• I/ NARAVOSLOVNA ija za učitelje, vzgojitelje Kaj naj bi vedeli o energiji 2? Energija - >' nikoli dovolj . razumljiva 4 Sonce nam daje energijo N priloga revije prispevki učiteljev iz založb računalniški molj , «* . r I VJ Mqdrijan ■Ji* * ^ ■d ZIMA 2007, letnik XI, št. 2 5,42 € za naročnike, 5,80 € v presti prodaji DRUŽBA NARAVOSLOVJE in TEHNIKA MATEMATIKA SLOVENŠČINA T. Uran, F. Bitenc, S. Mutič KOCKA 4 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE D. Krnel, B. Bajd, S. A. Glažar, I. Hostnik, S. Oblak OD MRAVLJE DO SONCA 1 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE M. Umek, 0. Janša Zorn DRUŽBA IN JAZ 1 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE M. Umek, 0. Janša Zorn, S. Jankovič, M. Rihtaršič Družba injaz ATLAS I L 5. razred Slovenš« Modrijan * /'i n'> > -ill Modrijan hiša dobre knjige«^ M. Kocjan Barle, K. Briški, M. Miklavčič ZNANKA ALI UGANKA 5 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE T. Uran, F. Bitenc, S. Mutič KOCKA 5 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE Dušan Krnel POJMI IN POSTOPKI PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI PRIROČNIK ZA UČITELJE D. Krnel, B. Bajd, S. A. Glažar, I. Hostnik, S. Oblak OD MRAVLJE DO SONCA 2 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE M. Umek, 0. Janša Zorn DRUŽBA IN JAZ 2 UČBENIK DELOVNI ZVEZEK PRIROČNIK ZA UČITELJE Družba in jaz STENSKI ZEMLJEVIDI SLOVENIJA - PANORAMSKA KARTA SLOVENIJA-PREGLEDNA KARTA EVROPA-KARTA DRŽAV SLOVENŠČINA MATEMATIKA NARAVOSLOVJE in TEHNIKA DRUŽBA IZ VSEBINE STROKOVNI PRISPEVEK 13 Kaj učenci izvedo o energiji v prvem in drugem triletju mag. Seta Oblak PRISPEVKI UČITELJEV 25 Kdaj drevo ozeleni? - didaktično učilo Teja Rupar 31 Drevoredi - naša učilnica Jasna Ivanuša 37 Računalniški molj 38 Iz založb Energija naša vsakdanja O energiji govorimo na vsakem koraku; pri tem imamo lahko v mislih energijo (»kalorije«), ki jo dobimo s smetano na kavi, ali kilovature, ko razmišljamo o porabi oziroma varčevanju z energijo, ali pa morda občutek, ko se v zavetju nastavljamo toplemu spomladanskemu soncu. Pravimo pa tudi, da nas nedeljski izlet napolni z energijo, prav tako družba vedrih ljudi, ter da nam kakšen človek (učenec) lahko »požre« vso energijo. Vemo, da je energija iz prvega stavka drugačna od tiste v drugem stavku, prav tako vemo, kateri od obeh se bomo posvečali pri naravoslovju - tej smo se posvetili tudi v tokratni številki Solnice. V prvem prispevku Seta Oblak na kratko povzame, kaj naj bi o energiji vedeli. V posrečenem stripu prikaže situacije iz vsakdanjega življenja, pove¬ zane z različnimi oblikami energije (kinetično, potencialno, prožnostno, notranjo), kakršne uporabljajo fiziki v svojih obravnavah. Tako nam namesto definicij ponudi razumevanje pojma energija. V učnih načrtih za prvo in drugo triletje energija ni posebej izpostavljena, je pa pove¬ zana s temami, kot so hrana, fotosinteza, prehranjevalna veriga, gibanje, toplota, dihanje, gorenje, gorivo, zvok, elektrika ... Prispevek Kaj izvedo učenci o energiji v prvem in dru¬ gem triletju predstavlja kratek pregled obravnave energije s ponazoritvami iz učbenikov. Tak vertikalen pogled učitelju omogoča ozaveščeno stopnjevanje znanja o energiji. Povsem drugam pa nas popelje prispevek Saše Dolenca, v katerem nam prikaže, kako se je pojem energije ter njene ohranitve zgodovinsko razvijal. Ker se energija tako zelo prepleta z našim vsakdanjim življenjem, imajo učenci o njej različne predstave. O težavah pri njenem razumevanju in posledično obravnavi v raz¬ redu boste lahko prebrali v prispevku Dušana Krnela Energija - nikoli dovolj razumljiva. Nazadnje naj izpostavim še stensko sliko, ki ponazarja pot energije v naravi ter njeno izkoriščanje. Energija prihaja na Zemljo s Sonca, jo ogreva, povzroča taljenje in izhla¬ pevanje vode, potuje z zračnimi in vodnimi tokovi, se s fotosintezo kopiči v rastlinah, je vezana v fosilnih gorivih, živa bitja jo porabljajo za življenje in oddajajo nazaj v okolje kot toploto. Stenska slika ponuja priložnost, da znanje o energiji strnemo, uredimo in utrdimo. Na novem Šolskem portalu založbe Modrijan www.modrijan.si/eprosojnice/naravoslovje lahko najdete tudi animirano stensko sliko v obliki elektronske prosojnice. Naj vam na koncu zaželim, da bi vas živahni in nadebudni učenci čim bolj napolnjevali z energijo, ko jih boste o njej poučevali. Zvonka Kos 4 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 11 / št. 2 / zima 2007 IZ VSEBINE Strokovni prispevek Kaj naj bi vedeli q 6 o energiji mag. Seta Oblak Ljudje smo danes izjemno odvisni od energije, zato je prav, da imamo nekaj osnovnega znanja o njej. Na vprašanje, kaj je energija, ni preprostega odgovora. Predstavo o energiji dobimo šele, ko jo pogledamo nekoliko širše. Strokovni prispevek Bistvo energije je, 22 da se ohranja dr. Sašo Dolenc Zakon o ohranitvi energije je pomemben mejnik v zgodovini znanosti. Vzpostavitev zakona pomeni konec obdobja filozofije narave in začetek fizike ozi¬ roma naravoslovne znanosti, kot jo poznamo danes. V prispevku je podan pregled razvoja pojma energija Mislil sem, da je Zemlja ploščata Energija - nikoli 35 dovolj razumljiva dr. Dušan Krnel Uporaba besede energija v vsakdanjem govoru pogosto vodi k zapletom v njenem naravoslovnem razumevanju. Prav pojem energije je stalen dokaz za to, da se naivne ideje, ki nastanejo iz vsakdanjih izkušenj, kljub pouku naravoslovja ne spremenijo, če jih neposredno ne poiščemo in soočimo z ustrez¬ nejšimi razlagami. Komentar k stenski sliki Sonce nam daje energijo 36 mag. Seta Oblak Stenska slika ponazarja, kako energija potuje v naravi ter kako človek to energijo izkorišča. Revija izhaja trikrat na leto - jeseni, pozimi in spomladi. Cena posamezne številke je 5,80 €. Letna naročnina znaša 16,28 €. Plačuje se enkrat na leto, in sicer januarja. Študentje imajo 10-odstotni popust. Šole, ki bodo naročile po 2 ali več izvodov revije, imajo pri naročnini 10-odstotni popust. Naslov uredništva, naročanje in oglaševanje: Založba Modrijan, p. p. 2004, 1001 Ljubljana, tel: (01) 236 46 00, faks: (01) 236 46 01, e-pošta: prodaja @ modrijan.si, www.modrijan.si NARAVOSLOVNA SOLNICA Ustanovitelj in založnik: Modrijan založba, d. o. o. Direktor: Branimir Nešovič Glavna in odgovorna urednica: Zvonka kos Jezikovni pregled: Renata Vrčkovnik, Zala Mikeln Oblikovanje: Blaž de Gleria Računalniški prelom: Goran Čurčič Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. 0 . 0 . Svet revije: dr. Saša Glažar, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani . Vladimir Milekšič, Zarod Republike Slovenije za šolstvo, dr. Tatjana Verčkovnik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Uredniški odbor: mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. dr. Darja Skribe Dimeč, Pedagoška fakulteta Univeize v Ljubljani, dr. Dušan Krnel, Pedagoška Jaki dleta Univerze v Ljubljani. Revijo sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. LETNIK 11 / ŠT. 2 / zima 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 5 STROKOVNI PRISPEVEK KAJ NAJ BI VEDELI O ENERGIJI mag. Seta Oblak Ljudje smo danes izjemno odvisni od energije, zato je prav, da imamo nekaj osnovnega znanja o njej. Na vprašanje, kaj je energija, ni preprostega odgovora. Predstavo o energiji dobimo šele, če jo pogledamo nekoliko širše. O energiji naj bi vedeli: • kako prihaja na Zemljo, • kakšne oblike ima, • kako se prenaša, • kako jo merimo, • kateri energijski viri so nam na voljo, • kaj pomeni, da jo porabljamo, • da je neuničljiva in da jo Zemlja nazadnje spet izseva nazaj v vesolje. Vse dogajanje je povezano s spremi¬ njanjem energije. Že grški filozofi, recimo Heraklit, so se zavedali, da »vse teče«: reke tečejo, vreme se spreminja, živa bitja rastejo, se pre¬ mikajo, odmirajo. Pri vseh teh spre¬ membah je soudeležena energija. Beseda energija izvira iz grščine, njen prvotni pomen pa je delo, delo¬ vanje, udejstvovanje. O energiji veliko govorimo. Vemo, da jo Zemlja dobiva od Sonca - to so vedeli že naši davni predniki, ki so častili Sonce. Vemo, da jo potre¬ bujemo za rast in življenje, za ogre¬ vanje, kuhanje, stroje, prevažanje in podobno. Poleg tega pa s to be¬ sedo poimenujemo tudi najrazlič¬ nejše druge pojme. Če je kdo podje¬ ten in živahen, pravimo, da je poln energije. Pogosto rečemo, da kdo izžareva pozitivno ali negativno ener¬ gijo itd. Beseda energija ima torej v vsakdanjem življenju veliko pome¬ nov. Kadar tako besedo uporabimo za poimenovanje naravoslovnega pojma, imamo težave, ker moramo njen pomen zožiti. Tu bomo govorili samo o energiji, kakor jo pojmujemo v naravoslovju. Energija je v naravoslovju merljiva količina, se pravi, da so merske enote zanjo natančno določene in da merjenje ni odvisno od tistega, ki meri. Enota za energijo je joule (J). Pri živilih je hranilna vrednost na zavitku napisana v kilojoulih (kJ) na 100 gramov. Pri elektriki, kjer imamo opraviti z žarnicami in stroji in po¬ znamo njihovo moč v vatih ali kilova¬ tih, uporabljamo priročnejšo enoto kilovatura: če je grelec z močjo 1 kilovat vklopljen eno uro, porabi eno kilovaturo ali 3600 kJ. Pribli¬ žno toliko energije je shranjene v 150-gramski tablici čokolade ali v litru bencina. Pri vsakem dogajanju v naravi velja zelo preprosto pravilo: če telo dobi energijo iz okolja, se njegova ener¬ gija poveča, če jo odda okolju, se mu energija zmanjša. Zato lahko rečemo, da je energija nekakšen pri¬ pomoček, s katerim vodimo računo¬ vodstvo v naravi: nekaj podobnega kot denar, ki ga človek prejema in spet oddaja, včasih kot bankovce in kovance, včasih s plastično kar¬ tico. Energijski obračun pove, koliko energije je bilo pri dogajanju izme¬ njane, koliko je je telo dobilo in ko¬ liko oddalo. Tak obračun je možen, ker se celotna količina energije ohra¬ nja: energija ne nastaja iz nič in se ne uniči. Temu pravimo zakon o ohranitvi energije. Oblike energije Energijo srečujemo v različnih obli¬ kah. Včasih že na pogled opazimo, da ima kako telo večjo energijo od svoje okolice. Najbolj opazna je po¬ večana energija telesa, ki se giblje, recimo žoge, ki leti - to je kinetična energija. Telo, ki je dvignjeno nad okolico, ima povečano energijo za¬ radi privlačne sile Zemlje ali gravi¬ tacije: to je potencialna energija. Ta energija je manj opazna na pogled; v naravi seje zavemo ob plazovih, izkoriščamo jo z akumulacijskimi jezeri ob hidroelektrarnah. Pri igra¬ čah pogosto uporabljamo energijo napete vzmeti ali elastike: to je prož- nostna energija. S čutili pa zazna¬ vamo tudi, da se telo segreje: pri višji temperaturi ima snov povečano notranjo energijo. V resnici gre tudi pri tej obliki energije za gibanje, ki je pri višji temperaturi hitrejše. Vendar se gibljejo najmanjši sestavni delci snovi, se pravi atomi in molekule, 6 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 1 i / št. 2 / zima 2007 STROKOVNI PRISPEVEK in ker se gibljejo neurejeno v vse smeri, tega na zunaj ne opazimo. Energija pa je lahko tudi vezana v snoveh zaradi njihove kemijske zgradbe. Take snovi so hrana in go¬ riva. To energijo v vsakdanjem življe¬ nju poimenujemo kemijska energija, fiziki pa tudi tej obliki energije pra¬ vijo notranja energija. Telo, ki ima povečano energijo, lahko opravi delo, odda toploto ali svet¬ lobo: leteča žoga podre gol, vroča peč ogreje sobo, prižgana vžigalica zasveti. Energija se telesu pri tem zmanjša. Lahko pa telo tudi sprejme delo, toploto ali svetlobo, pri čemer se mu energija poveča. Telo se segreje oziroma njegova notranja energija se poveča, če ga postavimo na vročo ploščo štedilnika, od kate¬ rega prejme toploto. Lahko se segreje s tem, da vsrka sončno svet¬ lobo. Lahko pa telo segrejemo z drg¬ njenjem, se pravi tako, da opravimo delo. Telo prejme delo in poveča se mu notranja energija, kar