kju o. rnurL u-uricvu zenu 11 zeiimo, aa Krepiš poiozaj samozavestne in svobodne upravljalke v našem samoupravnem družbenem življenju in se še bolj kot doslej vključuješ v vsa področja življenja in dela. Tvoj praznik naj bo lep! Šopek in topla beseda pa naj potrdita, da si si s svojim delom zaslužila priznanje ob m - | dnevu, ki pomeni vsem osveščenim ženam sveta praznik. . i Vprašanja brez odgovorov Stanovanjska politika \ in vpliv delavcev Problemske konference o nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini Velenje, ki jo je pripravil 29. februarja komite občinske konference ZKS Velenje, so se udeležili tudi 4 delegati osnovnih organizacij ZK. ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Vendar pa nihče od teh ni posegel v razpravo, čeprav je bil namen konference oceniti tudi, kakšen je trenutni vpliv delavcev, ? seveda tudi pričakovalcev stanovanj, na oblikovanje t stanovanjske politike in na reševanje stanovanjskih i vprašanj v posamezni samoupravni sredini. Enega od pričakovalcev stanovanj je ob koncu konference vendarle spodbudil k besedi sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje, Janez Miklavčič. ki ga je zanimalo, če pričakovalci stanovanj vedo, kdaj in kako bo rešeno njihovo stanovanjsko vprašanje. Tole je, med drugim povedal: »Enajst let že delam, dve leti pa mi obljubljajo stanovanje. Sedaj sem na prednostni listi in pričakujem, da bom letos vendarle dobil stanovanje!« Preostali trije delegati problemske konference,ki še nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, so bili tiho. Se pravi, da delavci v Šaleški dolini še zmeraj ne vedo, kdaj bodo prišli do stanovanja, kje bodo živeli, kakšno bo / stanovanje, kako bo z otroškim varstvom, preskrbo, urejenostjo okolice itd. Vpliv delavcev na oblikovanje stanovanjske politike in reševanje stanovanjskih vprašanj je -torej še zmeraj premajhen, posebej še vpliv tistih, ki na stanpvanja čakajo! ■ Pravega odgovora pa na problemski konferenci ni bilo tudi na drugo vprašanje sekretarja komiteja OK ZK Velenje, ki gaje zanimalo, koliko denarja je resnično na razpolago za gradnjo stanovanj (vsi namreč trdijo, da je denar za stanovanja, stanovanj pa ni in ni) in kakšno je bilo dosedanje načrtovanje stanovanjske gradnje (so bile upoštevane zgolj potrebe oziroma želje, ali pa tudi razpoložljiv denar)? Podrobnejše poročilo o problemski konferenci o nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini Velenje v pripravah na 18. sejo občinske konference ZKS Velenje, ki bo v marcu, pa objavljamo na 2. strani, i. Ivč Kotnik - športnik 79 Komisija za športne dosežke pri predsedstvu občinske zveze za telesno kulturo je na podlagi pravilnika in mnenj posameznih klubov pripravila predlog najboljših športnikov in športnic ter ekip v Šaleški dolini v preteklem letu. Predlog je potrdilo predsedstvo na torkovi seji. Najboljšega športnika so izbirali tudi novinarji Našega časa in Radia Velenje. Uredništvi Našega časa in Radia aktivistov OF Šaleško okrona 6. septembra vLokovict Odbor aktivistov osvobodilne fronte Šaleško — misiinjskega okrožja je na seji. kije bila 29, februarja v Velenju sklenil, da bo že tradicionalno srečanje aktivistov OF Šaleško — misiinjskega okrožja, letošnje bo peto zapored," v Lokovici pri Šoštanju prvo soboto v mesecu septembru. Srečanje bodo združili z odkritjem spominskega obeležja padlemu sekretarju okrožnega komiteja K P Slovenije Šaleško — misiinjskega okrožja, tovarišu Krištofu. Velenje ter ZTKO sta tako za športnika leta 1979 v občini Velenje izbrali IVČA KOTNIKA, člana jugoslovanske himalajske odprave, ki je 13. maja lani osvojila najvišji vrh sveta Mount Everest. Za posebne tekmovalne dosežke v preteklem letu bodo prejeli priznanja Katja Žibert članica velenjskega plavalnega kluba, Franc Melanšek, član težkoatletskega kluba Velenje in atletski klub Velenje. Poleg tega bodo na priložnostni slovesnosti, ki bo v petek, 14. marca popoldan podelili priznanja za uspehe še naslednjim športnikom in športnicam: Ivu Avbešku (alpinizem), Jožetu Angelu (invalidski šport), Tatjani Goršek, (kotalkanje), Matjažu Gaberšku in Marjeti Herlah (plavanje), Vladu Goršiču in Julijanu Slemenšku (motorizem), Bogdanu Makovšku, Stanetu Miklavžinu, Borisu Reže-ku in Jani Pečovnik (vsi atletika), Nandetu Korpniku (karate), Mihci Kmetič (rokomet), Miru Svetinu in Rajku Srdiču (streljanje) in mladinkam rokometnega kluba Velenje (sn) V prvih dveh mesecih letos so v šoštanjskih termoelektrarnah proizvedli skupaj 639 milijonov kWh električne energije. Dosežena proizvodnja je sicer nižja, kot je bila predvidena z elektroenergetsko bilanco za to obdobje. Zaradi sorazmerno ugodnih hidroloških razmer namreč ni bilo večjih potreb po električni energiji iz termoelektrarn. Ob tem pa v šoštanjskih Termoelektrarnah zatrjujejo, da bodo obveznosti, določene z elektroenergetsko bilanco za leto 1980, ki predvideva proizvodnjo 3 milijarde 736 milijonov kWh električne energije, če bo potrebno, zagotovo izpolnili. To zagotovilo delovnega kolektiva šoštanjskih Termoelektrarn je še toliko bolj pomembno spričo dejstva, da je prihajalo zaradi netesnosti pregrevalnika 2 na 345 MW bloku v zadnjem času do večkratnih zaustavitev bloka. Sicer pa obratuje četrta faza šoštanjskih Termoelektrarn zadnje tedne z zmanjša. 10 močjo, to je od 250 do 200 MW. Ob koncu lanskega leta so se v šoštanjskih Termoelektrarnah začeli srečevati s prvimi težavami zaradi nezanesljivosti 345 KW bloka. Zarad netesnosti pregrevalnika je bilo potrebno večkrat zaustaviti ta največji proizvodni blok v Šoštanju, pozneje pa. kot smo že zapisali, tudi zmanjšati njegovo obratovalno moč. od trenutka, ko so prvič ugotovili okvaro, stalno opazujejo drugi pregrevalnik pare. Storili pa so tudi vse. da napako potem, ko kotel zaustavijo. kar najhitreje tudi odpravijo. V pripravljenosti je namreč stalna dežurna ekipa. ki v primeru potrebe takoj ukrepa. V šoštanjskih Termoelektrarnah so povedali, da posebna komisija slovenskih strokovnjakov še ni pripravila dokončnega poročila o vzrokih*netesnosti pregrevalnika 2 četrte faze šoštanjskih termoelektrarn. Vendar pa je že zdaj jasno, da je treba iskati krivdo za okvaro v napakah konstrukcijske in tehnološke narave. Da bi napake odstranili, bodo morali zamenjati okrog 106 ton cevi (to je okrog 5 % vseh cevi) v pregrevalniku pare. Cevi so že naročene, fabricirali jih bodo v tovarni Djuro Djako-vič v Slavonskem Brodu. do srede marca pa bodo v Šoštanj prispele tudi že ponudbe montažnih podjetij, istočasno z zamenjavo poškodovanih cevi bodo opravili še nekatera druga dela. Tako bodo preuredili vbrizganje v uparjalnik 2. vgradili dodatne merilne instrumente za kontrolo tehnološkega postopka kotlovske vode in zmanjšali površino prvega naknadnega uparjalnika. Z deli bodo začeli, kot računajo, okrog 15. maja in jih končali v poldrugem mesecu. Dela bodo potekala v času. ko so manjše potrebe po električni energiji iz termoelektrarn, s predvidenim rokom pa so soglašali, tako predstavniki montažnih podjetij kot dispe-čerske služba slovenskega energetskega sistema. Sredi leta bodo tako soštanjske Termoekektrarne ponovno pripravljene na obratovanje s polno zmogljivostjo. Delavci v tem šoštanjskem kolektivu so. kot posebej poudarjajo pripravljeni