Hovice pa I>r- Janez Bleiweis. V. 1817. »Leta tekočiga daj vam sreče obilno previdnost — Tudi naroda otes je slavniga čina poslopje« — mislil si je dr. B1 e i w e i s, pričenši vredovanje p e t e g a tečaja svojih Novic. Dohajalo mu je vedno več dobrih dopisov od vseh strani. Sam je priobčil v tem letniku ca pr.: BNov kiuh iz ogeršičnih preš. Spominki na Gorensko. Amerikanska škoporeznica, ki vse druge prekosi. Šent-Elenska pšenica. Za božjo voljo ali še ne bo konec vraž. Novi zvonovi v Starim Tergu na Štajarskim. Dajte jesti lačnim! Alojzjevše v pervim letu po svojim začetku. Drobtince za novo leto. Kako prisadno pljučnico živine ozdravljati. Življenje ranjciga korarja Val. Staniča po dokt. Švabu. Premišljevanje na pogorišu koliseuma v Ljubljani". Vmes je obravnaval ob kratkem kinetijske in rokodelske reči; urno, kajjenovega? Pobiral je drobtinice iz raznih časopisov, naznanjal nove knjige, slovensko slovstvo, poslavljenja zaslužnih mož, umiranje znanih domoljubov, vpisoval v bukve črne pa tudi v zlate poredneže in neporedneže, obračal tako, da je v vsakem listu na čelu bila kaka lepa pesinica itd. BNamesto navadne besede pevec se nam beseda pesnik v pomeni Dichter veliko primerniši zdi, pisal je vže v prejšnjem tečaju, sicer ne vemo razločka med tistim, ki poje (pevec), in pa med tistim, ki pesini zlaga (pesnik). Tudi ni vsaka pesem za petje, torej tudi beseda pesem ni prav pripravna za vse pesniške dela sploh. Vemo sicer, de tudi v nemškim jeziki včasi pesnika Siinger imenujejo, tode tu se ni zmote bati, ker to besedo le bolj izobraženi Nemci rabijo, ki razloček dobro vedo; prosti Nemec pa pesnika le Dichter imenuje. Naj bo tedej pevec, ki poje; — pesnik pa, ki pesmi zlaga". — Modri vrednik kaže se v modrih opazkah tu in tam. Kako kratko in krhko slika str. 34 na pr. pijanca: BMislimo, de ni treba hudili nasledkov, ki iz pijanosti za človeško zdravje izvirajo, dolgo in široko popisovati: saj jih pijanci očitno na ogled nosijo na posušenih možganih, na zgubljenhn pomnježu, ognjenim ali pa perstenim obrazu, na suhih pljučah, na skerčenim želodcu, ki ni nikoli lačen ampak vedno žejin. Poglej pijanca, kako vedno z glavo maje in kako se mu roke tresejo! K vsim prisadnim boleznim je natora pijanca silno nagnjena, protin (piitika) mu kosti lomi, zlatenca ga nadlega, vodenfca se ga prijema! Če ga jetika ali vodeuica ne umori, ga mertud (božji žlak) udari, de večidel v škornjicah umerje!" — BKakor smo letas deležnikam Novic lepo doklado — Kmetijsko kemijo — brez plačila podali, ktera je zlatiga denarja vredna, bomo tudi prihodnje leto Novicam kaj posebniga priložili, če bo število deležnikov toliko, de bomo v stanu, to storiti, piše v oznanilu šestega tečaja. In ktere doklade bojo neki to? — Pervič mislimo podati.. Zlato Vas, spisal čoke, poslovenil Malavašič; .. druga doklada bo Divica Orleanska, spisal Šiler, poslovenil Koseski . .. Razun teh še podobo vozov na železnici. . pa napev k pesmi BŽivljenje". — Novo leto bo tedej deležnikam Novic veliko veliko noviga in lepiga prineslo. In tako bomo z blagoslovam Božjim in s pomočjo verlih prijatlov veselo začeli novi tečaj in si skoz in skoz prizadevali, tudi poglavne liste Novic v tem stanu ohraniti, de bojo bravcam zmirej bolj všeč — de jim bojo vedno v poduk in veselje! Dosega tega namena bo vredništvu nar ljubši plačilo. Še enkrat povabimo k obilnimu naročilu na slovenske Novice, kterih cena z vsimi dokladami je tako majhna, de ga ni v celim cesarstvu časopisa tako nizke cene". — In v BSlovo od letošnjiga tečaja Novic" v zadnjem listu na koncu pravi tolikanj lepo: nZ vero, upanjem in ljubeznijo bomo novo leto začeli!" VI. 1848. »Poštenje v sercu hrani slednji stan, ¦— Boga se boj, in derž' pravice! — Verh tega mirno dolge leta — Kmetijo živi Bog in kmeta!