ugotovimo po tem, da ima povišano tempera¬ turo. Energijo pa lahko telo prejme tudi s snovjo, recimo s hrano ali gorivom. Ta energija se lahko sprosti pri gorenju in odda kot toplota. V stripu Energijske zgodbe (glej str. 9-11) ob vsakdanjih dogodkih spoznavamo različne oblike energije in ugotavljamo kako prehaja s telesa na telo in na okolje. Pri vsaki obliki energije se lahko vprašamo, od česa je odvisna. Kinetična energija je večja, če ima telo večjo maso ali večjo hitrost. Potencialna energija je večja, če ima telo večjo maso ali če je dvignjeno za večjo višino. Prož- nostna energija je večja, če je tetiva bolj napeta in bolj prožna. Notranja energija telesa je večja pri višji tem¬ peraturi. Zgodbe lahko dopolnju¬ jemo z različnimi primeri iz vsakda¬ njih izkušenj in poimenujemo oblike energije, s katerimi se tam srečuje¬ mo, npr. pri športnih dejavnostih, pri ogrevanju prostorov, pri prometu itd. Potrebe po energiji so vedno večje Energija v naravoslovnem pomenu besede je sposobnost za opravljanje dela, za oddajanje toplote in svet¬ lobe. Delajo lahko živa bitja, pa tudi stroji, vendar morajo za to dobivati energijo. Današnji človek energije ne prejema le v hrani, ki mu omogoča, da živi. Želi si tudi udobja, želi si razširiti svoje zmogljivosti, kar je vse povezano z dodatnimi potrebami po energiji. Že v pradavnini je za prevoz uporabil živali. Udomačil si je živino, ki je opravljala delo namesto njega. Po vodi je plul najprej z vesli, h kate¬ rim je prikoval sužnje, kasneje pa z vetrom, ki ga je lovil v jadra. Omislil si je tudi stroje: prve mline sta mu poganjala tekoča voda in veter. Da¬ nes energijo izkorišča za ogrevanje in hlajenje, za razsvetljavo, za pre¬ važanje, za najrazličnejše stroje, za prenos informacij, za računalniško tehnologijo. Vse današnje dogajanje temelji na porabi energije, brez nje bi bil sodobni človek popolnoma ne¬ bogljen. Vojne v svetu danes poteka¬ jo predvsem zaradi energijskih virov. Pridobivanje in prenašanje energije Najučinkovitejše sredstvo za prena¬ šanje energije je elektrika. Električno energijo uporabljamo za pogon stro¬ jev, za ogrevanje, za razsvetljavo, za obdelavo in prenašanje podatkov. Z elektriko lahko energijo prena¬ šamo na daljavo, ne da bi seje spo¬ toma kaj dosti izgubilo, in na mestu, kjer jo uporabljamo, ne onesnažu¬ jemo okolja. Vendar je treba ener¬ gijo iz različnih energijskih virov naj¬ prej pretvoriti v ustrezno obliko. To si najlaže ogledamo pri kolesarskem dinamu. Ko z nogami poganjamo pedale, opravljamo delo. Vrtenje se preko kolesa prenaša na dinamo, zato ima dinamo kinetično energijo. Pri vrtenju nastaja v njem električna napetost, ki poganja tok. Tako se kinetična energija pretvarja v elektri¬ čno energijo. Tok to energijo pre¬ naša do žarnice na kolesu, žarnica pa sveti in oddaja energijo v okolje. Podobno se pridobiva elektrika v elektrarnah. Vodni tok poganja turbine v hidroelektrarnah, veter vetrnice v vetrnih elektrarnah, para LETNIK 11 / ŠT. 2 / zima 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 7 STROKOVNI PRISPEVEK pa parne turbine v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah. Turbina vrti generator in v vrtečem se genera¬ torju se kinetična energija vrtenja pretvarja v električno energijo. To energijo dobimo v stanovanje po električnem omrežju. Poraba energije Zakon o ohranitvi energije pravi, da energija ne nastaja iz nič in se ne uniči. To je težko razumeti, saj ima¬ mo občutek, da energija kar naprej nekam izgineva: nenehno jo porab¬ ljamo in se moramo nanovo oskrbo¬ vati z njo. Kako naj zakon o ohrani¬ tvi energije uskladimo z vsakdanjimi izkušnjami? Vzemimo za zgled ben¬ cinski motor, ki porablja energijo v bencinu. Kam gre ta energija? Vezana energija v bencinu je skon¬ centrirana v majhni prostornini snovi. Pri gorenju v motorju se sprosti kot toplota. Zaradi velike temperaturne razlike med notra¬ njostjo motorja in okoljem je to toploto mogoče uporabiti za delo: motor požene avto po cesti in avto dobi kinetično energijo. Ko se avto¬ mobil ustavi, se zavorne obloge segrejejo, sčasoma pa se toplota prenese na kolesa, cesto in zrak v okolici. Porabljena energija torej ne izgine, ampak se razprši v okolje kot toplota. Okolje ima zaradi povišane temperature povečano notranjo energijo, obenem pa - kar je še po¬ membneje - ta energija ni več skon¬ centrirana, ampak seje porazdelila po veliko večji prostornini. Temu pravimo, da smo energijo »porabili«: razpršena energija ni več uporabna ne za delo ne za ogrevanje ne za razsvetljavo. Ste se že kdaj vprašali, zakaj se raču¬ nalnik hladi z ventilatorjem? Tako se odstranjuje porabljena energija. Naj gre za še tako zapletene procese v računalniku ali tudi v človeških možganih, nazadnje ostane porab¬ ljena energija, ki se razprši po oko¬ lju. Energija, ki jo porabljamo, torej ne izgineva, ampak samo potuje skozi nas ali naše naprave in se na koncu razprši po okolju. Literatura: Boohan R., Ogborn J.: Energija in spremembe, Modrijan, Ljubljana, 1996. Hribar M.: Energija in pouk fizike. Fizika v šoli, št. 11, 2003. Hribar M.: Saj energijo porabljamo, mar ne?. Fizika v šoli, št. 12, 2003. Energijska zgodba iz antične Grčije Človek se že od nekdaj zaveda, da veliko energije potroši v prazno. Pojem Sizifovo delo izvira iz grškega mita:Sizif je bil predrzen in je skušal prevarati bogove. Bogovi so ga zato hudo kaznovali. Po smrti mora valiti skalo na hrib, a skala se mu tik pod vrhom vsakokrat izmuzne in skotali nazaj k vznožju. A B C Č Katera slika prikazuje največje delo, ki gaje opravil Sizif? Kakšno energijo ima skala na sliki B? _ Kakšno energijo ima skala na sliki C? _ Na sliki Č skala spet miruje. Kje je energija, ki jo je dobila od Sizifa? 8 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 1 i / št. 2 / zima 2007 Energijske zgodbe Energija prihaja na Zemljo s sončno svetlobo. 'Rastlina jo prestreže in uskladišči. Ko ste pomalicali kos kruha in jabolko, ste pojedli energijo s Sonca, ki se je nakopičila v žitnih zrnih in v plodu jablane. Slej, na ovitku piše, da ima tale čokolada 1 MJ energije. J je kratica za joule, kar preberemo džul. M pa pomeni milijon. Torej ima milijon joulov energijeL Pol čokolade bom pojedel, potem bom imel toliko energije, da je sploh ne bom mogel porabiti. A Človek s hrano dobi energijo in lahko dela. Špela, pomagaj mi prestaviti vrečo' krompirja s tal na polico. Tako! Zdaj sva delala. Ali znaš izračunati, koliko dela sva opravila? u L v Ko sva dvignila 10 kg krompirja s tal na 1 m' visoko polico, sva opravila delo 100 joulov. Vreča krompirja ima zato 100 joulov več energije. Ko telo prejme delo, se mu poveča energija. \| Kako to, da ima vreča krompirja, ki stoji na polici, večjo energijo kot enaka vreča krompirja na tleh? Dvignjena je nad tlemi, in ker jo teža vleče k tlom, lahko pade in krompir se razsuje. Večjo energijo ima zaradi višinske razlike. V/ilNtKA AA* Dvignjeno telo ima potencialno energijo. LETNIK 1 1 / št. 2 / ZIMA 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 9 Brcnil sem žogo. Tako sem opravil delo in žogi dal energijo. Zdaj leti po igrišču t, in ima kinetično energijo.^- r Glej, žoga je podrla gol! ^ Opravila je delo in se ustavila. . Zdaj nima več kinetične energije. Jaz jo brcnem 1 močneje. Ali vidiš, da leti hitreje kot prej? Ima večjo ^ kinetično energijo. . Gibajoče se telo ima kinetično energijo. ^ Lok si napela n manj kot jaz, zato je imel manj prožnostne V. energije. Zakaj leti moja puščica počasneje? s — Ko napnem lok, ' opravim delo. Napet lok ima prožnostno energijo. Ko izpustim tetivo, lok potisne puščico in opravi delo. Puščica zleti po zraku \. - ima kinetično energijo. .X Napeto telo ima prožnostno energijo. Ko drgneva železno^^^^ * ' ograjo, opravljava delo. \ Ali se ograji kaj pozna, da se ji je povečala energija? Ni se dvignila, v ne giblje se, ni bolj / napeta... Ja, pozna se ji. Ima bolj gladko površino, in če se je dotaknem, čutim, da se je segrela od drgnjenja. >, Ko se je ograji \ povišala temperatura se ji je povečala v notranja energija^ Segreto telo ima povečano notranjo energijo. 10 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik 1 i / št. 2 / zima 2007 6 Ko telo opravlja delo in ko oddaja toploto ali svetlobo, se mu energija zmanjšuje. Včeraj sva jedla in hrana nama je dala energijo Potem sva brcala žogo, streljala z lokom in čistila ograjo. Nekaj energije sva dala žogi, nekaj puščici, nekaj ograji. Kje je zdaj ta energija? Žoga se je ustavila. Puščica je obležala na tleh. Ograja ni več topla. Kaj se je torej zgodilo s to energijo? Poglejta. Zdaj kolesarim po cesti. Dokler se peljem, ima kolo kinetično energijo. Zdaj bom pritisnila na zavoro. Vidiš, kolo se je ustavilo in nima več kinetične energije. Kam, šla ta energija? Da, večina energije je ostala v kolesu, le drugačno obliko ima. Segreto telo ima povečano notranjo energijo. Nekoliko pa se je segrela tudi cesta pod kolesom, nekaj energije je torej ušlo v okolje. Zavore in gume se bodo kmalu ohladile in vsa energija se bo porazgubila po okolju. Energija, ki jo porabljamo v vsakdanjem življenju za delo, segrevanje ali razsvetljavo, se nazadnje razprši po okolju. LETNIK 11 / ŠT. 2 / ZIMA 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 11 Ste zadnje čase obiskali spletno stran Modrijan.si; ? Z veseljem sporočamo, da smo prenovili naše spletne strani. Prenovljene strani imajo nov videz in vrsto novosti. Še posebej zanimiv je šolski portal, kije namenjen predvsem učiteljem. Obiščite Modrijan.si in raziščite naše nove strani Šolski portal Seznam MnA detovnd pripri« osnovno šolo- Sue Cowley Za posamezno predmetno področje smo pripravili: • zanimive spletne povezave • elektronske prosojnice • teste za preverjanje znanja • slikovno gradivo iz učbenikov in še marsikaj zanimivega Modrijan, si • učbeniški kompleti - podrobna predstavitev • novosti - tekoče informacije o novih izdajah Modrijanovih učbenikov • predstavitve - natančen seznam vseh predstavitev učbeniških kompletov • letne delovne priprave - naj vam pomagamo pri pripravi letnih delovnih priprav • ogledni izvodi - enostavno naročanje oglednih izvodov • e-obveščanje - zagotovite si sprotno obveščanje o vseh novostih, predstavitvah in pomembnih informacijah • vprašanja urednikom - stopite v stik z uredniki učbenikov • Naravoslovna solnica - prelistajte revijo Vprasonjo uredništvu uredn*tvo®m©Onian si Modrijan Spletno ES 4 - in 5 - razred Šolske knjig zanimive spletne slikovno sez gradivo iz pro učbenikov učil osnovni sow i iv eretinja ion (43) Predstavitve, delavnice, simpoziji Letne delovne priprave Zanimivo bronje Želite več infotmoaj o naiih učbenikih kompletih? Pr »pr ovijamo vam različne dogodke, kjer vam bodo ovtotp in uredniki podrobneje predstavili naia grodna 3 otrditve mformse* o nejnovsjiii potrd*vah Modrijanovih učbenikov Novo, v pripravi Ogledni izvodi Žene premeti Modrpnova učbenike 7 tieročie Ih n zastopnik vem jth bo prlneeei ne oflied Znanka ali uganka 5,učben* Slovenščina za 5. razred osnovne kole M. K. Barle. M. Miklavčič. K. Briški Obveščanje Čeke prejemeti otrest« o - učbendkti novostih, - predetevtveh m empozlpt. - novost* ne Šolskem porteiu’ pripcev* marše 2007 Družba in jaz 2. prročna zs učaa* Družba za 5. razred oenovne šol« Maja Umek NOVO cena: Z1.90 < ‘ 2*5 5(T) STROKOVNI PRISPEVEK Kaj učenci izvedo o energiji v prvem in drugem triletju mag. Seta Oblak Pojem energije sodi med temelje naravoslovja in povezuje biološke, kemijske in fizikalne vsebine, obenem je zelo pomemben in dovolj znan tudi v vsakdanjem življenju. Zato se kljub zahtevnosti obravnava od prvega triletja dalje. Poglejmo, kako je obdelan v Modrijanovih učbenikih. S hrano se prenaša energija Z energijo se učenci srečajo že pri spoznavanju okolja, predvsem v zvezi s tem, da