s kar največ požrtvovalnosti, strokovnim delom in zavzetostjo napake zaradi netesnosti drugega pregrevalnika četrte faze termoelektrarn čimprej odpraviti in tako kar najhitreje znova zagotoviti visoko proizvodno pripravljenost naprav oziroma visoko proizvodnjo električne energije v šoštanjskih Termoelektrarnah. Zapišimo še. da bo veljala odprava napak konstrukcijske in tehnološke narave na drugem pregrevalniku četrte faze šoštanjskih Termoelektrarn do največ 30 milijonov dinarjev. Miran Potrč v Velenju V torek je bila razširjena seja predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Velenje. ki sta se je udeležila tudi podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Miran Potrč in predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov Ivan Kramer. Na seji so ocenili priprave na obravnavo in sprejem zaključnih računov za lansko leto ter dopolnjenih planov za leto 1980 v naši občini. Opozorili so na najpomembnejše težave in nepravilnosti, ki so se pojavljale ter se dogovorili za nadaljnje aktivnosti. Na seji pa so spregovorili tudi o poteku občnih zborov in konstitutivnih sej konferenc OOZSS ter o uskladitvah z dokumenti o demokratizaciji odnosov in kolektivnem delu. Termoelektrarne Šoštanj Letni načrt bo zagotovo izpolnjen ETO XVI ŠTEVILKA 9 (521) VELENJE, 7. MARCA 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0350-6561 Komunisti spregovorili mladim Centralni komite ZKS in fcpubliška konferenca ZSMS sta v Bohinju organizirala tridnevni seminar za Širši politični aktiv ZSMS. Tega seminarja so se udeležili ludi predstavniki mladih iz naše občine. Namen seminarja je bil Širša in poglobljena seznanitev članov aktiva z nekaterimi aktualnimi vprašanji razvoja naše družbe ter njenega po- ložaja v svetu. Poglavitne teme seminarja so bile politika neuvrščenosti, odnosi v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju, boj za mednarodno ekonomsko graditev, subjektivne sile in vodilna vloga ZK v sistemu socialističnega samoupravljanja ter tema socialistično samoupravljanje skozi prizmo boja za uresničevanje ustave in zako1" o združenem delu. Na seminarju so zelo odločno spregovorili tudi o dosedanjem sodelovanju med ZSMS in ZKS in nalogah, kijih je na tem področju potrebno v najkrajšem času izpeljati. Poleg tega pa so na seminarju obravnavali tudi nadaljnje naloge s katerimi se morajo mladi poprijeti ter jih kar se da uspešno realizirati in tako povečati vpliv in vlogo mladinske organizacije. V središču pozornosti Številka 9 (521) - 7. marca 1980 Zgraditi želijo dom borcev in mladine Aktivno se bodo borci vključevali v prizadevanja za boljše gospodarjenje — Še tesnejše sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami — Sprejeli družbeni dogovor, katerega naj bi podpisale tudi organizacije združenega dela. Na podlagi sklepov kongresov zveze komunistov, zveze združenj borcev NOV Jugoslavije in akcijskega programa Zveze združenj borcev NOV Slovenije je pripravil občinski odbor Zv£ze združenj borcev Velenje akcijski program za letošnje leto. V sodelovanju z občinsko konferenco SZDL Velenje si bo občinski odbor zveze združenj borcev NOV Velenje prizadeval za dosledno in odgovorno izvajanje stabilizacijskih nalog, za nadaljni samoupravni socialistični razvoj naše družbene skupnosti, utrjevanje družbenopolitičnega sistema ter za razvoj delegatskih odnosov na vseh področjih družbenega življenja. Bolj dosledno bo potrebno izvajati naloge, ki so začrtane v programih zveze komunistov in SZDL. Prizadevali pa si bodo tudi, da se krepi in razvija naša neuvrščena zunanjepolitična usmeritev. Ob koncu preteklega leta je občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami izpeljal široko akcijo na terenu za uresničitev prizadevanj za boljše gospodarjenje. Ta akcija še vedno traja, saj je dolgoročna naloga vseh, da s polno mero osebne in kolektivne odgovornosti uresničujemo vse naloge, ki smo jih po samoupravni poti sprejeli oziroma začrtali v naših planskih dokumentih. Občinski odbor se bo poleg tega vključeval povsod tam, kjer sprejemajo bistvena vprašanja in odločitve nadaljnega razvoja naše socialistič- ne samoupravne družbene skupnosti. Izboljšati želijo informiranost svojih članov, zaradi tega bodo organizirali več neposrednih stikov z njimi. Obiskovali bodo seje krajevnih organizacij zveze borcev, da bi se tako neposredno seznanili z razmerami v njih. Pomembno nalogo ima organizacija zveze borcev tudi v pripravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Izkušnje nekdanjih borcev in njihov interes za očuvanje nedotakljivosti našega ozemlja in pridobitev revolucije predstavljajo resno politično in moralno silo naše družbe. Zaradi tega bodo še naprej poglabljali in utrjevali sodelovanje z organizacijami in organi, ki so nosilči in organizatorji nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite, v čimvečjem številu bodo sodelovali v odborih SLO in družbene samozaščite ter krepili in sistematizirali svoje delo na tem področju. Še tesneje bodo sodelovali z vsemi organizacijami, ki se s svojimi programi vključujejo v razvijanje in negovanje tradicij narodnoosvobodilnega boja in predvojnega delavskega gibanja. Učvrstili bodo sodelovanje z zvezo socialistične mladine ter s krajevnimi skupnostmi. Po šolah bodo spodbujali akcije za pisanje prispevkov iz narodnoosvobodilne vojne in revolucije. Še naprej bodo aktivno sodelovali na tradicionalnih medobčinskih srečanjih borcev in mladine iz 26. občin Jugoslavije in s tem utrjevali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Še večjo pozornost bodo posvetili bolnim in osamelim borcem. V obdobju do leta 1985 bodo morali obnoviti oziroma zamenjati 29 spominskih objektov. Objekti so v zelo slabem stanju, saj so bili postavljeni takoj po vojni, z minimalnimi sredstvi, zato so tudi večinoma iz slabega materiala, kar povzroča hitro propadanje. V letih do 1985 pa bi radi postavili tudi štiri nova spominska obeležja. V želji, da bi uresničili nalogo obnove spominskih obeležij, da bi očuvali pridobitve kulturne vrednote naše revolucije in predvojnega revolucionarnega gibanja, so sprejeli družbeni dogovor, ki sistemsko ureja to področje. Ta dogovor so podpisale skupščina občine Velenje, njene družbenopolitične organizacije in nekatere samoupravne interesne skupnosti. Upajo, da ga bodo podpisale še organizacije združenega dela. Vsi borci želijo, da bi zaradi revolucionarne tradicije naše občine zgradili v Velenju dom borcev in mladine k6t eno izmed spominskih obeležij. Tudi gradnja tega doma je predvidena v družbenem dogovoru. Aktivno in odločno se bodo vključili v akcijo za izvedbo občinskega referenduma. Zavedajo se, da mora biti rezultat referenduma odraz hotenj nas vseh, da enotni z združenimi močmi gradimo naš jutrišnji dan. Vsa svoja prizadevanja bodo usmerjali v hitrejši razvoj našega samoupravnega socializma. Zavedajo se, da so dolžni ohraniti lik borca, ki so ga ustvarili v najtežjih dneh naše zgodovine in v povojni socialistični izgradnji. Zato ne bodo dovolili nikomur, da bi s svojim dejanjem in ravnanjem odstopal od te pridobitve, To je le nekaj nalog, akcijskega programa ki jih bo v letošnjem in naslednjih letih izvajal občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje. M. Zakošek Letos 350 