« — voščile so Novice, kterim je od več strani ob novem letu došlo tolikanj prijaznih voščil, da jih natisniti niso mogle. nKako prijetno je, ker ima po Novicah vsak bravec pravico, kakošno znajdbo, kakošen svet ali kar si bodi brez plačila očitno oznaniti, ali pa za svet v potrebi poprositi in se z daljnimi prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novice Slovencam dali in tako nas tame rešili, v kteri smo poprej tavali!" — pisal jim je neki kmetovavec. Dr. Bleiweis glasil se je v šestem tečaji pogostoma, na pr. v sostavkih: ,,Od plesniviga vina. Vata zoper otekljine in rane nar boljši zdravilo. Pomoček zoper sušico ali zginjavico nog pri konjih. — Slava slava uašimu presvitlimu cesarju B^erdinandu I. — Krajnska hranilnica. Pomenki s kmeti in rokodelci v mnogih rečeh sedanjiga časa. Konstitucija. ProŠDJa krajnskih deželaih stanov v rečeh slovenskiga naroda. Oglas kmetam zavoljo tlake, desetine in drugib gruntnih gosposkinib dacij. Odperto pisemce krajnskih poslancov vsim Slovencam. Cesar nam je zdej nar bolj potreba. Pogovor dveh kmetov zastran poslancov v Dunajski državni zbor. Sveti Oče papež. V kmetijskih rečeb za Ljubljano. Perva beseda Ljublj. slov. zbora v gledišču. Krajnc Krajncam (mojster-skaza)! — Slovensko družtvo v Ljubljani. Sporain na Koroško Belo in njeno kislo vodo. Županova Micka. Vesela igra, igrana v Ljubljani. V rečeh slovenskiga pravopisa (nasproti Metelčici). Za koga se potezujejo Novice, če terjajo, de pride domači jezik v šole in pisarnice. Obdelovanje sončnic. Spomin popotovanja na sv. Višarje. Koroški in štajarski deželni stauovi in prihodnje avstrijansko cesarstvo. Opomin krajnskim staršam, ki bojo letas svoje otroke v Ljubljanske šole perpeljali (zavoljo učenja v maternim jeziku). Belo-modro-rudeče barve. Veselica v Ljubljani zavoljo poterjenja starib slovenskib barv. — Bravcam (o ustavi ali konstituciji). Slovenskim poslancam v deržavnim zboru. Pervi prihodnji opravki deržavniga zbora. Važna novica iz Frankobroda. — Slovenci (o ustavi in o zboru). Kaj se v deržavnim zboru godi. Odgovor na vprašanje zavolj lovskih ribških pravic. — Veliki zbor slovenskiga družtva. Nagovor predsednika dr. Bleiweisa itd." — Rad je povedal vmes ktero od naših šol, od naukov in daril, slovenskim šolarjem pristojnih, od učencev in učiteljev, kteri jih kaj vadijo tudi slovenščine, od cesarske akademije Dunajske, ktera hoče biti močna podpora slovanskega jezikoslovstva; pisal je od družbe obertniške, o gostovanji s konjskim mesom; o požiganji na mahu ali na močvirji, o lovskih pravicah, o desetini in tlaki itd; o prederznosti beračev napr. str. 40: ,,Resnične besede, ktere narn edini pomoček poterdijo, gerdo beračevanje zatreti, ki je: de nobenimu beraču, kteriga resnične revšine nismo prepričani, nič ne damo. Tudi naša misel je, de naj vsaka soseska le svojim revnim milošinj deli, ker tako se bo marsikter lenuh, ki zdej po neznanih krajih beračuje, dela poprijel. Ptujimu beraču pa, in posebno takimu, ki še lahko dela, bi ne smel nihče nič dati, — zakaj dokler ne bojo nekteri beraški potepuhi po ti poti pokorjeni, ne bo vse drugo nič pomagalo. Taka terdoserčnost do posameznib potepuhov je prava miloserčnost do občinstva, ker bi nevredno beraštvo s korenino izrula". — Nekterim sitnežem je str. 28 ,,enkrat za vselej dal na znanje, de vredništvo za nobeno v dokladi oznanjeno reč porok ni". — Kar pa je oglašena bila konstitucija, krenil jo je polagoma na politično polje, in nekterim dopisnikom na njih pomišljevanje odgovoril str. 80 na pr.: nNovice morajo lahko razumljive biti; bravci Novic tudi kmetiškiga stanii morajo pa tudi s časam vred eno stopnjo naprej storiti . .. Z novo vladarsko napravo bomo dobili veliko novih besed, in nič ne potnaga: učiti se jih bomo mogli!" — MNamen kmetijskih in rokodelskih Novic je vsim bravcam dobro znan; tedej vsak ve, de politika nikdar ni bila njih poklic. Vprašali so nas že od več strani . . in opomnili, de bi . . pri svojim poklicu ostali. De smo od 22. Sušca popolnama iz vojnic stopili, ne moreoio tajiti, in vsak rodoljub bo to za prav spoznal, ker posebni prigodki tudi posebno obnašanje potrebno store. Kar je bilo dozdej dragira bravcam oznaniti potreba, smo jim v Novicah oznanili — in tudi prihodnjič ne bomo opustili oznanovati vse, kar se z namenam naših Novic veže".