morajo jesti. Da je v hrani energija, izvedo pri naravoslovju v 4. razredu. V 5. razredu spoznajo, da hrano, ki jo potrebujejo vsa živa bitja, pridelujejo rastline pri fotosintezi in da energijo zanjo dobijo od Sonca. Zaradi naporov morajo alpinisti premišljeno sestavljati svoje obroke. LETNIK 1 1 / ŠT. 2 / ZIMA 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 13 STROKOVNI PRISPEVEK Seznanijo se tudi s tem, kako se v živih bitjih pri celič¬ nem dihanju sprosti energija, nakopičena v hrani, in izvedo, da je to podoben pojav kot gorenje. Natančneje obravnavajo, koliko je energije v različnih vrstah hrane. V celicah iz sladkorja in kisika nastaneta ogljikov dioksid in voda. Pri tem se sprosti energija. Ogljikov dioksid potuje po krvi do pljuč, kjer ga izdihamo. To lahko prikažemo takole: dihanje j/ energija ogljikov dioksid voda izločamo Gorenje je podoben pojav kot dihanje. Tudi za gorenje je potreben kisik. Pri tem se sprosti energija in nastaneta ogljikov dioksid in voda. ogljikov dioksid £> energija voda Spoznajo tudi prehranjevalno verigo, po kateri se energija prenaša s hrano od člena do člena. Vedno manjša zvezdica kaže, da se nekaj energije na tej poti izgubi v okolje. S hrano se prenaša energija. energija Za nastanek sladkorja v rastlini je bila potrebna sončna energija. Taje zdaj shranjena v rastlini. Ko polž poje solato, s hrano dobi tudi energijo. Ker sc energija prenaša s hrano, je življenje živali in ljudi odvisno od sonca in rastlin. V 6. razredu prehranjevalno verigo ponovijo in dopolnijo. energija bukev gosenica V prehranjevalni verigi prehajata energija in snov. energija w V rastlinah nastaja pn fotosintezi hrana. Rastline srkajo 4 raztopljene mineralne snovi iz prsti. Gosenica se hrani z rastlinami. kroženje snovi in prehajanje energije Energije, ki prehaja od člena do člena, je vse manj. Na poti se porablja in razprši v okolje kot toplota. Kukavica se hrani z gosenicami. mineralne snovi Nastanejo mineralne snovi, ki se pomešajo s prstjo. * Razkrojevalci razkrojijo mrtvo kukavico. 14 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 11 / ŠT. 2 / ZIMA 2007 STROKOVNI PRISPEVEK Če imamo energijo, lahko delamo Da lahko zato, ker jedo, tudi delajo, učenci prvič izvedo v 2. razredu, ko obravnavajo gibanje in omenijo notranji in zunanji pogon. Ko hodijo ali plavajo, se vozijo s kolesom ali veslajo s čolnom, se gibljejo sami na notranji pogon, tako da se odrivajo od tal ali vode. Zato morajo jesti. NAŠA VOZILA IMAJO LAHKO ZUNANJI ALI NOTRANJI POGON. (POLONCA DEJAN DUŠAN LUČKA Ta tema je izčrpneje obdelana v 4. razredu: tisti, ki gibanje poganja, potrebuje za to energijo. Ljudje in živali jo dobivajo s hrano, jadrnica z vetrom, avtomobil z bencinom. Tinček ima tricikel z ročajem. Sedi na njem, a ga ne poganja. Potiska ga mama. Tinček se giblje na zunanji pogon. Mama potrebuje za potiskanje energijo. Dobijo s hrano. J Plavamo na notranji pogon. Pri tem se z rokami in nogami odrivamo od vode. Energijo nam daje Sonce Da energija prihaja na Zemljo s sončno svetlobo, učenci prvič izvedo v 4. razredu: spomnimo jih, da pozimi, ko nastavijo obraz soncu, čutijo, da jih greje. Pogovorimo se o tem, da so prisojna pobočja nagnjena proti soncu, zato vsrkavajo več svetlobe in se bolj gre¬ jejo kot osojna pobočja. LETNIK 11 / št. 2 / zima 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 15 STROKOVNI PRISPEVEK V 5. razredu to temo še izčrpneje obdelamo. Povemo, da Zemljo segreva Sonce, da tla in voda vsrkavajo sončno svetlobo, se zato ogrevajo ter oddajajo toploto zraku nad sabo. Sonce najbolj greje opoldne opoldan Sončna svetloba pada na tla najbolj strmo opoldne, ko je sonce najviše na nebu; takrat jo tla največ vsrkajo in se najbolj segrejejo. Popoldne padajo sončni žarki vedno bolj poševno. Ob sončnem zahodu so skoraj vzporedni s tlemi in tla se ne segrevajo več toliko. Zato je zvečer hladneje. Ponoči, ko sonce ne sije, se tla ohladijo, ker oddajajo toploto zraku. Zjutraj je zato najbolj mrzlo. Ko vzide sonce, pa se tla spet začno segrevati. Sonce nas ogreva tem bolj, čim bolj strmo padajo na nas njegovi žarki. Sonce nas ne ogreva vse leto enako Ob dolgih poletnih dneh se sonce dvigne visoko na nebo, tako da opoldne sije kar najbolj strmo na tla. Sijati začne že zgodaj zjutraj in sije do poznega večera. Zato se tla močno ogrejejo. V kratki noči ne oddajo vse toplote, ki jo čez dan dobijo od sonca. Zato postaja vedno bolj vroče. Ker pa traja kar nekaj časa, da se tla zares segrejejo, ni najbolj vroče konec junija, ob kresu, ko sonce potuje najviše po nebu in je dan najdaljši, ampak šele kak mesec pozneje, konec julija in v začetku avgusta. Pozimi so dnevi kratki in noči dolge, pa tudi sonce potuje niže po nebu. Tla se ponoči bolj ohladijo, kakor se čez dan segrejejo, zato postaja vedno bolj mrzlo. Ker pa se tla le počasi ohlajajo, najhujši mraz ne nastopi konec decembra, ko je dan najkrajši, ampak kak mesec kasneje, konec januarja in v začetku februarja. 31 Toplota prehaja z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo, to prehajanje (toplotni tok) pa lahko zmanjšamo z izolatorji. Toplota prehaja s toplejšega na hladnejše mesto Ko jeseni pritisne mraz, v hiši zakurimo ali prižgemo centralno kurjavo, da nas ne zebe. Peč ali radiator sta vroča. Če stopimo bliže, začutimo toploto, ki prihaja od njiju. Peč oddaja toploto v okolico, ki je hladnejša, in v sobi postaja topleje: poveča se temperatura v sobi, ki jo lahko preberemo na sobnem termometru. Ko stopimo iz hiše ven, kjer je hladno, smo mi toplejši, zato oddajamo toploto okolici. To občutimo tako, da nas zebe. Zazebe nas tudi, kadar se dolgo kopamo v hladni vodi. Pri kopanju toplota odteka iz našega telesa v vodo in zato se hladimo. Ponoči, ko ne kurimo, se hiša ohladi in včasih pravimo, da je prišel vanjo mraz. Kaj to pomeni? V resnici je to samo način govoijenja, saj nič ni prišlo v hišo, samo toplota je ponoči odtekala iz nje v okolico, nezakurjena peč pa je ni ogrevala in zato seje hiša ohladila. V 5. razredu v gorivih, ki se učenci seznanijo tudi z energijo se sprosti pri gorenju kot toplota. TOPLOTA IN TEMPERATURA Nekatere snovi gorijo, na primer les, papir in vosek v sveči. Pri gorenju se sprošča energija; snovi, iz katerih se sprosti veliko energije, so goriva. Pomembna goriva so poleg lesa še premog, nafta in zemeljski plin. Iz nafte dobimo bencin, ki ga potrebujemo za pogon avtomobilov. 16 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 11 / ŠT. 2 / ZIMA 2007 STROKOVNI PRISPEVEK Prav tako se v 5. razredu srečajo z energijo plazov, vodnih tokov in vetrov. Voda teče navzdol, ker jo vleče teža. Ker zato teče z višjega na nižje mesto, pravimo, da jo poganja višinska razlika. Tudi sneg zdrsne navzdol po bregu. Snežni plaz včasih pokoplje pod sabo smučarje in planince. Ko začneta po pobočju drseti zemlja in grušč, nastane zemeljski plaz. Brez energije ni življenja V 6. razredu učenci najprej spoznajo enote, v katerih se energija meri, primerjajo energijo v hrani in gorivih in se seznanijo z oblikami energije. Ob sliki si ogledajo, kako energija, ki prihaja na Zemljo s sončno svetlobo, potuje v naravi. Potovanje energije v naravi Zračni in vodni tokovi poleg kinetične energije prenašajo _tudi svojo notranjo energijo. Če so toplejši od okolja; kamor prihajajo, oddajajo toploto in ga ogrevajo. ogretimi tlemi se segreva Zato nastanejo zračni '' vetrovi, ki imajo kinetično energijo. Močni vetrovi lahko lomijo drevje. LETNIK 1 1 / št. 2 / zima 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 17 STROKOVNI PRISPEVEK Podrobneje je predstavljeno prenašanje toplote z zrač¬ nimi in vodnimi tokovi. Tokovi prenašajo energijo in snovi Zaradi različnega segrevanja zemeljskega površja nastanejo vetrovi in morski tokovi. Topli vetrovi in morski tokovi prenašajo topel zrak in toplo vodo, mrzli pa mrzel zrak ali mrzlo vodo. 5 tem ogrevajo ali ohlajajo kraje in pokrajine, skozi katere potujejo. Tako ustvaijajo ali spreminjajo podnebje. Velikanski tok morske vode v Atlantskem oceanu imenujemo Zalivski tok. Z območja ekvatorja teče topla voda proti Zahodni Evropi in se ob Islandiji obrne proti Severni Ameriki. Zaradi toplega Zalivskega tokaje podnebje v Zahodni Evropi milejše. Zime niso tako mrzle kot so v notranjosti celine, kamor ne seže topel vpliv z morja. Mesta na zemljevidu imajo približno enako geografsko širino (oddaljenost od ekvatorja). Vendar je pozimi v krajih, ki jih obliva topel morski tok (Glasgow, Kubenhavn), povprečna temperatura precej višja, kot tam, kjer so tokovi mrzli (Cartvvrighl) ali kjer ni morja (Moskva, Novosibirsk). Kaj prenašajo vetrovi? Vodne hlape nad krajem izhlapevanja odnašajo vetrovi. Ko se hlapi v višinah zgostijo v oblake, lahko z vetrom potujejo zelo daleč. Tako nad Slovenijo pripotujejo kapljice vode, ki so nastale nad Atlantikom. Včasih veter dvigne pesek iz Sahare in ga odnese daleč stran, kjer pade nazaj na površje, skupaj z dežjem. Vetrovi ali zračni tokovi lahko prenašajo po zemeljskem površju tudi druge snovi, na primer dim, različne pline, prah, cvetni prah in drugo. Vetrovi pihajo z največjo hitrostjo nad puščavami, morji in velikimi ravninami ter dvigujejo pesek ali suho neporaslo prst. Tako nastajajo veliki peščeni viharji. Vrtinčasti peščeni vihar, značilen za velike ravnine v ZDA, imenujemo tornado Kinetična energija vetra v vrtincu je tako velika, da veter podira hiše in dviguje avtomobile. j M Omenjena je tudi energija, ki je shranjena v vroči notranjosti Zemlje. Magma lahko predre površje z veliko silo. Ko pride na površje, jo imenujemo lava Tako nastanejo vulkani. Iz vulkanskega žrela izhajajo tudi plini in vodna para. Pri izbruhu nastane steber dima, ki je lahko visok več kilometrov. če je lava težko tekoča, se nakopiči in strdi okoli kraterja vulkana Tako nastanejo stožčasti vulkani z dokaj strmimi pobočji. Na sliki je vulkan Sabancaya v Peruju. V Evropi so vulkani v Italiji (Vezuv, Etna, Stromboli) in na Islandiji. Sredi prvega stoletja našega štetja je izbruh Vezuva uničil dve rimski mesti. Pompeje je zasula pet metrov debela plast pepela, Herkulanum pa je zalila 30 metrov debela plast blata. Mest niso obnovili. Sredi 18. stoletja so mesti po naključju odkrili, odkopali in ju našli takšni, kakršni sta bili pred skoraj 2000 leti. 18 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 11 / ŠT. 2 / ZIMA 2007 STROKOVNI PRISPEVEK Nato predstavimo rastlinjak kot umetno okolje in po¬ udarimo, da živa bitja lahko živijo v njem le, če poleg snovi vanj priteka in iz njega spet odteka tudi ener¬ gija. Energija prihaja v rastlinjak s sončno svetlobo, z gorivi, z vročo vodo, z elektriko, iz rastlinjaka pa izhaja v okolje skozi stene kot toplota, pa tudi z izte¬ kajočo vodo in zrakom. Sončna svetloba prihaja v rastlinjak skozi streho in stene, ki so iz prozorne snovi. V notranjosti se vpije (absorbira) in ogreva rastlinjak, rastlinam pa omogoča fotosintezo. Cevi so izolirane, da se vroča voda čim manj ohlaja na poti do rastlinjaka. _ > Voda za namakanje priteka iz vodovodne napeljave in je razpeljana po dnu korit. Po ceveh za centralno kurjavo priteka vroča voda. Toploto prejema v kotlu, oddaja pa jo v rastlinjaku. Čim večja je razlika med temperaturo vode v cevi in temperaturo rastlinjaka, tem več toplote odda voda. Ohlajena se vrača v kotel. V stenah je plast zraka za izolacijo. Tako dosežemo, da odteka v hladnejšo okolico manj toplote. Zvok prenaša energijo Z energijo zvoka se učenci seznanijo že v 3. razredu, kjer ločijo med glasnim in tihim zvokom. Pri tresenju, premikanju, udarjanju ... nastane zvok. Če vse miruje, ni zvoka. Takrat je tišina. Poskusi narediti zvok, ne da bi kaj premaknil. Zvok se širi po zraku. Če je zvok glasen, tako kot grom, ga slišiš zelo daleč. V 6. razredu izvedo, da