mladih na delovnih akcijah Tudi v letošnjem letu lahko pričakujemo veliko udeležbo in dobre rezultate mladih na različnih lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcijah. Izkušnje iz preteklih let bodo gotovo prispevale k še uspešnejši uresničitvi zastavljenih nalog, boljši organizaciji, večjemu tovarištvu in nadaljni krepitvi bratskih odnosov. V centru za mladinske delovne akcije, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS Velenje, v teh dneh že evidentirajo prve brigadirje. Letos bodo mladi iz naše občine lahko sodelovali na različnih delovnih akcijah. Tako se bo 40 brigadirjev udeležilo republiške mladinske delovne akcije Bela krajina 80. Naša brigada bo v Beli krajini sodelovala v četrti izmeni od 3. do 24, avgusta. Druga brigada iz naše občine pa se bo udeležila zvezne mladinske delovne akcije Posočje. Kot je sedaj že običaj, se bodo zveznih mladinskih delovnih akcij udeležili tudi pionirji. Naša pionirska brigada bo v četrti izmeni sodelovala na mladinski delovni akciji Slovenske Gorice. V tej brigadi bodo sodelovali pionirji iz petih pobratenih občin. in sicer iz Voždovca, Kragujevca, Mostarja. Splita in Velenja. V letošnjem letu bodo organizirali tudi večjo lokalno mladinsko delovno akcijo. Ta bo predvidoma od 16. junija do 27. julija, in to v dveh izmenah. Doslej še ni določeno, v kateri krajevni skupnosti bodo delali brigadirji. saj na centru za mladin- ske delovne akcije oziroma na občinski konferenci ZSMS še vedno zbirajo različne predloge. Mladinci iz naše občine < bodo spdelovali tudi na akcijah. ki jih organizirajo skupaj z OKZS iz Velenja pobratene občine, udeležili pa se bodo j še brigade rdečega križa ter. posebnih brigad, ki bodo j odšle na delo v Črno goro. Nekaj mladincev iz naše I občine se bo udeležilo tudi mladinske delovne akcije, ki jo organizira republiška konferenca mladine. Ta akcija bo v Bohinju, mladi pa bodo gradili mladinski dom. Po predvidevanjih se bo letošnjih lokalnih, republiških in zveznih delovnih akcij udeležilo približno 350 mladincev in mladink iz naše občine. Boris Zakošek ' -■■.- i--;.:y .......:."•- Brigada — šola za življenje 'rHk V" sC^SSUSB*'«'*^ ] Problemska konferenca o nadaljnem razvoju samoupravnih družbeno ekonomskih osnov v stanovanjskem gospodarstvu Delovnim ljudem povedati, koliko je denarja za zidavo stanovanj Občinska konferenca zveze komunistov Velenjeje na svoji 10. seji, bila je 29. maja 1979, celovito ocenila razmere na področju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Šaleški dolini in izoblikovala v tej zvezi več stališč in sklepov. Na bližnji 18. seji OK ZK, ki bo v mesecu marcu, pa bodo ugotavljali, v kolikšni meri so bila stališča in sklepi zveze komunistov tudi uresničena. V dosedanjih pripravah na 18. sejo OK ZK Velenje so bili ugotovili, da prenekatera naloga zaradi neodgovornosti posameznikov, nesposobnosti pa še zaradi česa, še vse doslej ni bila uveljavljena. Takšno mnenje je, med drugim, izrazila tudi problemska konferenca o nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Šaleški dolini, ki joje pripravil 29. februarja komite OK ZK Velenje in na katero so povabili delegate 62 osnovnih organizacij ZK iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter iz nekaterih krajevnih skupnosti. Bližnja 18. seja občinske konference ZK Velenje naj bi dokazala, kot je v uvodu poudaril izvršni sekretar komiteja OK ZK Janez Živko, da dosedanja prizadevanja za preobrazbo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Šaleški dolini niso le enkratno dejanje, enkratna akcija, pač pa rezultat trdne odločenosti velenjske občinske organizacije ZK za kar najbolj dosledno izvajanje sprejetih družbenih usmeritev na tem področju. Zato bodo tudi v prihodnje podrobno in sproti ugotavljali, kako v vsakdanji praksi v posameznih sredinah uveljavljajo dogovorjene usmeritve. V času, so potrebna prizadevanja prav vseh za kar najbolj umno gospodatjenje, je treba namreč s polno mero kritičnosti obravnavati stanje v stanovanjskem gospodarstvu in bolj odločno kot doslej odpravljati ugotovljene slabosti. Takšna usmeritev je potrebna posebej tudi zategadelj, ker oblikovanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo ni podrejeno stabilizacijskim ukrepom. Zavoljo tega je treba zagotoviti kar najbolj skrbno porabo denarja, namenjenega za zidavo stanovanj, kar pomeni, da je treba v prihodnje hitro in kar najbolj učinkovito razreševati stanovanjske težave delovnih ljudi v Šaleški dolini. Komite občinske konference ZK Velenje je po 10. seji OK ZK že nekajkrat ocenjeval uresničevanje stališč in sklepov, sprejetih na 10. seji OK ZK. Ugotovljenoje bilo, da je bil dosežen napredek pri dogovarjanju in usklajevanju dejavnosti, da poteka stanovanjska gradnja v zadnjih mesecih hitreje kot pred tem, da je bila v predvidenem roku opravljena javna razprava o preobrazbi stanovanjskega gospodarstva in prehodu na ekonomske stanarine ter da je čutiti večjo odgovornost posameznih samoupravnih interesnih skupnosti (stanovanjske, komunalne in stavbno zemljiške) za razreševanje odprtih vprašanj in uveljavljanje širših družbenih interesov pri tem itd. Kljub temu pa je še zmeraj mogoče zapaziti vrsto objektivnih slabosti in tudi odporov, ki zavirajo hitrejše uveljavljanje sprejetih dogovorov in nalog. Ker prav zdaj oblikujemo naloge za prihodnje srednjeročno obdobje, je treba resnično odpraviti vse težave, ki zavirajo uresničevanje programov zidave stanovanj ter tudi vzdrževanja obstoječega stanovanjskega sklada. Zadnje razprave na volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK, občnih zborih OO ZS ter na zborih občanov v krajevnih skupnostih so znova opozorile, da v posameznih samoupravnih sredinah v Šaleški dolini dokaj različno razrešujejo stanovanjska vprašanja. Ob tem je treba opozoriti, da so bile doslej prav vse kritike, ki so se nanašale na stanje v stanovanjskem gospodarstvu, naslovljene na institucije, ki delujejo v okviru občine. Niso pa bile izpostavljene slabosti oziroma razmere, ki vladajo na področju stanovanjskega gospodarstva v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih. V kolikor pa so vendarle bile, pa je bilo opozo- rjeno le na slabosti okrog oblikovanja in sprejemanja kriterijev za dodeljevanje stanovanj, vprašanja v zvezi z vplivom in odločanjem delavcev o tem, izredno pomembnem vprašanju, pa so bila, kot vse kaže, potisnjena na stranski tir. Problemska konferenca naj bi torej v pripravah na 18. sejo občinske konference ZK Velenje ugotovila, kakšen vpliv imajo delavci v posamezni samoupravni sredini na načrtovanje združevanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo in na načrtovanje stanovanjskih potreb. Odgovoriti bi morali na vprašanje, ali so načrti stanovanjskih potreb sestavni del letnih in srednjeročnih načrtov in v kolikšni meri delavci razpravljajo o teh dokumentih. In naprej: ugotoviti bi morali, kako je v posameznih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela urejeno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev? Oceniti pa bi bilo tudi treba, med drugim, prizadevanja delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti (stanovanjske, komunalne in stavbnozemljiške) in za zbor združenega dela velenjske občinske skupščine za preobrazbo