ceno, če šče da bi shajale. Prpsimp poročila, od naročnikov, kak bi se naj naročnina podignola. Širitelje dajte nam glas. Z 12 kronami ne moremo shajali. Maribor. Prezv. Knezoškof so 80 dijakov sprejeli v Marijino drüžbo 25. marca. To je prava dijaška. M. drüžba v lavatinskoj škofiji (püšpekiji). Crnaednoga 20 kronskoga zIata je 645 kron. Dolari kaplejo 150 K., valá eden. Dijaki kat. so meli shod v Zagrebi, prihodnji bo v Maribori. Vlovljenci (ujetniki) sméjo Vsi domo i iz Sibirije. Bogojina. Pri Casarovo se odnesli tatje vso obleko. Napad na Gomilce. Trnarski dečki (dplnji). so z pomočjov črensovskih i Žižkovska napadnoli dnestjcden Gumiličance. A čeravno jih je 150 bilo, tak sp bili biti, ka dp do smrti potunili zaslüženo kaštigo za pskrunitev vüzma. Lepi, fini, novi divan iz plüša z gledalom je k odaji pri BILLERI, D. Lendava, št. 79. Friško živo vapno se dobi vsaki tjeden pri BRATINA ALOJZI, trgovci v Križovcih pri Ljutomeri. Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava. 4 NOVINE 1920 april 11. Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z. odáva: razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine). Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d. Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) Se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah. Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni. Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci. Ivan Kokot trgovina z mešanim blagom (nasproti cerkve) Dolnja Lendava. Priporoča svojo veliko zalogo različnoga manufakturnoga blaga kakti: Zefirjé, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajgé za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmeraj karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago. Küpüvanje jajc po najvišjih dnevnih cenah. Točna prostrežba. Zmerne cene. Dolnje-Lendavska hranilnica. (Alsólendvai Takarékpénztár) Vstanovljena leta v Dolnji Lendavi. 1873. Sprejma vloge na hranilne knižice poleg najvekši procentov. Dava vsakovrstna posojila. Küpüje dollare i vse vrste vrednostnih papirov, zlate i srebrne peneze vsigdar po najvišišoj ceni. Prevzeme vsakovrstne bančne posle i rada da vsakomi tanač v penezni poslaj.