je za to, da se zvočilo trese in oddaja zvok, potrebna energija. Glasnejši zvok nosi s sabo več energije. Kadar se zvok širi po vedno večjem prostoru, se njegova glasnost z razdaljo zmanjšuje. LETNIK 11 / št. 2 / zima 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 19 STROKOVNI PRISPEVEK V 7. razredu spregovorimo o energiji, ki jo prenaša valovanje, kot zgled pa je omenjena energija vodnih valov. Tudi zvok predstavimo kot valovanje. Ko govorimo o energiji zvoka, opozorimo tudi na to, da je preglasen zvok škodljiv. Ko obravnavamo energijo svetlobe, pa še enkrat povzamemo, da svetloba prinaša energijo s Sonca in tako omogoča življenje na Zemlji. Ali je za nastanek valov potrebna energija? V brezvetrju je vodna gladina popolnoma gladka in mirna. Valovi nastanejo šele. ko zapiha veter. Za nastanek valov je potreben vir energije. Veter da valovom energijo, ki jo potem nosijo s sabo. če so morski valovi dovolj visoki, prevračajo ladje. Ko pljuskajo ob obalo, jo s svojo energijo preobliku¬ jejo in izpodjedajo pečine. Valovi v kadi dobijo energijo od palice, ki jo po¬ makamo v vodo. Električni tok prenaša energijo V 4. razredu se učenci srečajo z energijo tudi pri elektriki: električni tok prenaša energijo od baterije do žarnice. V hišo prihaja elektrika po omrežju, ki je prek daljnovodov povezano z elektrarnami. V 6. razredu spregovorimo o pridobivanju elektrike. Podrobneje obravnavamo delovanje generatorja, v kate¬ rem se kinetična energija vrtenja pretvarja v električno Čc zmanjka elektrike, luči ne svetijo več, centralna kurjava neha ogrevati, ne moremo gledati televizije, delati z računalnikom itd. Ulcklrika nam je tako olajšala življenje, da smo kar pozabili, kako kratek čas jo pravzaprav poznamo. Mnogi starejši ljudje se se spominjajo otroštva ob petrolejki in svečah. Še vedno pravimo, da prižgemo ali ugasnemo luč, čeprav samo pritisnemo na slikalo. energijo. Vodne tokove in vetrove ter goriva učenci spoznajo kot energijske vire za pridobivanje elektrike v elektrarnah. Opomnimo jih tudi, da morajo z energijo varčevati. V termoelektrarnah kurijo goriva, na primer premog, nafto ali plin. Tako se voda ogreva in spreminja v paro, ki poganja turbine elektrarn. Te elektrarne onesnažujejo okolje z izgorelimi plini. V jedrskih elektrarnah se voda ogreva in spreminja v paro tako kot v običajnih termoelektrarnah, le da se tu izkorišča jedrsko gorivo. Že majhna količina jedrskega goriva ima v sebi nakopičene veliko energije. Toda pri tem so potrebni strogi varnostni ukrepi, da jedrsko gorivo ne pride v stik z okoljem. Pri izbiri energijskih virov za pridobivanje elektrike je treba skrbno pretehtati prednosti in pomanjkljivosti, ki jih prinaša izkoriščanje posameznega vira (onesnaževanje z odpadnimi snovmi, spreminjanje pokrajine, nevarnost radioaktivnega sevanja), saj ni idealne rešitve. Kako pridobivamo elektriko? Najpreprostejši zgled za pridobivanje elektrike je kolesarski dinamo Ko ga primaknemo h kolesu in kolo poženemo, se zavrti tudi dinamo. Tedaj zasveti lučka na kolesu, ki je z njim povezana. Za pridobivanje elektrike je treba pretvoriti energijo iz ene oblike v drugo. Ko kolo poganjamo, vrtimo dinamo, ki ima zato kinetično energijo. V dinamu nastaja elektrika, ki prenaša energijo do žarnice. Žarnica oddaja energijo v okolje s svetlobo. V naviti žici nastaja električna napelost. če je dinamo povezan z žarnico, napetost kot črpalka poganja elektnčni tok po Žid. Tok teče skoži žarnico in ji oddaja energijo, zato žarnica sveti. ohišje dinama Skupaj s kolesom se vrti zgornji del dinama m s tem tudi magnet. Varčevanje z energijo Energija je za življenje nujno potrebna, vendar smo se ljudje v današnjem razvitem svetu navadili na to, da z njo ravnamo razsipno. Tako je porabljamo veliko več, kot bi bilo treba, s tem pa zmanjšujemo zaloge goriva, ki so omejene, in poslabšujemo okolje, v katerem živimo, če hočemo obdržati za življenje ugodne razmere, moramo z energijo varčevali. K varčevanju z energijo lahko prispevamo vsi. Namesto z avtom se na krajše razdalje vozimo s kolesom, stanovanj ne ogrevamo na previsoko temperaturo, ugašamo nepotrebne luči itd. 20 NARAVOSLOVNA SOLNICA LETNIK 11 / ŠT. 2 / ZIMA 2007 Učni načrt lahko beremo tudi drugače. Kako? Avtor priročnikov Dušan Krnel predlaga, da iz vsebine izluščimo temeljne (p®JiuD© 000 ter zasledujemo njihov razvoj od prvega do petega razreda. • Isstnosli teles: velikost toia, oblika • lastnosti snovi: barva, oop (gladko, hrapavo, trdo mehko, toplo, hladno), vonj • lastnosti tekočin: nimajo stalne obliko • tekočino, ki se z vodo meSajo, in tekočino, ki se z vodo ne meSajt • tekočine, ki na vodi plavajo, in tekočino, ki potonejo "V kovina - povezovanje lastnosti in uporabe • lastnosti zmesi so drugačne kot lastnosti sostavin • ločevanje notopnih snovi od vode • ločevanje trdnih zmesi, zveza mod lastnostmi sestavin (velikos^o) ■n postopkom ločevanja • led in sneg sta voda v trdnem stanju "V • sončne svetloba, zrak in voda spremenijo enovi • nekatoro snovi so na spremembe bolj odporne, druge manj • snovi pri segrevanju spreminjajo lastnosti • snovi zavzemajo prostor • zrak kot prodstavnik plinov (v zraku so različni plini, kisik je pomemben za dihanje) • onesnažen zrak Pojem snov se razvija najprej ob razlikovanju lastnosti predmetov (teles) In lastnosti snovi ali ob razlikovanju med ekstenzivnimi in intenzivnimi lastnostmi. Ker so tekočine ali tipke snovi (voda In mivka) brez stalne oblike, so za začetno spoznavanje snovi prlmemojie od Tekočine se razlikujejo po plovnosti (gostota) In po tem, ali se z vodo meia)o ali ne (polarnost) Lastnosti snovi lohko spreminjamo z možanjorn, pri tem pridobijo nove lastnosti. Nekatero zmesi lahko spet ločimo na sestavine. Postopek ločevan|e Je odvisen od lastnosti zmesi. Nekatere snovi lahko spremenijo svojo obliko, če Jih segrevamo ali ohlajamo. Da se snov pri tem ohrani lahko dokažemo z obmljlvostjo pojava. Iz vodo lahko dobimo led In Iz ledu zopot vodo CD- Vsaka snov zavzame prostor In Ima maso, zato Je tudi zrak snov. Nekatere snovi se v vodi spremenijo (se raztopijo), vendar |lh Iz vode lahko spet Izločimo. Pri segrevanju se nekatere trdne snovi zmehčajo, pri ohlajanju pa se spet strdijo. Tudi pri tem se snov ne spremeni. Druge snovi se pri segrevanju trajno spremenijo (D- _ N # r ►v, 10,90 € Priročnika omogočata hiter pregled razvojne vertikale pojmov in postopkov ter s tem uspešnejše načrtovanje in izvedbo pouka. It 'i# et Kraltoatv* thnh bilij $ -v .... Naročanje: • po telefonu: 01 236 46 00 • po faksu: 01 236 46 01 • po elektronski pošti: prodaja@modrijan.si Modrijan hiša dobre knjige^ STROKOVNI PRISPEVEK Bistvo energije je. da se ohranja KAKO JE POJEM ENERGIJE POENOTIL NARAVOSLOVNO ZNANOST dr. Sašo Dolenc, www.kvarkadabra.net, spletni časopis za tolmačenje znanosti Zakon o ohranitvi energije je pomemben mejnik v zgodovini znanosti. Omogočil je namreč, da se je lahko vsa naravoslovna znanost končno poenotila oziroma našla neki zakon, ki so ga lahko s pridom uporabljali na prav vseh področjih naravoslovja. Pojem energije je postal v sredini devetnajstega stoletja ključen za poenotenje vse naravoslovne znanosti. Vsa področja znanosti so lahko uporabljala isti pojem, kar je bil jasen znak, da imajo nekakšno skupno jedro in jih lahko obravnavamo v medsebojni povezavi. Prav tako pomeni vzpostavitev zakona o ohranitvi energije konec obdobja filozofije narave in začetek fizike oziroma naravoslovne znanosti. kot jo poznamo danes. RICHARD P. FEYNMAN IN PRENOVA UVODNIH PREDAVANJ IZ FIZIKE V začetku šestdesetih let so na slav¬ nem Kalifornijskem inštitutu za tehno logijo (Caltech) pripravljali prenovo uvodnih predavanj, ki jih študentje fizike poslušajo na začetku svojega študija. Vodstvo Caltecha je želelo ustaljen kurikulum uvodnih preda¬ vanj, ki ga že dolgo niso spreminjali, prilagoditi novim prelomnim spozna¬ njem na področju fizike v prvi polo¬ vici dvajsetega stoletja. Kar nekako samoumevno je bilo, da kot preda¬ vatelja k projektu povabijo svojega najbolj karizmatičnega profesorja. Richard P. Feynman je bil eden naj¬ izvirnejših, najzanimivejših pa tudi najzabavnejših mislecev svoje gene¬ racije, ki je znal marsikatero zaple¬ teno znanstveno teorijo predstaviti na lahkoten, vsakomur razumljiv in dostopen način. Pravi mitični status si je med kolegi pridobil, še preden je leta 1965 za svoje delo na pod¬ ročju kvantne fizike prejel tudi Nobe¬ lovo nagrado. Feynman je ponudbo inštituta, da pripravi novo serijo predavanj za bruce, z veseljem sprejel, a le pod pogojem, da lahko predavanja izve¬ de le enkrat samkrat. Ponavljanje že - povedanega ga namreč ni zanimalo. Na Caltechu so se seveda zavedali, da gre za zgodovinski dogodek, zato so skrbno posneli vsa Feynmanova preda¬ vanja in fotografirali vsako tablo, ki jo je predavatelj popisal. Predavanja so hitro postala legendarna. Po ne¬ kaj mesecih je bilo med občinstvom v predavalnici že skoraj več profesor¬ jev in raziskovalcev kot študentov. V letih 1961-63 je Feynman na izvi¬ ren način podrobno predstavil vsa področja klasične in moderne fizike. Kmalu so predavanja izšla tudi v knjižni obliki pod naslovom The Feynman Lectures on Physics, ki jih učitelji in študenti še danes z zani¬ manjem prebirajo. V enem od uvodnih predavanj je Feynman govoril o fizikalnem zako¬ nu, ki bi ga lahko postavili v samo jedro moderne fizike, če ne kar vse naravoslovne znanosti. Takole je začel predavanje: Obstaja pravilo [...], ki ureja vse naravne pojave, ki jih poznamo. Prav nobene izjeme ni, ki tega pravila ne bi spoštovala [...] Ime¬ nuje se zakon o ohranitvi ener¬ gije. To je zelo abstraktna ideja, saj gre le za matematično načelo, ki pravi, da obstaja količina, ki se ne spreminja, ko se kaj dogaja. Pri tem zakonu ne gre za opis kakega mehanizma ali česarkoli konkretnega, ampak le za nena¬ vadno dejstvo, da lahko izraču¬ namo neko število, nato opazu¬ jemo naravo, kako izvaja svoje trike, in na koncu znova izraču¬ namo to število, pa bo imelo povsem enako vrednost. SADI CARNOT- PRETAKANJE TOPLOTE KOT PRETAKANJE VODE Do ključnih znanstvenih spoznanj, ki so pripeljala do formulacije zako¬ na o ohranitvi energije, je prišlo v prvi polovici devetnajstega stoletja. Zahodni svet je bil takrat že sredi 22 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik n / št. 2 / zima 2007 STROKOVNI PRISPEVEK industrijske dobe. Odpiralo se je vse več tovarn, ki so si prizadevale s čim manj stroški povečati produktivnost. Zastavljalo se je vprašanje, ali obsta¬ jajo naravne meje pri tem, koliko dela je mogoče opraviti v danih okolišči¬ nah, še posebej z mehanskimi stroji, ki se ne utrudijo, kot se ljudje. Ima tudi narava vgrajene kakšne meje, do katerih je mogoče še povečevati izkoristek posameznih strojev? Eden prvih raziskovalcev, ki seje res¬ no lotil študija načel delovanja parnih strojev, je bil francoski fizik in vojaški inženir Sadi Carnot (1796-1832). Čeprav je že dokaj mlad umrl za kolero in so zaradi narave njegove bolezni večino njegovih zapiskov pre¬ ventivno sežgali, se je kljub temu ohranilo kar nekaj njegovih spo¬ znanj, ki jih imamo še danes za temeljna na področju študija toplot¬ nih strojev. Carnota je zanimalo delo¬ vanje konkretnih parnih strojev, da bi z opazovanjem njihovega delo¬ vanja lahko razkril univerzalni prin¬ cip delovanja idealnega naravnega toplotnega stroja. Carnot je poskušal delovanje par¬ nega stroja razumeti po analogiji z vodnim mlinom, pri čemer je vodo nadomestil kalorik. S to besedo so poimenovali domnevni materialni nosilec toplote, a v resnici ni nihče prav dobro vedel, kaj naj bi ta bese¬ da označevala. Kalorik naj bi se, po¬ dobno kot voda pri vodnem mlinu, pretakal skozi različne faze delova¬ nja parnega stroja, posledica preta¬ kanja pa je bilo opravljanje