stanovanjskega gospodarstva. Spričo žgoče teme, kije bila na dnevnem redu problemske konference, smo pričakovali, da bo razpravljalcev več, kot jih je bilo, oziroma da bodo podrobneje osvetlili razmere, ki so v posamezni samoupravni sredini, kjer delajo in živijo. Tako pa nismo slišali odgovore na vsa vprašanja, izrečena na problemski konferenci, ali pa samo nepopolne. Vseh vprašanj pa se problemska konferenca niti ni dotaknila. Predvsem ni celovito odgovorila na osnovno vprašanje, kakšen je dejanski vpliv delavcev na preobrazbo samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Osnovna ugotovitev iz razprave pa je bila, da načrti za stanovanjsko izgradnjo še vedno niso sestavni del gospodarskih načrtov temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti. Nasploh se zastavlja vprašanje, če so načrti za zidavo stanovanj realni, saj — kot vse kaže — niso bile vse ioslej pripravljene realne bilance razpoložljivega denarja za stanovanjsko zidavo. Ob tem so razpravljala znova opozorili tudi na nekatera druga vprašanja, ki so že bila v zadnjem času predmet številnih razprav v Šaleški dolini. Naštejmo samo nekatera: zakaj tako skokovito naraščajo cene kvadratnega metra stanovanjske površine, zakaj noben stanovanjski objekt ni zgrajen v predvidenem roku, zakaj ostfja neurejena okolica stanovanjskih zgradb, zakaj istočasno z gradnjo sosesk ni poskrbljeno tudi za vzgojo in izobraževanje otrok, pa za osnovno preskrbo itd. V nekaterih samoupravnih sredinah pa so, kot je bilo slišati, nesprejemljivi obstoječi kriteriji za delitev kadrovskih stanovanj. „ Razpravljalci so nadalje menili, da je treba čimprej odpraviti slabosti, ki smo jim priča, denimo pri pripravi načrtov, pri gradnji itd. Velikokrat, po začetku del, ugotavljamo, da načrti niso primerni. Pozneje načrte dopolnjujejo, so pa še tudi druge slabosti, ki pa jih izvajalci, ne samo gradbena ope-rativa, ne čutijo, pač pa predvsem tisti, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja in čakajo na stanovanja. Poraja se nadalje vprašanje, če je gradbena opera-tiva v določenem roku sploh sposobna zgraditi toliko stanovanj, kot sprejme obveznosti. In ker denar, namenjen za stanovanjsko izgradnjo, doteka vsak mesec, se upravičeno poraja vprašanje, zakaj prihaja do zamud pri zidvai stanovanj, če so bili načrti realni. Zaradi neusklajenosti načrtov stanovanjske izgradnje in načrtov krajevnih skupnosti, kjer stanovanja zidajo, prihaja do številnih težav (urejanje okolike, parkirni prostori, osnovna preskrba itd.), ki jim morajo reševati potem krajevne skupnosti iz pičlih sredstev, ki pa sicer niso namenjena za reševanje teh vprašanj. Vse to potrjujejo večkrat izraženo ugotovitev, da delovni ljudje in občani še nimajo pravega vpliva na stanovanjsko politiko. Eden od razpravljalcev, na primer, je menil, da bi bilo ceneje in primerneje, če bi vsako leto zgradili nekaj stanovanj manj, kot jih zdaj načrtujemo, bi pa hkrati z zidavo stanovanj poskrbeli, da bi bila urejena tudi vsa druga vprašanja v okviru posamezne soseske itd. Več razpravljalcev na problemski konferenci seje zavzelo, da je treba delovnim ljudem in občanom končno vendarle povedati, koliko denarja je dejansko na voljo za zidavo stanovanj in koliko stanovanj, kakšnih, kje in v kolikem času je mogoče tudi zgraditi. Sicer pa delovne ljudi in občane Šaleške doline tudi zanima, koliko denarja je bilo zbranega v solidarnostnem skladu, koliko stanovanj je bilo s tem de-natjem zgrajenih in kdo jih je dobil. Vprašanje je tudi, ali bo letos tudi dejansko zgrajenih 666 družbenih najemnih stanovanj, kolikor je predvideno. Takšna in podobna vprašanja so bila že večkrat doslej postavljena. Toda, več kot je bilo vprašanj, manj je bilo odgovorov nanje, je opozoril eden od razpravljalcev. Ker pa je vse več težav tudi pri zidavi zasebnih stanovanjskih hiš se je eden od delegatov iz Gorenja vprašal, kdaj bo mogoče zagotoviti zemljišče za gradnjo 364delavcem Gorenja, ki so začeli nedavno tega namensko varčevati skupaj z delovno organizacijo za gradnjo zasebne stanovanjske hiše. V tej delovni organizaciji je že precej zaposlenih, ki jim je potekla doba namenskega varčevanja, pa denarja ne morejo uporabiti, ker še vse doslej niso uspeli v občini Velenje dobiti zemljišča za gradnjo zasebne stanovanjske hiše. Kar zadeva delo delegacij za skupščino samoupravne interesne stanovanjske skupnosti pa so udeleženci problemske konference ugotovili, da so doslej obravnavale le vprašanja, ki so prihajala na dnevne rede sej skupščin. Niso pa se lotile celovitejše obravnave stanja in nalog v stanovanjskem gospodarstvu. Delegati osnovnih organizacij ZK so bili naproblemski konferenci mnenja, da mora bližnja 18. seja občinske konference ZKS Velenje odgovoriti na vprašanje, kateri so najbistvenejši vzroki za prepočasno stanovanjsko izgradnjo v Šaleški dolini in za še zmeraj prepočasen razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in, razumljivo, tudi kdo so krivci za stanje, kakršno je. Treba je ugotoviti konkretno stopnjo odgovornosti posameznih nosilcev stanovanjske izgradnje in preobrazbe stanovanjskega gospodarstva, in to na vseh ravneh, tudi v združenem delu. Torej mora 18. seja občinske konference ZK Velenje oceniti enoletna prizadevanja za preobrazbo stanovanjskega gospodarstva, ugotoviti doseženij napredek ter pokazati na neuresničene naloge ter na vsa naspro- j tovanja in neodgovornost, ki smo jim še zmeraj priča. Med razpravo na problemski konferenci je sekretar komiteja OK ZK Velenje Janez Miklavčič povedal, da je resnično treba ugotoviti odgovornost tistih, ki nalog na tem področju niso opravili. Ne gre samo za to, da ugotovimo krivce in jim izrečemo j ukrepe, pač pa predvsem zato, da stvari vendarle začenjamo spre^ minjati. Posebej tudi zavoljo tega, ker je še zmeraj opaziti birokrati-zem. nepripravljenost za razreševanje posameznih vprašanj, nesposobnost, malomarnost in seveda tudi neodgovornost. 18. seja občinske konference ZK Velenje mora zato sprejeti take sklepe in stališča, ki bodo mobilizirali prav vse za spreminjanje razmer, da bodo delovni ljudje in občani resnično odločali o stanovanjski politiki. V tej zvezi bo še posebej zanimivo ugotoviti, zakaj prihaja, do zastojev v zidavi družbemhj stanovanj in pri preobrazbi stanovanjskega gospodarstva prav v času, ko želimo to področje ka najbolj podružbiti. Vse kaže, das si poskušali posamezniki prili ščati pravice, ki jim ne gredo, i sami odločati, zaradi česar inten' delovnih ljudiin občanov ne mo rejo priti do veljave. Sicer pa mo 18. seja občinske konference 7 Velenje, kot je posebej pouda Janez Miklavčič, odgovoriti tu na vprašanje, kdo je kriv, da lan Šaleški dolini ni bilo zgrajeno i eno samo družbeno stanovanje i da praktično ni bilo storjeno j česar, da bi bila načrtovana sti novanja vendarle zgrajena. Marijan Lipov Številka 9 {521) — 7. marca 1980 h delovnih kolektivo v i\=3 Sindikalna aktivnost v TGO Gorenje Vestno uresničevanje stabilizacijskih usmeritev O opravljenih aktivnostih in bodočih delovnih usmeritvah so pred dnevi na občnem zboru razpravljali delegati konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Slovenije Gorenje TGO, ki povezuje 19 osnovnih sindikalnih [ organizacij s precejšnjim številom sindikalnih skupin. V oceni dela je predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO Alojz Saje poudaril, da je v osnovnih organizacijah potrebno predvsem zagotoviti, da delavci še bolj odgovorno odločajo o pogojih in rezultatih dela, da gospodarijo z družbenimi sredstvi s stalnim povečevanjem posamičnega in družbeno produktivnega dela in da se z razporejanjem pridobljenega dohodka uresničujejo delavčevi interesi za vsestransko izboljšanje delovnih in življenjskih razmer, hkrati pa se krepi materialna podlaga družbenega dela kot osnova za doseganje večjega dohodka. Kot je v oceni kritično ugotovil, delavci v osnovnih organizacijah sindikata pri odločanju o pridobivanju dohodka in razporejanju čistega dohodka, pogosto ne poznajo vseh virov pridobivanja. zato bo temu treba posvečati več pozornosti. Predvsem pa je potrebno čimprej pripraviti in sprejeti ©upravni sporazum o de-itvi dohodka in čistega dohodka. Hkrati so ocenili, da so kljub nekaterim uspehom k vedno premalo storili za pslednejše uveljavljanje svo-lOdne menjave dela in načel delitve po delu. Pri ocenjevanju delovanja delegatskega sistema v razmerjih znotraj delovne organizacije ugotavljajo, daje leta dobro zaživel, saj je ob skrbno pripravljenem gradivu delo delegatov vse bolj učinkovito. Take ugotovitve pa ne veljajo za dejavnosti nekaterih drugih delegacij kot na primer v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kar se večkrat kaže v neusklajenem zastopanju interesov. Kljub tem pomanjkljivostim pa so v oceni dela ugotovili, da so uspešno opravili prenekatero akcijo, s katero so preko odgovorne vloge sindikata prispevali k pospeševanju nenehne krepitve oblasti delavcev. To delovno analizo so na občnem zboru dopolnili s podrobnejšimi poročili o finančnem poslovanju, kulturni in rekreacijski dejavnosti, ki ji v Gorenju posvečajo še posebno skrb, o krvodajalcih in o delu aktiva zveze borcev ter službi pravne pomoči, kamor se delavci vedno pogosteje obračajo po nasvet ali zaščito svojih pravic. V razpravi pa so spregovorili še o dosežkih in nalogah s področja izobraževanja, inventivne dejavnosti, družbene samozaščite, delegatskega sistema in dohodkovnih odnosov oziroma nagrajevanja po delu. Delegati tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata so nato sprejeli tudi konkretne delovne usmeritve. Le-te opredeljujejo vrsto pomembnih nalog kot so'čimprejšnji sprejem samoupravnih sporazumov o medseboj- nih pravicah in obveznostih med tozd in DSSS ter o delitvi dohodka in čistega dohodka, skrbno uveljavljanje družbenega načrtovanja in sprejemanje srednjeročnih načrtov za obdobje 1981 do 1985. Ob spremljanju rezultatov gospodarjenja in delitve dohodka bodo proučevali vse slabosti in se hkrati dogovarjali o ukrepih za boljše gospodarjenje predvsem na podlagi večje produktivnosti dela, boljšega izkoriščanja delovnega časa in zmanjševanja stroškov poslovanja. Te smernice obvezujejo tudi k aktivnostim za dosledno uresničevanje sistema delitve po delu. krepitev delegatskih razmerij, preprečevanje prekomernega zaposlovanja administrativnih in režijskih delavcev, za produktivno izkoriščanje delovnega časa in za preventivno zdravstveno varstvo, varstvo pri delu ter hkrati s tem zmanjševanje izostankov z dela zaradi bolezni. Aktivnost sindikata bo usmerjena dalje k smotrni izrabi proizvodnih zmogljivosti, upoštevanju tržnih potreb, uporabi domačih surovin in reprodukcijskega materiala, k šted-nji z energijo in zmanjševanju materialnih stroškov, k večjemu izvozu ter neomah-Ijivemu uresničevanju vseh stabilizacijskih usmeritev. Med nalogami, ki si jih je konferenca osnovnih sindikalnih organizacij v TGO Gorenje zastavila v letošnjem prvem tromesečju pa je v ospredju obravnava zaključnih računov, organiziranje občnih zborov posameznih osnovnih organizacij zveze Z občnega zbora konference osnovnih organizacij Gorenje TGO. sindikatov, priprava ustanovne seje tovarniške sindikalne konference, priprava, dopolnitev in sprejemanje dopolnjenih načrtov za leto 1980, ocenjevanje aktivnosti in sprejemanje ukrepov za sprejem planskih dokumentov za srednjeročne obdobje 1981 do 1985, ocenjevanje uresničevanja sprejetih stabilizacijskih ukrepov ter priprava obravnave periodičnega obračuna gospodarjenja. Ob koncu občnega zbora so delegati izvolili še nov izvršni in nadzorni odbor konference osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO. J. Krajnc 20totEFE Delovno jubilejno leto Delovna organizacija F.FF. REK Velenje bo v tem letu proslavila dvajsetletnico de-ranja. Letos in v prihodnjih letih bodo proizvodni program popestrili z nekaterimi norostmi. ki so rezultat las-Inih razvojnih prizadevanj. Začetki dejavnosti, ki jo lanes opravlja delovna organizacija EFF.. segajo dvajset ti nazaj, ko je takratno šo-Stanjsko podjetje Gradbenik začelo predelovati elektrofil-irski pepel. Dejavnost se je nato preselila pod okrilje rudnika lignita Velenje in kasneje sestavljene organizacije druženega dela RF.K Vele-je. v kateri deluje tudi danes. Mtrnfiherski pepel iz šo-ijskih termoelektrarn se je ves la čas uporabljal za izdelavo gradbenih elementov. Najprej zidakov, nato malt za tidanje in kasneje za strojno letavanje. Podatki kažejo, da so med slovenskimi proizvajalci zidakov na 4. mestu in daje kar 75 odstotkov mesta Velenje zgrajenega iz teh ele-itov. Letos in v letih naslednjega srednjeročnega obdobja bodo ponudbo gradbenih elementov. ki jih izdelujejo v delovni organizaciji F.FF. razširili z nekaterimi novostmi. »Naš poglaviten cilj je uvajanje novih proizvodov, ki so rezultat našega lastnega razvoja, našega raziskovalnega dela.« pojasnjuje delovne načrte direktor Miro Zager. »Novost, ki jo pripravljamo, so materiali za zaključna dela v gradbeništvu. Ti naj bi predstavljali našo dejavnost in si od njih veliko obetamo. Prvi korak v to usmeritev smo naredili že z maltami za strojno ometavanje. ki smojih ponudili tržišču in ki so prav tako rezultat lastnih razvojnih hotenj. Ugotavljamo namreč, da nam nekateri naši zavodi in inštituti ne dajo tistega, kar od njih pričakujemo. Zato se trudimo vsa razvojno raziskovalna dela opraviti sami. Stroški so znatno manjši, rezultati pa hitro dosegljivi.« V tem letu bodo začeli z izdelovanjem estrihov. ki bodo za gradbene delavce gotovo dobrodošla novost. Mešanica bo pripravljena tako. da bo na gradbišču po-irenbo dodati le še vodo. »Ker je naravnih snovi vedno manj •>o taki materiali, s katerimi ne posegamo v naravo, še posebej koristni.« je dodal Miro Zager. »Poleg estrihov načrtujemo izdelovanje materialov za industrijske tlake in raznih mas za zalivanje, ki jih danes moramo uvažati. Čimveč teh mas bi radi izdelali doma. da bi se izognili uvozu m jih hkrati sami prodajali na tujem trgu. S tem bi lahko prispevali znaten delež k izbo I j sanj u zu n a n j etrgovinske bilance. Predvsem pa želimo v te mase vključiti čimveč našega znanja. Proizvajati hočemo materiale višje vrednosti. katere ne bomo vlagali le težko fizično delo. ampak tudi naše raziskovalne ugotovitve. Le to nam zagotavlja hitrejši napredek. Ob vsem tem pa čutimo potrebo po tesnejšem sodelovanju s sorodnimi dejavnostmi v sozdu REK in celotni občini, saj bomo s skupnimi močmi lahko dosegali boljše rezultate. Pri načrtovanju proizvodnega programa si prizadevamo tudi. da bi kar največ elektrofilter-skega pepela uporabili v koristne namene, seveda pa le do tiste meje. ki je za nas ekonomsko še opravičljiva. Sicer pa mislim da je predelava tega pepela vprašanje vsejugoslo-vanskega značaja in ga bomo morali zato skupno reševati.