mehan¬ skega dela. Ključni element analogije med vodo in kalorikom je bila ideja, da podob¬ no kot voda poganja mlinsko kolo, ko pada z višje lege na nižjo, tudi kalorik poganja parni stroj, ko nje¬ gova temperatura pada z višje na nižjo. Pri parnem stroju je bila para le način za prenašanje kalorika iz dela stroja z višjo v del z nižjo tem¬ peraturo. Padec višine pri vodi je pri Toplotni stroj je, zelo splošno rečeno, naprava, ki zna pretvarjati toplotno energijo v mehansko delo. Prvi toplotni stroji, ki so ob odkritju povzročili pravo tehnološko revolucijo, so delovali na osnovi spoznanja, da se voda ob izparevanju oziroma prehajanju iz tekočega v plinasto stanje, ko jo segrevamo, volumsko močno razširi. Pojav je seveda nekaj vsakdanjega in ga srečujemo dan za dnem v kuhinji, ko nam začne recimo dvigovati pokrovko na loncu vrele vode. To silo, ki dviguje pokrovko med kuha¬ njem, zna parni stroj s posebnim mehanizmom pretvoriti v vrtenje kolesa. Parni stroj lahko tako poganja parno lokomotivo, ali pa opravlja katero koli drugo mehansko delo. kaloriku nadomestil padec tempe¬ rature. Iz te analogije je bilo moč razumeti, da se skupna količina kalorika ohranja, prav tako kot se ohranja skupna količina vode. Da se proces lahko ponavlja, je treba le spraviti vodo nazaj na višjo lego oziroma kaloriku ponovno povišati temperaturo. Pri tej ideji, ko pretakanje kalorika primerjamo s pretakanjem vode, se je torej količina kalorika ohranjala, saj je ta lahko proizvajal delo, ne da bi se izrabljal. ROBERT MAYER - UNIVERZALNO PRETVARJANJE ENERGIJ V začetku devetnajstega stoletja se je veliko takratnih učenjakov začelo zanimati tudi za medsebojne odnose med različnimi naravnimi silami in močmi, ki so jih takrat poznali. Z raziskavami na področju elektrike in magnetizma so namreč prišli do spoznanja, da kalorik ni edina naravna sila, ki lahko opravlja delo. Tako je postalo pomembno vpra¬ šanje, kako lahko ena vrsta sile povzroči nastanek druge. Za iskanje povezave med delovanjem različnih naravnih sil je pomemben tudi vpliv romantične filozofije, ki je verjela v nekakšno globinsko povezanost in enotnost vse narave. Misleci, ki so izhajali iz romantičnega kroga, so bili trdno prepričani, da so raz¬ lične naravne sile nekako povezane. samo še odkriti je bilo treba, kakšna je njihova dejanska povezava. Eden prvih, ki je dobil idejo o univer¬ zalnem pretvarjanju ene oblike ener¬ gije v drugo, je bil Julius Robert von Mayer (1814-78), ko je kot ladijski zdravnik potoval po tropskih krajih. Takrat je bilo še vedno zelo priljub¬ ljeno zdravljenje s puščanjem krvi, ki naj bi nekako uravnalo medse¬ bojno razmerje telesnih tekočin in pregnalo bolezen. Ko je nekoč več članov posadke na ladji hkrati zbolelo in jim je Mayer po takratni doktrini izpustil nekaj krvi, je prese¬ nečen ugotovil, da je v tropih tudi venozna kri zelo živo rdeča oziroma zelo podobna arterijski. Ta pojav so verjetno že prej opazili tudi drugi ladijski zdravniki, ki so pluli po trop¬ skih morjih, a mu nihče ni posvečal pretirane pozornosti. Mayer je bil prvi, ki se je kot naravoslovec vpra¬ šal, kje je vzrok za tako živo barvo venozne krvi? Kmalu je našel tudi prepričljiv odgovor: ker človeško telo v toplih krajih ne porabi toliko kisika za ohranjanje toplote kot v hladnej¬ ših krajih, ostane v venozni krvi več kisika, kar ji da značilno živo barvo. Na podlagi te ugotovitve je postavil hipotezo, da se v človeškem telesu, kot tudi drugje v naravi, različne energije le medsebojno pretvarjajo iz ene oblike v drugo, celotna količina energije pa se ohranja. Mayer sicer ni imel formalne fizikalne in matema¬ tične izobrazbe, saj je bil le zdravnik, zato svojih ugotovitev ni opisal na način, ki je bil takrat ustaljen v znan- letnik 11 / št. 2 / zima 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 23 STROKOVNI PRISPEVEK stvenih krogih. To je verjetno tudi razlog, zakaj ga sprva nihče ni jemal resno. Sele proti koncu življenja, ko je že skoraj obupal, da ga bodo kdaj zares priznali kot resnega znanstve¬ nika, so njegove spise odkrili drugi ugledni fiziki in mu izrekli priznanje. Za odkritje Mayerjevega prispevka pri formulaciji univerzalnega zakona o ohranitvi energije ter za nadaljnji razvoj pojma energije, je bil zaslužen nemški fiziolog Hermann von Helm- holtz (1821-94). Njegov ključni pri¬ spevek k naravoslovni znanosti so predvsem konkretni dokazi, da so tudi živa bitja nekakšni mehanski in kemični stroji. Z natančnimi študi¬ jami fiziologije živih bitij je pokazal, da je mogoče tudi delovanje žive na¬ rave zelo dobro pojasniti s povsem mehanskimi načeli. Žive sile, ki je do tedaj nekako poosebljala nemate¬ rialni vzrok, ki lahko oživi bitja v naravi, za razlago delovanja žive narave ne potrebujemo nujno. Tudi za živa bitja velja, podobno kot za neživo naravo, na primer zakon o ohranitvi energije. JAMES PRESCOTT JOULE - FAKTOR PRETVORBE MED TOPLOTO IN DELOM Razprave, povezane s pojmom ener¬ gije, so se sprva močno naslanjale tudi na ekonomsko teorijo. V ospre¬ dju je bila vzporednica med učinkovi¬ tostjo delovanja narave in delovanja družbe oziroma nastajajočega kapi¬ talističnega sistema. V okviru ekono¬ mije je imelo velik pomen raziskova¬ nje tega, kako neki sistem pripraviti do tega, da bo deloval čim učinko¬ viteje. Povsem na mestu je bilo torej tudi vprašanje, kako pripraviti nara¬ vo do tega, da bo čim učinkoviteje opravljala delo za ljudi. Poleg ekonomskega motiva za razis¬ kovanje delovanja naravnih in umet¬ nih strojev je bil pomemben tudi teološki motiv. Veliko intelektualcev je bilo namreč prepričanih, da je Bog ustvaril naravo tako, da deluje kar se da popolno. Iskanje popolnega stro¬ ja je bilo hkrati tudi približevanje Bogu in popolnosti, ki jo je ta zapi¬ sal v samo naravo. Osrednja osebnost takšnega pristo¬ pa k raziskavam na področju ener¬ getike strojev je bil James Prescott Joule (1818-89). Njegov zametek zakona o ohranitvi energije izhaja prav iz prepričanja, da se tistega, kar je Bog ustvaril, ne da uničiti oziroma izničiti z naravnim procesom. Takole je zapisal: »Pojavi v naravi, naj bodo mehanski, kemični ali življenjski, temeljijo skoraj povsem na nepresta¬ nem medsebojnem pretvarjanju pri¬ vlaka na daljavo, živih sil in toplote.« Joule je bil sin bogatega lastnika pi¬ vovarne, tako da z denarjem ni imel težav in se je lahko v miru ukvarjal z eksperimenti na področju delovanja strojev. Njegov morda najpomemb¬ nejši prispevek k znanosti o energiji je bila točna meritev pretvorbenega količnika med opravljenim delom in toplotno energijo. Joule je prvi na¬ tančno izmeril, za koliko se segreje določena količina vode, če recimo z mešanjem opravimo neko mehansko delo. To je bila ključna meritev, ki je omogočila natančno obravnavanje in preračunavanje pretvarjanja ene vrste energije v drugo energijo ozi¬ roma v opravljeno mehansko delo. LORD KELVIN - KOLIČINA ZA DELO UPORABNE ENERGIJE SE S ČASOM MANJŠA Tudi za VVilliama Thomsona (1824-1907), ki ga bolje poznamo kot lorda Kelvina, je narava predstav¬ ljala predvsem velikanski parni stroj. Iskanje čim učinkovitejšega stroja je hkrati razumel tudi kot iskanje načel, po katerih deluje narava. Želel je odkriti, kako narava izvaja procese, da bi enake rešitve lahko uporabil tudi za umetno ustvarjene stroje. Thomson je v seriji člankov, ki jih je objavil v sredini devetnajstega sto¬ letja, postavil temelje sodobne termodinamike. Zapisal je oba temeljna zakona termodinamike: zakon o ohranitvi energije in entro- pijski zakon. S prvim zakonom termodinamike je opisal ohranitev skupne količine dela in toplote. V termodinamičnih procesih se eno pretvarja v drugo, skupna količina energije pa se ohranja. Thomson je bil tudi prvi, ki je začel uporabljati pojem energija v pomenu, kot ga poznamo danes v fiziki. Pred tem je beseda energija lahko pomenila tako silo kot tudi moč. Zelo pomembna pa je bila tudi for¬ mulacija drugega zakona termodina¬ mike, ki je vplivala tudi na takratno dojemanje narave oziroma sveta kot celote. Bistvo drugega zakona termo¬ dinamike je namreč, da zaloga dela, ki ga lahko opravi narava, ni neskon¬ čna. Pri pretvarjanju toplote v delo se v delo nikoli ne more pretvoriti prav vsa toplota, ampak je del ostane v obliki toplote. V idealnem primeru toplotnega stroja je razmer¬ je med oddano in sprejeto toploto kar enako razmerju med obema absolutnima temperaturama, pri katerima se to dogodi. Ugotovitev, da je delež toplote, ki se lahko pretvori v delo, odvisen od temperaturne razlike, je pomenila, da lahko pride v končnem primeru, ko ne bi bilo več nobenih temperatur¬ nih razlik, do tako imenovane toplot¬ ne smrti vesolja. Zaloge energije, ki je v naravi na voljo za opravljanje mehanskega dela, torej niso neskon¬ čne. Količina energije, ki se jo lahko uporabi za opravljanje dela, se torej s časom zmanjšuje. Sklep iz drugega zakona termodinamike je bil na neki način pesimističen. Količina za člo¬ veka koristne energije v naravi se s časom ireverzibilno zmanjšuje. 24 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik i 1 / št. 2 / zima 2007 PRISPEVKI UČITELJEV Kdaj drevo ozeleni? — didaktično učilo Teja Rupar, študentka Pedagoške fakultete. Univerza v Ljubljani Ali ste se spomladi že kdaj zagledali v kakšen z listavci poraščen hrib in se spraševali, zakaj so drevesa spodaj že ozelenela, na vrhu hriba pa še vse brsti? Odgovor na to je preprost - na ozelenitev dreves vplivata nadmorska višina oz. temperatura zraka. S tem vprašanjem se učenci srečajo že v 5. razredu devetletne osnovne šole. Temperatura zraka pomembno vpliva na to, kje uspeva kakšna rastlinska vrsta. To je tudi razlog za vegetacijske (rastlinske) pasove. Če gremo v smeri od ekvatorja proti polu, vidimo, da so se izoblikovali različni gozdni biomi, in sicer vednozeleni tropski deževni gozd, temu sledi gozd listavcev v zmernem pasu, ki preide v mešani gozd listavcev in iglavcev, temu pa sledi gozd s prevla¬ do iglavcev. Podobna razvrstitev je tudi glede na nad¬ morsko višino. V obeh primerih, to je proti polu in proti večji nadmorski višini, gozd preide v tundro oziroma alpsko tundro. Odvisno od podnebnega tipa se z večanjem nadmorske višine različno hitro zmanjšuje povprečna letna tempe¬ ratura zraka, in sicer od 0,6 do 0,8 °C na vsakih 100 m nadmorske višine. Na zmanjševanje povprečne letne temperature zraka podobno vpliva tudi geografska širina (oddaljenost od ekvatorja). Tako se spomladi vsi biološki pojavi (olistanje, cvetenje, zorenje) zamaknejo za 3-4 dni za vsako stopinjo geografske širine oziroma za vsakih 100-130 m nadmorske višine. Nasprotno pa se v jeseni vsa biološka dogajanja poja¬ vijo že 3-4 dni prej (odpadanje listov, olesenitev) za isto razliko v geografski širini in nadmorski višini. Namen didaktičnega učila Kdaj drevo ozeleni? je pona¬ zoriti, da imata temperatura oz. nadmorska višina pomembno vlogo pri tem, kdaj kakšno drevo ozeleni oz. se olista. Temperatura zraka se namreč spreminja z nadmorsko višino. Večja je nadmorska višina, nižja je temperatura zraka. Zato se v istem času drevesa, Javorniki, 1. 5. 2006 ki rastejo na manjši nadmorski višini, prej olistajo kot drevesa, ki rastejo na večji nadmorski višini. Proces olistanja dreves torej poteka postopoma, z zamikom: od manjše nadmorske višine k večji. Didaktično učilo je narejeno tako, da lahko učenci sami postavljajo oz. vstavljajo vejice bukev na ustrezna mesta - k ustreznim nadmorskim višinam. Tako spoznavajo, kako potekajo rastni procesi listavcev. Hkrati lahko ob vsaki vejici ugotavljajo tudi značilnosti posamezne vejice in posebnosti, po katerih se vejice med seboj razlikujejo. Tako se urijo še v natančnem opazovanju in primerjanju. Ko učenci snov že dobro usvojijo, lahko didaktično učilo kot plakat obesimo na steno v razredu. Tako učencem omogočimo večjo zapomnitev, saj si s tem, ko večkrat pogledajo na plakat, tudi več zapomnijo, hkrati je to zelo nevsiljiv način ponavljanja. Vejice, ki jih učenci vstavljajo na plakat, sem nabrala na isti dan (1. 