« Težnja po ustalitvi gospodarjenja je v delovni organi- zaciji aktualna že nekaj časa. od leta 1976. ko so se znašli v nezavidljivem položaju, kije zahteval posebne ustalitvene ukrepe. Zadnja stabilizacijska prizadevanja zato v delovni organizaciji F.FF. niso nova in kot pravijo, bo treba le vestno nadaljevati z njihovim uresničevanjem. Tudi delovni načrt za leto 1980jezresolucijskimi določili usklajen v njem pa so posebno mesto namenili skrbi za zmanjševanje izostankov z dela. ki jih je bilo v preteklosti preveč. »V mesecu maju bomo zaokrožili dve desetletji našega dela in ob tem ocenjujemo, da smo vendarle uspeli doseči marsikaj. Čeprav je to lep delovni jubilej, pa ga bomo proslavili skromno, z željo, da bi uspeli uresničiti vse zastavljene naloge in predvsem z oporo na lastne moči doseči še hitrejši razvoj,« pravijo v delovni organizaciji FFF.. Sicer pa tudi pri njih ta čas velja največ pozornosti pripravi zaključnih računov. Prvi kazalci gospodarjenja kažejo, da so v primerjavi z letom 1978 povečali lani celotni prihodek za 37 odstotkov. dohodek za 35 odstotkov, masa osebnih dohodkov pa se je povečala za 26 odstotkov Končnirezultatipabilahkobili še ugodnejši, če zaradi ugodnega stanja rek in zmanjšanega obratovanja šoštanjskih elektrarn, ne bi prišlo do zastoja v proizvodnji delovne organizacije EFE. kije trajal mesec in pol. Ta zaostanek pa so v veliki meri uspeli nadomestiti s sobotnim delom in z. notaranjimi organizacijskimi izboljšavami. J. Krajnc Obravnavali rezultate poslovanja Doseči še ugodnejše rezultate Načrta lani za sicer niso dosegli, vendar so z rezultati kljub temu zadovoljni — Veliko proizvodnje ni dokončane in tako tudi ne plačane — Sprejeli akcijske programe za boljše gospodarjenje V gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje so se tako kot v vseh gradbenih delovnih organizacijah srečevali v preteklem letu s precejšnjimi težavami. Ustvarili so za 1.355.976.000 dinarjev celotnega prihodka in so tako plan uresničili skoraj 99 odstotno. V celoti plana niso uresničili zaradi izredno velike proizvodnje. ki še ni zaključena in zato tudi ne plačana. V primerjavi z letom 1978 so celotni prihodek povečali za 23 odstotkov. Porabljena sredstva so se v preteklem letu v tej delovni organizaciji gibala v načrtovanih okvirih, vendar pa so naraščala hitreje kot celotni prihodek. Nedokončana proizvodnja močno vpliva tudi na dohodek, ki je pet odstotkov nižji od načrtovanega. v primerjavi z letom 1978 pa je višji skoraj za 16 odstotkov. Za osebne dohodke so porabili v preteklem letu 56 odstotkov ustvaijenega dohodka. Masa osebnih dohodkov je tri in pol odstotka pod planirano višino in glede na resolucijska določila ni prekoračena. V preteklem letu delovna organizacija Vegrad ni v celoti izpolnila zastavljenih nalog, saj so ustvaijeni skladi skoraj pet odstotkov nižji kot so načrtovali. Povedati pa je potrebno, da so skoraj v vseh tozdih v preteklem letu odvajali pospešeno amortizacijo. Kljub vsemu ker jim ostajajo za lastne reproduktivne namene skromna sredstva, si bodo morali v bodoče prizadevati, da bi bili njihovi poslovni rezultati še boljši. O tem so temeljito spregovorili ob obravnavi poslovnih rezultatov za preteklo leto. V vseh sredinah so kritično ocenili svoje delo ter si zadali akcijski program, da bi dosegli ugodnejše gospodarske rezultate. Prepričani so, da jim bo to tudi uspelo. Mira Zakošek Začenjajo s serijsko proizvodnjo Izdelovali bodo počitniške hišice Nova proizvodna programa šoštanjske Lesne, Ostrešij Ljubno ter Smreke Gornji grad V Lesni industriji se srečujejo v zadnjem času s precejšnjimi težavami. V izredno težkem položaju, so majhne organizacije, ki imajo največkrat slabo opremo, zastarelo tehnologijo, poleg tega pa jim povzroča veliko težavo tudi dobava lesa. saj le tega na tržišču primanjkuje. Tako je tudi s šoštanjsko Lesno, o kateri smo v našem tedniku že veliko pisali. V tej temeljni organizaciji združenega dela se srečujejo prav zaradi vsega naštetega z izredno velikimi težavami že vrsto let. Omeniti pa velja še to. da so pri njih vezani predvsem na individualno proizvodnjo, ki je gotovo dražja od serijske in zaradi tega težko konkurirajo na tržišču. S podobnimi težava- mi se srečujejo tudi v drugi lesni temeljni organizaciji združenega dela velenjskega Vegrada v Ostrejših Ljubno. Tudi njihovo delo je pretežno individualno in vezano na teren. Ti dve temeljno organizaciji združenega dela ter Smreka Gornji grad bodo z marcem uvedle nov proizvodni program — izdelavo vikendov. V Šoštanju bodo izdelovali stavbno pohištvo ter zunanjo in notranjo opremo, na Ljubnem ostrešja za vikende, v Smreki pa bodo vikende sestavljalci ter izdelovali ostale elemente. Od novega proizvodnega programa si tako v Šoštanju kot v Gornjem gradu veliko obetajo. Menijo, da bodo sedaj, ko bodo del proizvodnje usmerili v serijsko izdelavo. dosegali uspešnejše proizvodne rezultate Mira Zakošek 4i\S !z občine Mozirje ii v, • J Številka 9 (521) - 7. marca 1980 i Združenje obrtnikov Pogrešajo več sodelovanja Izvršni odbor združenja obrtnikov občine Mozirje je na nedavni seji obravnaval in sprejel delovni program združenja za letošnje leto. Člani odbora so na seji med drugim razpravljali tudi o smernicah srednjeročnega načrta in sprejeli potrebna izhodišča. Nič posebnega torej, vendar so obrtniki v razpravi opozorili na vrsto perečih nejasnosti in slabosti, ki zaslužijo nekoliko več pozornosti. O vsem tem bodo člani združenja razpravljali seveda še na bližnji skupščini. Na združenju obrtnikov srednjeročnega načrtovanja niso pustili vnemar. Pripravljanja izhodišč so se lotili zavzeto in so k sodelovanj u-med drugim povabili tudi krajevne skupnosti. Te naj bi pripravile ocene dejanskega stanja na svojih področjih in sestavile sezname potreb. To bi bila seveda tehtna osnova za načrtovanje bodočega razvoja združenja. Prispevek k temu pa gotovo ni. poudarjajo obrtniki. načrtovanje na ravni občine. V smernicah srednjeročnega razvoja občine in v resoluciji za letošnje leto so omenjeni le mimogrede in glede na svojo številčnost ter obseg dejavnosti je tak odnos kaj slabo razumljiv. Sicer pa se tudi v tem zrcalijo neurejeni odnosi med občinskimi organi in drugimi dejavniki ter obrtniki, ki se na prenekate-rem področju čutijo zapostavljene. Komisija za industrijo in obrt pri izvršnem svetu skupščine občine Mozirje se sestaja nekajkrat letno, doslej pa se področja obrti, ki mu težav ne manjka, še ni lotila. O pomanjkljivih odnosih priča tudi udeležba vabljenih predstavnikov na sejah združenja obrtnikov. Ob vsem tem na druženju poudarjajo, da potrebujejo enotni razvojni načrt, usklajen med vsemi dejavniki v občini, predvsem pa prilagojen razmeram in velikim potrebam na nekaterih področjih. Sem seveda v največji meri sodi uslužnostna in storitvena ">brt. kjer so vrzeli že kar boleče. V mozirski občini bi morali usmerjati razvoj skladno s potrebami. Takšne misli je porodila razprava o pripravljanju srednjeročnega načrta, pa ludi razprava o letnem programu. Tudi vanj so namreč zapisali naloge kot so ustanavljanje manjkajočih strok. ukslajevanje razvojnih programov posameznih dejavnosti. zlasti pri izdajanju soglasij novim prosilcem in podobno. Opravljanje tedejavnosti brez potrebnih dovoljenj, preusmerjanje v obrt proizvodnega značaja in podobno so slabosti, ki bremenijo obrtnike. Ti jih ne pokrivajo, poudarjajo pa. da za vse tudi niso sami krivi. Usluge komunalnega podjetja so neprimerno dražje kot obrtniške, ob tem bi morali urediti izdajanje dovoljenj in jasneje opredeliti usluge in storitve, kijih občani na tej podlagi lahko opravljajo. dovoljenja za popoldansko obrt naj bi obnavljali letno, razsikati pa bi morali tudi druge vzroke, ki danes pogojujejo preusmerjanje v proizvodnjo dejavnost. V program so zapisali tudi krepitev kooperacijskih vezi z domačimi organizacijami združenega dela. Obrtniki se na pozive ne javljajo. Tako prav ijo drugi in obrtniki delno tudi priznavajo, poudarjajo pa. da jim združeno delo večkrat ponuja programe, ki jili samo opušča, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Obrtniki seveda ne nameravajo le tarnati in odkrito priznavajo tudi slabosti in neresnost v lastnih vrstah. Razprava je to nedvoumno pokazala. Povsem nezadovoljiv in nerazumljiv hkrati je odnos nekaterih obrtnikov do izpolnjevanja obveznosti. Res je. daje teh veliko, ob eno ali dvoletnih zaostankih pa izgovor na premajhno seznanjenost mora povsem izgubiti oporo. Neodgovornost se je pokazala na stanovanjskem področju. Zaradi neizpolnjenih obveznosti določenega števila obrtnikov so krediti za zaposlene v obrti letos že kar vprašljivi. Priznavajo in obsojajo torej neresnost. menijo pa tudi. da bi morale ustrezne službe proti večinoma stalnim zamudnikom ostreje ukrepati. V letni načrt so zapisali sevda še marsikaj. Sem sodi pomoč članom združenja, izdelava seznama vseh zaposlenih v samostojni obrti, usmerjeno izobraževanje, pričeli so že s tečajem varstvo pri delu in bodo" podobne oblike usposabljanja še razširili. med drugim pa bodo letos tudi dokončali kovačijo v Savinjskem gaju. J. P. Kraj: središče Mozirja, spredaj: prispevek za čistejše okolje, levo: prazen kontejner, v ozadju (povsem slučajno): kulturni dom. Slika je v predalu ležala tri tedne, smeti v središču Mozirja tudi in morda ležijo še danes. Samoupravne interesne skupnosti Nove naloge skrbstva Samoupravne interesne skupnosti občine Moziije na področju negospodarstva so si za letošnje leto zadale pomembne naloge, seveda pa je razvoj družbenih dejavnosti v ccloti usklajen z dohodkovnimi možnostmi. Predvsem bodo še vnaprej skrbeli za razvoj novih oblik otroškega varstva in bodo na tem področju pričeli z izgradnjo novega vrtca z osmimi oddelki v Mozirju, za potrebe vzgoje in varstva pa bodo opremili tudi prostor v osnovni šoli Solčava. Izobraževalna skupnost bo največ pozornosti namenila nadaljnjemu razvijanju učno-vzgojnih programov. Pri naložbah velja omeniti dograditev šole v Lepi njivi in obnovo šolskega poslopja v Šmartnem ob Dreti, to nalogo pa bodo opravili v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo. Sredstev za kulturne namene seveda ni na pretek, zato bo pozornost tudi v bodoče veljala razvoju in pospeševa- nju ljubiteljske dejavnosti v okviru prosvetnih društev. V skladu z razpoložljivimi sredstvi bodo nadaljevali tudi z izgradnjo kulturnega doma v Nazarjah. V zdravstvu se s težavami srečujejo že dalj časa. zato bo uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, ki so jih sprejeli ob sanaciji v lanskem letu, vsekakor prednostna naloga. Na področju vlaganj načrtujejo izgradnjo zdravstvene postaje v Solčavi. Prostore bo našla v bodočem večnamenskem objektu. Največ novosti se pri delu obeta skupnosti socialnega skrbstva, prinaša pa jih uresničevanje zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Velik kakovostni premik namreč pomeni zakonsko in predzakonsko svetovanje. Zaposlovanje in kadrovska politika sta v Gornji Savinjski dolini pereč problem. Zato bodo morale organizacije združenega dela ter samoupravne organizacije in skupnosti opraviti prepotrebne ocene zaposlovanja, naloge skupnosti za zaposlovanje pa so seveda večstranske. Usmerjati mora načrtovanje kadrov in s tem zagotoviti, da bodo ti pri svojem delu kar najbolj smotrno izkoriščali svoje znanje in z delom pridobljene zmožnosti. Pravočasno bo treba tudi preusmeriti strokovno usposobljene delavce in njihove sposobnosti prilagoditi novim razvojnim zahtevem. več pozornosti pa bo treba nameniti vključevanju invalidnih oseb v združeno delo. Nalog je gotovo še veliko in skupnost za zaposlovanje bo morala poskrbeti za dosledno uresničevanje sklepov, ki jih je za to področje sprejela občinska skupščina. Seveda dela ne bo zmanjkalo tudi skupnim in strokovnim službam samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo pri svojem delu morale zadostiti tudi načelom funkcionalnosti in ekonomske upravičenosti svojega delovanja. J. P. Nogomet Priprave na zlati jubilej Pri nogometnem klubu Gradbenik na Ljubnem ob Savinji so pred kratkim ocenili svoje delo v minulem letu in se dogovorili o nalogah v letošnjem, ki jih resnično ne manjka. Ljubenski nogometaši v tekmovalni sistem, razen s 3. selekcijo, niso vključeni. Zato so se redno udeleževali rekreacijskih tekmovanj in kljub vsem zgodam in nezgodam tega tekmovanja odigrali vsa srečanja s pravo mero vneme in športnega duha. Temu primeren je bil tudi uspeh. Zmagali so namreč v vseh 18 srečanjih, dosegli 113 in prejeli 23 zadetkov. Odigrali so tudi 7 prijateljskih tekem in jih 5 dobili, pri tem pa moramo predvsem poudariti njihovo dolgoletno sodelovanje z zamejskimi nogometaši iz železne Kaple. Nekoliko slabše so se odrezali pionirji, ki so v svoji ligi v 17 srečanjih zmagali devetkrat in bili šestkrat poraženi. K temu je svoje prispevala tudi slaba organizacija tekem in neobjektivno sojenje. Pomembno področje dejavnosti kluba, in pri tem je tudi največ težav, je sodelovanje z zgornie-savinjsko selekcijo Elkroj iz Mozirja, ki še vedno ni zaživelo v pravi meri. Obe strani sta vse premalo spoštovali sprejete dogovore in stanje se je nekoliko izboljšalo šele po skupnem sestanku obeh klubov, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinske konference SZDL, temeljne teles-nokulturne skupnosti in krajevne skupnosti Ljubno. Odkrito in kritično so ocenili obnašanje obeh klubov, zlasti seveda na področju medsebojnega povezovanja in izpolnjevanja dogovorjenih nalog. Sodelovanje se je torej izboljšalo, a ne dovolj, kljub jasnemu spoznanju, da je uspešnost selekcije odvisna prav od dobrega sodelovanja s klubi. V bodoče bo treba vse morebitne nesporazume reševati sproti in tudi na ta način zagotoviti hitrejšo kakovostno rast nogometne igre v Gornji Savinjski dolini. V selekcijo je danes vključenih 5 nogometašev Gradbenika. Od tega sta dva mladinca in eden od njiju je že prišel v izbor za republiško reprezentanco ter se udeležil priprav. Spodbudno je dejstvo, da se prav v zadnjem času obeta nekaj otipljivih oblik sodelovanja med obema nogometnima središčema in odnosi bodo menda le krenili po pravi poti. Najpomembnejša naloga v letošnjem letu bo vsekakor slavje ob 50-letnici nogometne igre na Ljubnem ob Savinji. Na