5. 2006 na Javornikih), vendar na različnih nadmorskih višinah (od 500 do 1200 m nadmorske višine), in jih posušila (herbalizirala). Iz nabranih vejic je lepo razvidno, da se bukev ne olista na vseh nadmor¬ skih višinah ob istem času. Pri nabiranju vejic sem morala paziti na to, da sem na vseh nadmorskih višinah vejice nabrala na mestih s približno enakimi rastnimi pogoji, v enakih razmerah (svetloba, nagnjenost terena, gostota dreves). Vsi ti dejavniki namreč vplivajo na to, kako hitro se bo kakšno drevo razvijalo. LETNIK 11 / ŠT. 2 / zima 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 25 PRISPEVKI UČITELJEV Na plakat sem dodala še dve besedili s pomembnimi in zanimivimi podatki: Brst je rjave barve, sestavljen iz luskolistov. List, ki se šele razvija, je svetlo zelene barve, porasel z dlako in mehak. List, ki je že razvit, je temno zelene barve in blesteč. Z nadmorsko višino pada temperatura (od 0,6 do 0,8 °C na 100 m). Rastni procesi so zamaknjeni za 3-4 dni na 100 m višinske razlike. Z dvigom nadmorske višine za 36 m olistanje pri bukvi zamuja za 1 dan. da drevo u ozeleni ^ HOOm - iuta»ljvi j« 'i KntaUsto«, 300 m - ikrua listna lasno*« w i S”, .<• St *AlvljA |_|ST,KI Jt RAl/lT -je ten>no t.lc»e bafvt, -j« Wejtee 800 m 700m 600m SCOm •Z ,.i .no po. s a .»*.<«< 0,4-0irx ro. tOOm AaSTni »ROCtSI •Pr.satiri j« tam.k rastn.k pr«CISC*, .n >.cc r i-S rfn; n* vl«iike roli*Le. OLISTANJE * i d»i^on* rodmoriie vijmo n K« oh stanj« pri bukvi kam ««. 4Jan. Didaktično učilo je primerno za učence v 5. razredu devetletne osnovne šole, v katerem spoznavajo poveza¬ nost temperature zraka in nadmorske višine ter s tem povezane pojave (npr. olistanje dreves). Poskusite lahko tudi sami najti primeren kraj in nabrati vejice ali pa upo¬ rabite fotografije vejic, ki jih izrežete iz priloge revije. Literatura: Kotar, M., Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah, Zveza gozdarskih društev Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, str. 37, 38, Ljubljana, 2005. 700m * 26 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik i i / št. 2 / zima 2007 Nadmorska višina: 1000 m Nadmorska višina: 900 m i LETNIK 1 1 / št. 2 / zima zoo7 NARAVOSLOVNA SOLNICA 27 Nadmorska višina: 800 m Nadmorska višina: 700 m Nadmorska višina: 600 m Nadmorska višina: 500 m LETNIK 11 / ŠT. 2 / ZIMA 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 29 PRISPEVKI UČITELJEV DREVOREDI - NAŠA UČILNICA Mojca Klinec, OŠ Milojke Štrukelj, Nova Gorica Ko pridejo učenci k predmetu spoznavanje narave, vedo, da bodo skupaj z učiteljem spoznavali naravo. Ker smo mestna šola, je pogled skozi naše okno pogled na ulico in na cesto. Stik z naravo lahko najdemo v parku in ko stopamo ali se peljemo skozi drevored. Slednje smo poskušali odkrivati, ko smo del pouka spoznavanja narave v 5. razredu prenesli v drevored in naše teoretično znanje poglobili s praktičnim delom. UVOD Drevoredi so naša naravna in kulturna dediščina. Poleg lepote ohranjamo z njimi tudi stik z naravo. V njih naj¬ dejo bivališče mnoge živali, pod krošnjami pa tudi trav¬ niške rastline. Lahko so naša učilnica. Tu je naše učenje prijetnejše, trajnejše. Ta drevesa živijo z nami, najsta¬ rejša so stara toliko kot naše mesto. Spodobi se, da drevorede spoznamo, polepšamo in ohranimo. CILJI: • prenesti pouk biologije v mesto, v katerem živimo, • poglabljati oziroma utrjevati učno snov spoznavanja narave v 5. razredu (morfološke značilnosti rastlin, zgradba in pomen rastlinskih organov, pomen rast¬ lin in njihovo vključevanje v ekosisteme), • opazovati, beležiti ter samostojno izvajati meritve, šteti in iskati podatke v strokovni literaturi. METODE DELA: praktično delo na terenu (opazovanje, štetje, merje¬ nje, zbiranje primerkov, beleženje), delo z literaturo (karte, pripomočki ter razna poljud¬ noznanstvena literatura), predstavitev rezultatov in razgovori. OPIS SKUPINSKEGA DELA Z učenci smo izvedli naravoslovni dan z naslovom Dre¬ voredi v Novi Gorici. Razdelili smo se v skupine, vsaka skupina je dobila naloge, ki smo jih izvajali na terenu. LETNIK 11 / ŠT. 2 / ZIMA 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 31 PRISPEVKI UČITELJEV 1. Prva skupina s tremi učenci je morala opisati, kje se nahaja drevored, prešteti drevesa v njem, opisati nji¬ hovo obliko ter ugotoviti, v kakšnem stanju je dre¬ vored. Drevored so vrisali v zemljevid Nove Gorice. Mimoidoče so povprašali, ali morda vedo, koliko je drevored star. 2. Druga skupina, v kateri so bili tudi trije učenci, je morala izmeriti višini najvišjega in najnižjega dre¬ vesa, obseg drevesnih debel (vsako deseto drevo) in fotografirati drevored. 3. V tretji skupini so bili štirje učenci, ki so morali določiti drevesa v drevoredu. Pri delu so si pomagali z literaturo. Naredili so odtis lubja (z voščenkami, ogljem) in odtise listov. Nato so opazovali zgradbo lista, listni rob, obliko listne ploskve, razporeditev žil ter obarvanost listov. Liste so tudi herbarizirali. 4. V četrti skupini je bilo šest učencev. Dva od njih sta eno uro štela vsa vozila, ki so peljala skozi drevored, drugi pa so v milimetrski papir vrisali pravokotnike, ki so predstavljali približno kvadratni meter debla. Vanje so vrisali površino debla, poraslega z lišaji. Lišaje so tudi opisali (barva, oblika). Tej skupini je bilo treba dodatno pojasniti namen njihovega dela, saj niso vedeli, da so lišaji kazalniki čistega zraka. Pri delu so si pomagali tudi z literaturo. 5. Peta skupina s tremi učenci je opazovala tla pod drevesi. Vzeli so vzorec prsti v drevoredu in jo opisali (barva, vlažnost, velikost delcev ...). Tla so tudi opi¬ sali, ali so tlakovana, asfaltirana, poraščena ... Neka¬ tere travniške rastline so nabrali, jih herbarizirali in jih ob pomoči literature določili. 6. V šesti skupini sta bila dva učenca, ki sta opazovala živali v drevoredu in njegovi okolici. Živali sta naštela, jih skicirala, poiskala njihove morebitne sledi (stopinje, iztrebke, perje ...). 7. Pozornost smo posvetili tudi ureditvi drevoreda. Ne¬ kaj učencev je preštelo, koliko je v drevoredu zaboj¬ nikov za smeti, koliko je odpadkov in kateri so, ter napisalo predloge, kako bi še polepšali drevorede. NAŠE UGOTOVITVE Skupine so opravljale delo po vseh ulicah v Novi Gorici, v katerih so zasajeni drevoredi (Cankarjeva, Gregorči¬ čeva, Jelinčičeva, Rutarjeva, Prvomajska, Rejčeva, Lavričeva ter ulica Gradnikovih brigad). Vzdolž Cankarjeve ulice se nahaja najdaljši in najlepši drevored v Novi Gorici. Namenili smo mu največ časa. Naše ugotovitve so naslednje: 32 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik n / št . 2 / zima 2007 PRISPEVKI UČITELJEV POVZETEK REZULTATOV • Učenci so v karto mesta vrisali drevorede. Ti se na¬ hajajo v Cankarjevi, Rejčevi, Lavričevi, Gregorčičevi, Delpinovi, Gradnikovi, Jelinčičevi ulici. • Večina so dvoredni, ravni, vmes je cesta. Najdaljši drevored je na Cankarjevi ulici (263 dreves). • Drevoredi so urejeni, manjkajo le posamezna dre¬ vesa zaradi ulic ali parkirnih prostorov, veliko manj¬ kajočih dreves so lani na novo nasadili. Med drevesi so tudi svetilke, reklamni panoji, zabojniki za smeti. • Naredili smo odtise lubja, listov, liste herbarizirali in določili drevesa. Drevesne vrste, zasajene v drevo¬ redih, so: tulipanovec, mandljevec, javor, hrast, japonska češnja, cigarovec. • Merili smo obseg drevesnih debel 1 m nad tlemi. Najtanjša drevesa (javor) so na Jelinčičevi ulici, saj so celoten drevored nasadili lani. Najdebelejše drevo (japonska češnja) smo našli na Delpinovi ulici (266 cm obsega). LETNIK 1 1 / ŠT. 2 / ZIMA 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 33 PRISPEVKI UČITELJEV Poraslost dreves z lišaji je od 0-50 %, v povprečju 10-20 %. Našli smo skorjaste in listaste lišaje, slednji prevladujejo. V dopoldanskem času je najbolj prometna Lavričeva ulica proti glavnemu križišču. Tla v drevoredih so ponekod asfaltirana, tlakovana, ponekod poraščena. V slednjih je prst suha, rjava, velikost delcev 1 mm do 1 cm. Pod drevesi smo našli trave, regrat, ozkolistni in širokolistni tropotec, marjetico, črno deteljo, nokoto, rman, bršljan. Opažene živali v drevoredih so: polži, deževniki, pajki, gosenice metuljev, pikapolonice, listne uši, mravlje, strigalice, kosi, taščice, golobi. Naši predlogi za polepšanje drevoredov: stalna koš¬ nja, cvetlične gredice, zasaditev manjkajočih dreves, označba drevesnih vrst z osnovnimi podatki. ZAKLJUČEK Ko spoznavamo drevorede, spoznavamo svoje mesto danes, v preteklosti, posredno pa spoznavamo tudi tuje dežele, iz katerih je bilo veliko teh dreves prinešenih. Če jim bomo namenili pozornost, jih bomo v našem vsak¬ danu tudi upoštevali in ravnali ekološko, okolju pri¬ jazno. J« r M m DREVESNO LUBJE IN LI5AJI Učiteljem, katerih prispevki so objavljeni v tej številki, založba Modrijan podarja slikovni vodnik Modrijan RASmNI1NŽ ' VAU 19e Nagrado bosta prejeli: Mojca Klinec, OŠ Milojke Štrukelj, Nova Gorica • Teja Rupar, študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani Veseli smo, da nam pošiljate svoje prispevke in tako sooblikujete revijo. Hvala za zaupanje. Uredništvo 34 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik n / št. 2 / zima 2007 MISLIL SEM, DA JE ZEMLJA PLOŠČATA Energija - nikoli dovolj razumljiva dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta. Univerza v Ljubljani O energiji in napačnih pojmovanjih v zvezi z njo smo v Naravoslovni solnici 1 že pisali. Energija spada med zahtevnejše naravoslovne pojme, čeprav je stalno pri¬ sotna v vsakdanjem življenju in zato tudi v vsakdanjem govoru. Prav to, uporaba besede energija v vsakdanjem govoru, pogosto vodi še k nadaljnjim zapletom v nje¬ nem naravoslovnem razumevanju. Tako učenci govorijo, da je »bencin kot energija« ali da je »energija neke vrste sila«. Prav pojem energije je stalen dokaz za to, da se naivne ideje, ki nastanejo iz vsakdanjih izkušenj, kljub pouku naravoslovja ne spremenijo, če jih neposredno ne poiščemo in soočimo z ustreznejšimi razlagami. Tudi tako zastavljen pouk pa je lahko zopet vir novih napač¬ nih pojmovanj. Tako so učenci, ko so spoznali, da je energija v različnih oblikah (kinetična, potencialna, prož- nostna, notranja ...), dodali še svoje oblike, na primer energija vztrajnosti ali energija trenja. Pajacek na vzme¬ ti, ki je zaprt v škatli, dvigne pokrov zaradi »vztrajnosti« vzmeti. V tem kontekstu je nastala tudi »naravna ener¬ gija«, na primer energija vetra ali tekoče vode, od tod tudi govor o »obnovljivi energiji«. Zato je pomembno razmejevanje med oblikami energije in viri energije. S tem je povezano tudi razumevanje ohranjanja in po¬ rabljanja energije, saj se pri porabljanju energije goriva zmanjšuje samo zaloga goriva, ne pa energija sama; ta se le pretvarja v drugo obliko in raztresa po okolju. Vzrok za zmedo v razumevanju je lahko tudi v pristopu učiteljev naravoslovja, saj nezavedno ali zato, ker se jim nekatera dejstva in razlage zdijo samoumevne, nerazu¬ mevanje pri učencih še poglabljajo. Neredko imajo učite¬ lji, ko pripovedujejo o energiji, v mislih točno določen pojav ali sistem. Tako je za biologe pomemben pred¬ vsem pretok energije med členi sistema ali življenjskega okolja, za kemika je energija povezana s spreminjanjem snovi, za fizika pa z delom, ki ga opravlja neko telo. Ni pa nujno, da bi na ta način utemeljevali svoje razlage tudi učenci. Za nekatere učence pomeni potencialna energija energijo, ki nastane, ne pa shranjene energije, na kar misli učitelj. Baterija (galvanski člen) ima zato zanje potencialno energijo svetlobe, če je v baterijski svetilki, ali energijo zvoka, če sproži zvonjenje. Nekatere raziskave kažejo, da sta zlasti pojma potenci¬ alne in notranje energije nediferencirana, saj se notra¬ nja energija, ki je vezana v snoveh, lahko razume kot potencialna, saj tudi ta lahko opravlja delo. Energija se v teh primerih pojavlja kot povzročitelj neke spremem¬ be, ki je lahko shranjen v nekaterih telesih. Od tod vodi povezovanje energije s silo, z gibanjem ali z močjo. Učenci, ki so pripisali energijo neživim telesom, so po njeni prisotnosti ali odsotnosti sklepali, ali se bo telo gibalo ali ne. Tako je energija pravzaprav pomenila akcijo, »dejavnost«, ki se najpogosteje manifestira kot gibanje. V nekaj raziskavah razumevanja pojma energije so nekateri učenci uporabljali besedi sila in energija izmenoma. Pojma so sicer razlikovali, vendar so s tem izražali njuno povezanost. Tisti učenci pa, ki se o ener¬ giji niso učili, so še pogosteje mislili, da je energija neke vrste sila. Marsikaj od tega, kar se plete po otroških glavah, tudi drži, čeprav ne na tak način in tako povedano. Pojavi se res dogajajo zaradi energije, pravzaprav zaradi spremi¬ njanja in prenosa energije. Sile, ki kaj potiskajo ali vle¬ čejo, pa tako kot zvok, svetloba ali elektrika energijo le prenašajo. »Ker je energija abstrakten in zahteven pojem, ki smo si ga ljudje izmislili, da z njim opisujemo spremembe, ki se dogajajo na različnih področjih naravoslovja, je bolje kot iskati definicijo in odgovor na vprašanje, kaj je ener¬ gija, prikazati njeno univerzalno naravo in razlagalno moč na vrsti primerov.« Tako so zapisali v priporočilu učiteljem avtorji priročnika Energy for a change 2 , ki je v novozelandskih osnovnih šolah precej spremenil pouk 0 energiji. Literatura: 1 Atrač S.: Poučevanje koncepta energije prek bioloških vsebin, Naravoslovna solnica, letnik 3, št. 2, Modrijan, Ljubljana, 1999. Krnel D.: Zapri vrata, da ne uide toplota, Naravoslovna solnica, letnik 3, št. 3, Modrijan, Ljubljana, 1999. Krnel, D.: Kaj se dogaja z energijo, ko jo porabljamo, Naravoslovna solnica, letnik 5, št. 1, Modrijan, Ljubljana, 2000. Lazar, A., Krnel, D., Gostinčar Blagotinšek, A.: S soncem do elektrike, Naravoslovna solnica, letnik 10, št. 2, Modrijan, Ljubljana, 2006. Pečenko, N.: O sončni energiji, Naravoslovna solnica, letnik 10, št. 2, Modrijan, Ljubljana, 2006. 2 Energy for a change, Teachers guide, The learning in Science project. Univerza VVaikato, Hamilton, Nova Zelandija, 1989. 3 Understanding Science ideas. A guide for a primary teacher, Nuffield primary Science, Collins Educational, London, 1997. 4 Driver R. in drugi: Making sense of secondary Science, Routledge, London, 1994. LETNIK 11 / št. 2 / zima 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 35 KOMENTAR K STENSKI SLIKI SONCE NAM DAJE ENERGIJO mag. Seta Oblak Sliki predstavljata enako prizorišče. Na prvi sliki z naslo¬ vom POTOVANJE ENERGIJE V NARAVI je prikazana pot energije, ki prihaja na Zemljo s sončno svetlobo. Na njej ni človeka in njegove dejavnosti. Zemlja ima tudi lastne energijske vire, npr. geotermalno energijo, vendar teh slika ne zajema. Energija s Sonca je predstavljena z naj¬ širšo puščico in z nekaj širokimi puščicami. Te pona¬ zarjajo, kako sončna svetloba ogreva tla in vodo, po¬ vzroča izhlapevanje vode in omogoča fotosintezo rastlin. Z ozkimi puščicami je predstavljeno nadaljnje potovanje energije s snovjo: dviga se z ogretim zrakom in se prenaša z zračnimi tokovi, dviga se z vodnimi hlapi in se s padavinami vrača na zemeljsko površje. V oblakih se lahko ob medsebojnem drgnjenju nabere tudi statična elektrika, ki se sprosti s strelo in gromom. Tudi tu energija potuje in se pretvarja, in čeprav je to z energijskega stališča obroben pojav, je na človeka vedno napravil močan vtis. Energija nato potuje z vodo z gora v nižine in se pri tem iz poten¬ cialne energije pretvarja v kinetično energijo. Z ozkimi puščicami je prikazano tudi prehajanje energije s hrano od rastlin do živali ter kopičenje energije v organskih odpadkih v tleh. Valovite puščice predstavljajo potova¬ nje energije s toploto. Oddajajo jo ogreta tla in voda. kot toplota pa se vrača nazaj v ozračje tudi energija, ki jo porabijo živa bitja. Zemlja to energijo nazadnje izseva v vesolje, zato se v milijonih let ni segrela, čeprav dobiva od Sonca vedno novo energijo. Na sliki so prikazani le bistveni poudarki, lahko pa dodajamo še druge primere. Tako npr. lahko omenimo, kako zaznavamo energijo svetlobe, ki prihaja s Sonca: ko se postavimo z obrazom proti Soncu, čutimo, da nam je topleje, ker naša koža vsrkava svetlobo in se ogreje. Druga slika ČLOVEK IZKORIŠČA ENERGIJO IZ NARAVE prikazuje, kje človek posega v potovanje energije in jo na njeni poti izkorišča. Že dolgo izkorišča energijo vetra in tekoče vode, pa tudi energijo lesa in fosilnih goriv. V zadnjem času si vse bolj pomaga z alternativnimi viri, ki so prijaznejši za okolje: sončno svetlobo neposredno izkorišča za ogrevanje vode v kolektorjih in za pridobi¬ vanje elektrike v sončnih celicah. Uporablja pa tudi biogorivo, kar na sliki ni posebej prikazano. Ker je prika¬ zano le potovanje energije s Sonca, na sliki niso ome¬ njene jedrske elektrarne, saj njihovo gorivo ni nastalo s pomočjo sončne svetlobe. Na novem Šolskem portalu založbe Modrijan www.modrijan.si/eprosojnice/naravoslovje lahko najdete tudi animirano stensko sliko v obliki elektronske prosojnice. 36 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik ti / št. 2 / zima 2007 Rubriko ureja Nikolaj Pečenko RAČUNALNIŠKI MOLJ Zgodba o energiji www. managenergy. net/kidscorner/ Naš tokratni spletni sprehod nas bo popeljal po spletnih straneh, posvečenih energiji in ener¬ getiki. Energija, predvsem gospodarno ravnanje z njo, je dandanes izjemno pomembno pod¬ ročje našega vsakdanjega življenja, zato se je že po kratkem brskanju pokazalo, da je izbira zelo velika. Začnimo s spletno stranjo generalnega direktorata za energijo in transport Evropske komisije. A naj vas učeni naslov ne prestraši - evropski birokrati so pripravili prav zanimivo spletno stran, namenjeno otrokom in mladini (in njihovim učiteljem ter učiteljicam). Kot se za zdru¬ ženo Evropo spodobi, si jo lahko ogledamo tudi v slovenščini. Spletna stran je razdeljena na tri dele: za otroke od 7. do 11. leta, od 11. do 15. leta in za učitelje. V naslednjem koraku kliknemo še na slovensko zastavo, in če smo izbrali prvo sta¬ rostno skupino, se znajdemo na pisani animirani spletni strani, po kateri seje najbolje spreho¬ diti z miško in pogledati, na kaj vse lahko kliknemo. Tu so na primer vetrnice, in če kliknemo nanje, si lahko ogledamo delovanje vetrne turbine in mlina na veter. S klikom na sončne zbiralnike na strehi pa pridemo do podatkov o sončni energiji. Najmlajšim uporabnikom so namenjene pobarvanke, za popestritev pa je tu še tematsko obarvana računalniška igrica. V starejši starostni skupini pobarvank seveda ni, so pa zato podatki toliko izčrpnejši. Učite¬ ljem namenjen del je nekakšen specializiran spletni imenik, v katerem boste našli še številne druge spletne strani, povezane z gospodarno rabo energije in varovanjem okolja. Energy Kid's Page www.eia. doe.gov/kids/ Še neprimerno več zanimivih spletnih strani o energiji je v angleščini. Eno od zanimivejših strani, namenjenih otrokom, so na primer pripravili pri ameriškem vladnem uradu za energet¬ sko informiranje. Razdeljena je na šest glavnih oddelkov. V prvem najdemo najrazličnejše po¬ datke, v drugem so kvizi, uganke, pobarvanke in podobne zabavne stvari, v tretjem izvemo marsikaj zanimivega o zgodovini izkoriščanja energije, četrti je namenjen pouku, poskusom in učiteljem, v petem so povezave do številnih drugih sorodnih spletnih strani, na koncu pa je še slovarček pojmov. Ker je spletna stran v angleščini, za neposreden pouk sicer ni primerna, razen seveda če ga povežemo z učenjem angleščine, kar pa je žal pri nas vse preredko uporabljen način pouka. Zato pa bodo na njej učiteljice in učitelji našli veliko zanimivih in pri pouku koristnih podat¬ kov, primerov, nasvetov, poskusov, slik ... Šolski poskusi www. need. org/energyfair. php Zelo uporabno spletno stran ima tudi ameriška organizacija NEED (Državni program za izobra¬ ževanje o energetiki). Na njej najdemo sicer še marsikaj zanimivega, a nas je tokrat zanimal le njen oddelek s šolskimi poskusi. Tu so namreč opisani številni zanimivi poskusi, ki se jih lahko lotimo pri pouku. Za primer si poglejmo samo en zanimiv in zelo preprost »zimski« poskus, v katerem ugotavljamo, ali lahko pozimi, ko je temperatura pod ničlo, stalimo led. V tri poso¬ dice damo po nekaj kock ledu in jih postavimo na sonce, pri čemer eno pustimo nepokrito, drugo zapremo s kosom prozorne, tretjo pa s kosom črne plastične folije. Vsakih 15 minut nato pogledamo, kaj se dogaja z ledom. Vsega skupaj je opisanih 39 poskusov, razdeljenih na tri težavnostne stopnje, med katerimi boste prav gotovo našli nekaj primernih za pope¬ stritev pouka. Energy Quest www. energyquest. ca.gov Zanimivo spletno stran, namenjeno otrokom, je pripravila tudi kalifornijska komisija za ener¬ gijo. Tudi tu je, podobno kot na prej omenjeni evropski spletni strani, koristno z miško zaokrožiti po uvodni strani in pogledati, na kaj vse lahko kliknemo. Za kupčkom legokock se na primer skriva oddelek »kako deluje«, kjer si lahko ogledamo, kako deluje termometer, hladilnik ali na primer ogenj. In to je samo eden od številnih zanimivih oddelkov. S klikom na mikroskop pridemo do opisov številnih zanimivih poskusov, ki se jih lahko lotimo pri pouku, s klikom na televizor pa do »filmske sobe«, v kateri najdemo več zanimivih videoposnetkov in krajših dokumentarnih filmov. Izdajmo še, da se za jabolkom na mizi skriva oddelek za učite¬ lje, preostalo raziskovanje te zanimive spletne strani pa prepuščamo vam in vašim učencem. Honoloko www.honoloko.org Za konec tokratnega spletnega sprehoda si oglejmo še poučno okoljevarstveno obarvano igrico Honoloko, ki sojo pripravili pri Evropski agenciji za okolje in ki jo omenjamo predvsem zato, ker je prevedena tudi v slovenščino. Med sprehodom po otoku Honoloko izvemo marsi¬ kaj koristnega o zdravem življenju, varovanju okolja in varčevanju z energijo. Med sprehodom moramo odgovoriti na številna vprašanja, od naših odgovorov nanje pa je odvisno zdravje in zadovoljstvo prebivalcev na otoku. Vsekakor zanimiva popestritev pouka. LETNIK 11 / št. 2 / zima 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 37 IZ ZALOŽB EPIDEMIJE • Avtor: Richard VValker • Prevod: Irena Kavčič • Pomurska založba • Murska Sobota, 2006 • 64 strani zbirka Potovanja DIVJE VREME • Avtorica: Carolyne Harris (z izjavami lovilca viharjev, VVarrena Faidleya) • Prevod: dr. Saša Gaberšček • Pomurska založba • Murska Sobota, 2006 • 54 strani Knjiga formata velike slikanice nas skuša informirati in naučiti nekaj o tem, kaj so epidemije. Struktura vsebine je premišljena in avtor nas na začetku seznani z osnovnimi pojmi, kot so bakterije, virusi, kaj je bolezen in kaj množični izbruh bolezni kot epidemija. Opisani so vzroki za nastajanje bolezni, ko bakterije in virusi prodrejo v telo, nato pa še to, kako se telo pred njimi brani. Temu sledi opis velikih epidemij in pandemij v zgodovini človeštva v kronološkem zaporedju. Navedeni so bole¬ zenski znaki in način prenosa ter vrsta prenašalcev bolezenskih klic. Zanimive so razlage prvih okužb s pre¬ nosom klic z udomačenih živali na človeka. Nato pa sledi dovolj objektivno poročanje o grozljivih epide¬ mijah in neznanju ter nemoči ljudi, da bi jih zajezili. Nepristransko je tudi seznanjanje bralca s prenosom bolezni belih kolonizatorjev na še ne okužena ljudstva, ki so jih srečevali na svojih trgovskih, vojaških in razisko¬ valnih poteh, pa tudi obratno, prenos bolezni iz odda¬ ljenih krajev v domovino. Knjiga nas seznani tudi z boleznimi in epidemijami rastlin in domačih živali, ki imajo lahko prav tako kot človeške bolezni katastro¬ falne posledice za ljudi. Ob opisu bolezenskih znakov, prenašalcev in smrtnosti knjiga seznanja tudi o načinih preprečevanja in zdravljenja, od manj uspešnih, v času kuge v srednjem veku, do uspešnejših z iznajdbo cepiv, s katerimi smo nekatere bolezni popolnoma izkoreninili. Knjiga sklene kronološki pregled s še vedno aktualno epidemijo AIDS-a in boleznijo »norih krav« ter načini preprečevanja in uspešnostjo pri zdravljenju. Za vsakim poglavjem, ki je večinoma dolgo 3-4 strani, najdemo slovarček z opisi strokovnjakov, ki se z epide¬ mijami posredno ali neposredno ukvarjajo, in naslove spletnih strani, kjer se lahko še globlje poučimo o opi¬ sani temi. Prav slednje je lahko problematično, na kar opozarja tudi izdajatelj, saj so spletni naslovi lahko že zastareli ali ukinjeni in morda res ne spadajo v knjižno izdajo. Knjiga je bogato ilustrirana in opremljena s fotografi¬ jami, ki ustrezno dopolnjujejo besedilo. Besedila je malo, napisano pa je v preprostem jeziku, razumljivem pismenemu osnovnošolcu. Razumljivost omogoča tudi slovar izrazov na koncu knjige. Epidemije kot ena od katastrof, ki bi lahko ogrozile človeštvo, so zagotovo, kljub svoji temačni vsebini, zanimivo branje za najstnike - njim je knjiga najbrž namenjena, čeprav sem jo tudi sam z zanimanjem prebral. dr. Dušan Krnel Divje vreme Zasledovalec viharjev nas v knjigi vodi od ene naravne katastrofe do druge. Opisi resničnih dogodkov, krajev in časa dogajanja so podkrepljeni s fotografijami, ki naredijo vtis, kot da so narisane, no, vsaj pobarvane. Čeprav prevladujejo opisi vrtinčastih viharjev z ameriške celine, so zastopani tudi pojavi iz drugih delov sveta. Univerzalno napeto branje, torej. Razlage vzrokov za različne vrste naravnih nesreč so včasih nakazane, pone¬ kod tudi zares zapisane in so korektne. Žal ostajajo večinoma na pol poti; preveč jih je za bralca, ki je željen gole senzacije, za nekoga, ki bi se želel iz knjige česa naučiti, pa premalo. S strokovne plati tudi slovarčku izrazov, ki je dodan ob koncu knjige, ni kaj očitati. Pa vendar knjiga vzbuja mešane občutke. Med obrača¬ njem strani se bralcu zazdi, kot da sedi pred televizijo, da je knjiga niz izsekov iz dokumentarnih oddaj o lov¬ cih na viharje - kar je verjetno tudi namen ali pa je celo res. Neznosna privlačnost televizijskega ekrana, s kate¬ rim knjiga izgublja boj za pozornost mladih (in drugih) bralcev, knjigo in njeno identiteto spreminja na prefi¬ njen način. V poskusih, da bi bila tiskana beseda vsaj nekoliko konkurenčna gibljivim slikam, postaja skoraj groteskna. Še tako zasičene slike, nalašč poudarjeni prizori člove¬ ške bede in kataklizmične podobe na papirju ne morejo 38 NARAVOSLOVNA SOLNICA letnik it / št. 2 / zima 2007 IZ ZALOŽB konkurirati filmu. Oblikovalski prijemi, kot so prosojna okenca, ki ne služijo ničemur, razen navidezni všečnosti, tudi ne prepričajo. Morda pa knjiga sploh ni glavni krivec. V podobni vlogi kot knjiga, je tudi vsebina, naravoslovje, ki je čedalje manj popularno in cenjeno. Vzbuditi zanimanje za nara¬ voslovje pri široki publiki skoraj nujno pomeni pavlihov- stvo in teater. Ali pač ne? Čeprav papir vse prenese, smo knjigi vajeni zaupati, in ko jo vzamemo v roke, pričakujemo estetske užitke in/ali nova spoznanja. A časi se spreminjajo tudi na knjižnem trgu. Raziskave pa vendarle kažejo, da obeti za knjigo le niso tako črni, kot so napovedovali računal¬ niški in DVD-navdušenci. Le da z drugimi mediji knjiga ne bi smela niti poskušati tekmovati na njihovem pod¬ ročju: brezupno je poskušati kuharja prekositi pri peki pečenke, raje ga izzovimo k teku! »Divje vreme« name ni naredilo želenega vtisa. Kot nara- voslovka sem pri prebiranju poljudnih knjig na to temo videla že boljše, a tudi mnogo slabših. Zmotila meje všečnost za vsako ceno, toda ob pogledu na kričave platnice cenenih revij, ki pri mladih predstavljajo alterna¬ tivo poljudnemu branju, kot je »Divje vreme«, skušam najti razumevanje za avtorja in založnike. A kje je meja? dr. Ana Gostinčar Blagotinšek Osupljive pretvorbe - Kako so narejene vsakdanje stvari Knjiga nas najprej pritegne z zanimivim naslovom, ki popolnoma ustreza predstavljeni vsebini. Zanimiva je tudi ilustracija na naslovnici, saj prikazuje, kako iz živali, rastlin in rudninskih snovi nastajajo sladoled, kavbojke, svinčnik, plišasti medvedek, zobna krema itd. Obetaven naslov ima tudi zanimivo vsebino, in sicer tako v besedilu kot v ilustracijah. Ilustracije so nazorne in dovolj šaljive, da bralca ne zavajajo, saj bi sicer obsta¬ jala nevarnost, da bi si mlajši otroci v resnici predstav¬ ljali miniaturne delavce, ki sodelujejo pri proizvodnji. Prav razveseljivo je, da seje v poplavi poljudnoznanstve¬ nih knjig nekdo lotil predstavitve tega, iz česa in kako so narejene stvari, ki jih uporabljamo v vsakdanjem živ¬ ljenju in se nam zdijo samoumevne, pa se o tem, kako nastanejo, le redkokdaj vprašamo. V knjigi je prikazano, kaj se dogaja v tovarnah. Prika¬ zani so najbolj značilni koraki, po katerih iz surovine nastane končni izdelek. Pri izboru predmetov je avtor želel predstaviti čim več vsakdanjih predmetov: zato spoznamo proizvodnjo velikoserijskih športnih copat in ne ročno izdelanih čevljev, tovarniško izdelan kruh in ne kruha, pečenega doma. Vsebina je razdeljena na pet poglavij: predmeti za prosti čas, kot so zgoščenke, žvečilni gumi, plastični dinozavri ...; hišni predmeti, kot so jedilni pribor, ogle¬ dalo, milo ...; hrana, kot je čokolada, testenine, čips ...; oblačila, kot so bombaž, športni copati, delavske roka¬ vice ... Spoznamo proizvodnjo kar 69 predmetov. Zad¬ nje poglavje je, po mnenju avtorja, ključ knjige, saj so v njem predstavljene osnovne surovine, iz katerih so narejeni predmeti, opisani v knjigi. Nenavadna in zani¬ miva je zamisel, da je med surovinami prikazana tudi reciklaža. Zelo smiseln je tudi uvod, v katerem avtor na kratko opiše zgodovinski razvoj izdelkov, od pradavnine, prek obrtništva do industrijske revolucije. Omenjeni so tudi mejniki v tem razvoju: izum strojev, parnega pogona, tekočega traku in računalnikov. Spoznamo tudi pojma primarna proizvodnja (od surovin do polizdelkov) in sekundarna proizvodnja (nastanek končnega izdelka). Morda je le izbor nekaterih predmetov za nas manj vsakdanji, na primer žoge za bejzbol, žoge za ragbi, jasnovidnih rogljičkov in sladiča. Nekoliko nenavaden je tudi izraz stelja za mačje stranišče. Moti tudi, da se v poglavju oblačila mešajo izdelki in polizdelki. Morda je razlog v prevodu, saj pod naslovom modri džins pravzaprav spoznamo, kako naredijo kavbojke. Predstavitev proizvodnje izdelkov je poenostavljena, tako da je lahko razumljiva in hkrati strokovno pravilna. Pogosto so predstavljene tudi zanimive in šaljive dodatne informacije in ilustracije. Knjigo priporočam vsem radovednim, starim od 5 do 99 let. dr. Darja Skribe - Dimeč Knjige smo si sposodili v knjigarni Konzorcij, Ljubljana LETNIK 11 / ŠT. 2 / ZIMA 2007 NARAVOSLOVNA SOLNICA 39 DVODNEVNI SIM 13. in 14. april 2007 p Grand ho NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA II 470 358 KAJ VAM PONUJAMO? GRADIVO Vsak udeleženec prejme učbeniške komplete enega razreda. VREDNOSTNI BON Prejeli boste vrednostni bon za 40 €, ki ga lahko vaša šola vnovči na založbi Modrijan pri nakupu njenih učbenikov za predstavljene predmete. RAZSTAVO UČIL IN UČNIH PRIPOMOČKOV Med simpozijem vam bomo pripravili razstavo učil in učnih pripomočkov. VEČERJO S KULTURNIM PROGRAMOM Za vse udeležence bo založba Modrijan pripravila večerjo s kulturno-zabavnim programom. PRIJAVLJANJE Po pošti: Modrijan založba, d. o. o. Poljanska c. 15, p. p. 2004 1001 Ljubljana Po faksu: (01)236 46 01 Na spletu: www.modrijan.si 1920065769,2 PROGRAM PLENARNI PREDAVANJI Ana Nuša Kern, prof. Pouk za popolno usposobljenost doc. dr, Marko Kreft Raziskovalne metode so gonilo napredka znanosti Poučevanje MATEMATIKE, NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE, DRUŽBE ter SLOVENŠČINE v 4. in 5. razredu osnovne šole DELAVNICE - DRUŽBA dr. Jurij Senegačnik Slovenske pokrajine dr. Maja Umek Učne metode pri socioloških temah v 4. r. Premagajmo predsodke DELAVNICE - MATEMATIKA Terezija Uran Geometrijske dejavnosti Mateja Miklavčič Tremo orehe in Katja Briški Pisno računanje in didaktične igre DELAVNICE - NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA dr. Barbara Bajd Človeško telo dr. Dušan Krnel Kako raziskujemo dr. Saša A. Glažar Spremembe snovi Sonce in senca Poučevanje vsebin tehnike DELAVNICE - SLOVENŠČINA Marta Kocjan - Barle Poučevanje branja in bralna tehnika v 5. r. Mateja Miklavčič Učna ura s pripovedjo o doživetju in Katja Briški mag. Seta Oblak Igor Hostnik Poučevanje NARAVOSLOVJA v 6. in 7. razredu osnovne šole Prijave sprejemamo do 11. aprila 2007. Za dodatne informacije pokličite na tel.: 01/236 46 00 KOTIZACIJA Kotizacija za osebo znaša 20,00 €. Modrijan DELAVNICE - NARAVOSLOVJE prof. dr. Barbara Bajd dr. Metka Kralj prof. dr. Saša A. Glažar. asist. dr. Iztok Devetak doc. dr. Dušan Krnel mag. Seta Oblak Raznolikost živih bitij v različnih ekosistemih Ekosistem kot izhodišče za obravnavo naravoslovnih konceptov v 7. razredu Kamnine Kemijska reakcija pri naravoslovju v 7. razredu Naravoslovje + Živa bitja v okolju izmenjujejo energijo in informacije Ljudje izkoriščamo energijo iz narave > M Človek potrebuje energijo za življenje - to energijo dobiva s hrano. Energijo pa potrebuje tudi za ogrevanje, za razsvetljavo, za pogon vozil, za stroje, ki opravljajo delo c namesto njega, za industrijo. V ta namen izkorišča različne \_ energijske vire: veter, vodni tok, goriva in sončno svetlobo Potovanje energije v naravi Lnergijo prenaša tudi elektrika: strela lahko podre drevo in: povzroči požar. Zemlja dobiva energijo od Sonca. Do zemeljskega površja jo prinaša svetloba. Zrak se med dviganjem ohlaja Hlapi se v višini zgostijo v kapljice in se kot padavine zemeljsko površje. Sneg in led se talita, ko ju ogreva sončna svetloba. Voda se zliva v potoke. Vetrovi poganjajo turbine vetrnih elektrarn. Zračni in vodni tokovi poleg kinetične energije prenašajo tudi svojo notrapjo energijo. Ge-so toplejši od oKertja^ kamor prihajajo, oddajajo toploto in ga ogrevajo. Voda v gorskih potokih tn rekah ima zaradi višine potdrifeialno energijo. Ko tepe po^regu navzdol, pa se ji veča kinetična energija. Zato lahko dolbe rečno strugp^ Zrak nad ogretimi tlemi se segreva in dviga. Zato nastanejo zračuL-^-^' tokovi - vetrovi, ki imajolunetično energijo Močni vetrovi lahko lomijo drevje. Elektrika prenaša energijo na daljavo Vodni tok poganja turbine hidroelektrarn Sončna svetloba se na zemeljskem površju vpija in ogreva kopno in morje. Ogreta tla oddajajo toploto okoliškemu zraku. Sončna svetloba ogreva vodo v kolektorjih. Ko sončna svetloba ogreva vodo, ta izhlapeva in se dviga v ozračje Svetloba v sončnih celicah povzročala nastaja elektrika. Ta prenaša energijo do žarnice Pri rastlinah svetloba omogoča fotosintezo. Pri tem se energija svetlobe kopiči v sladkorju, ki je hrana za rastlino.^_ To je vezana eitergija Les je gorivo Z rastlinami se hranijo ljudje in živali ter tako dobijo energijor^pouubno zaJuvljeukuulhovi organi dejujejo*, lahko se gib jejo, delajo, oddajajo toploto. Porabljena jepergjja se kot toplota vrača v okolje. Sodobni človek si prizadeva da bi imel energijo na voljo, kjerkoli in kadarkoli io-petrel Fosilna goriva —nafta, premog in zemeljski plin - se uporabljajo za ogrevanje in za pogon strojev. — V~ostankih živih bitij, ki so živela ^efavmm, se je ta vezana energija ohranila; to so fosilna g o r iva (prem nafta in zemeliski plin). daje Zemlj