ta dogodek se na Ljubnem že dalj časa zavzeto pripravljajo in so v priprave vključili tudi številne | druge dejavnike. Krajevna skupnost bo svoj praznik slavila ob tej priložnosti, konec junija torej in ne v maju, na Ljubnem bodo j odkrili spominsko obeležje v spomin na prvo nogometno srečanje na osvobojenem ozemlju, ki ' so jo leta 1944 tukaj odigrali bora 14. divizije in 4. operativne cone ter pripravili turnir. Nogometna zveza Slovenije slavi letos svojo l 60-letnico in turnir bo sodil tudi v splet prireditev ob tem jubileju. Na tem turnirju bosta med drugimi nastopili tudi mladinska in mlada republiška reprezentanca, ali vsaj ena od njiju. Pozabiti ne smemo, J da bodo Ljubenci na slavje povabili vse preživele borce, ki so leta 1944 sodelovali na tekmi. Seveda pri nogometnem klubu Gradbeni^ ; zagotovo niso pozabili na ostale . oblike svojega dela in kljub vsem njihovim razsežnostim so se trdno odločili, da bodo vse naloge ! v celoti uresničili. J. P. ZRVS Obsežen delovni program Smučarski teki V zadnjem obdobju je bila še posebej živahna dejavnost rezervnih vojaških starešin v Gornji Savinjski dolini. V vseh krajevnih organizacijah so opravili letne programske konference in jih združili s ..predavanji o varnostni oceni v občini Mozirje in o trenutnem položaju v svetu. V Solčavi, na Ljubnem in na Rečici so zaradi kadrovskih sprememb opravili volilne konference, prav tako pa tudi v Novi Štifti, kjer so krajevno organizacijo ZRVS šele ustanovili. V vseh krajih so rezervni vojaški starešine temeljito ocenili svoje delo v lanskem letu. na podlagi izkušenj, uspehov in tudi slabosti pa so izdelali programe svoje dejavnosti za letos. Ocene opravljenega dela in načrti krajevnih organizacij so seveda podlaga za oblikovanje programa na občinski ravni. Na občinski konferenci so že opravili osnutke programov za idejno-politično izobraževanje in splošno voja- ško ter samozaščitno usposabljanje. izdelan pa je tudi osnutek programa preverjanja znanja, ki ga v njegovi zasnovi letos ne bodo spreminjali. Ob številnuh nalogah niso pozabili na delo z mladino, zlasti na področju pridobivanja mladih za vojaške šole in poklice. Še vnaprej bodo veliko časa namenili širjenju revije Naša obramba, ki je nedvomno nepogrešljiv priročnik celovitega uresničevanja učnega programa rezervnih vojaških starešin. Oživiti bodo morali tudi delo obrambnih krožkov na osnovnih šolah. V Lučah. na Ljubnem in v Gornjem gradu ti že delujejo, več težav pa je na mozirski osemletki. Pripravili so tudi program sodelovanja z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi. ki zajema vrsto tekmovanj. pohodov in drugih oblik dejavnosti. I P. Končno proga v Logarski dolini TONI VF.NEK — Flosarja Tek na smučeh je končno prodrl tudi v Gornjo Savinjsko dolino, bolje rečeno v Logarsko dolino, čeprav tudi drugim krajem naravnih pogojev za to ne manjka. Načrtov in neizpolnjenih obljub o ureditvi tekaških prog v Logarski dolini sicer ni manjkalo že v minulih letih, natezanja takšne ali drugačne vrste iz tujih logov, pa so končno prekinili domačini sami. Solčavsko športno društvo je pred zimo opravilo večino pripravljalnih del za progo in jo tudi primerno označilo. Brez neizpolnjenih obljub žal tudi tokrat ni šlo, zataknilo seje namreč pri vzdrževanju prog. Navzlic temu je bila proga, pravzaprav dve, v prvem delu zime na voljo ljubiteljem teka na smučeh, le močna odjuga jo je vzdrževalcem močno zagodla. Snega sicer ni zmanjkalo, zaledenela snežna odeja pa je tekače začasno onemogočila. Sedaj je proga zopet pripravljena. Njenega začetka ni težko najti. Je namreč na travniku med Planinskim domom in gostiščem Plesnik. Pot nato vodi tekače skozi gozdiče v prelepem okolju tega našega naravnega dragulja in jih pripelje do mesta kjer celjski planinci gradijo novo postojanko. Manj zahtevni tekači se tukaj lahko obrneio in no krožni poti na izhodi- šču zaključijo 6 kilometrov dolgo pot. Bolj zahtevni in bolj usposobljeni bodo pot nadaljevali skoraj do slapa Rinka in se potem vrnili do Planinskega doma. Pri tem bodo opravili dvakrat daljšo pot, 12 kilometrov torej. Obe pro sta krožni, daljša pa je bolj zahte' na zlasti zaradi dokojšnj vzpona, saj se proga od starta di slapa dvigne za dobrih 200 meti Za razliko od nje je krajša primi na prav za vse. Okrepčilo je tekačem na voljo v Planinski domu in v gostišču Plesi medtem ko okrepčevalnica pod sli pom pozimi ni oskrbovana. Ob tem velja povedati, da celjsko društvo smučarskih učiteljev in vaditeljev v sodelovanji z republiško smučarsko zvezo v sredini februarja v Logarski dol pripravilo posvet o smučar: tekih za vsa športna društva n; področja. Razgovore so pope; tudi s praktičnim delom na progi. In še tole: 6. aprila bodo v Logarski dolini pripravili mnoi tek ..Logarska dolina 80" in ga bodo poslej vsako leto. Priprave so v polnem teku, prireditelji pa računajo na številno udele; Pokrovitelj bo Železarna Ravi temeljna organizacija Kovinai Ljubno. i. Plesnik TI 5o I Številka 9 (52 r) _A 7. marca 1980 i\55 SIS za varstvo pred požari Cilji razvoja morajo zagotoviti uspeh V petek, 29. februarja so se seSli delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje na 4. redno sejo skupščine, na kateri so med drugim razpravljali ter sprejeli samoupravni sporazum o medsebojnem razmerju skupnosti SIS in delovne skupnosti SIS. Na seji so pregledali tudi predlog izhodišč za srednjeročni plan 1981—85 ter obravnavali še zaključni račun za leto 1979 in samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnih strokovnih služb SIS gospodarstvo. Po pregledu realizacije finančnega načrta SIS službe za varstvo pred požari za preteklo leto so delegati ugotovili, da so v tem letu dobro gospodarili. Načrtovali so 9,120.821 dinarjev, prejeli pa za 20 odstotkov več od nairtovane vsote. Delegati obeh zborov so ugotovili, da je indeks vetji zaradi tega, ker so nekatere organizacije združenega dela šele v preteklem letu izplačale 0,3 prispevne stopnje od bruto osebnega dohodka OZD. Nekaj organizacij združenega dela pa še vedno ni namenilo požarni varnosti določene prispevne stopnje. Zato so na seji skupščine delegati sprejeli sklep, da morajo kar najhitreje ugotoviti dejansko stanje na tem področju zadnjih dveh let in poročati združenemu delu o odvajanju sredstev za požarno varnost. V letu 1979 so porabili 8,025.568 dinarjev in tako v letošnje leto prenesli 2,980.000 dinarjev. Na seji skupščine samoupravne interesne skupnosti so delegati med drugim obravnavali tudi predlog izhodišč za srednjeročni načrt 1981—85. Poudarili so, da je nadaljni razvoj požarne varnosti občine Velenje tesno povezan z razvojem občine, kot tudi širše družbene skupnosti. V tem srednjeročnem obdobju morajo cilji razvoja zagotoviti še boljšo organiziranost in učinkovitost požarne varnosti. V delo SIS se bodo morali bolj kot doslej vključevati delovni ljudje in občani vključeni v SIS za varstvo pred požari, in sicer tako, da bodo zagotovili boljšo povezavo med delegati in delegatskimi bazami. V prihodnje bo potrebno usmerjati in usklajevati aktivnosti in sodelovanje v vseh primerih s štabi CZ. Več pozornosti bodo v prihodnjem obdobju namenili strokovnemu usposabljanju pripadnikov gasilskih enot, kot tudi delovnih ljudi v organizacijah združenega dela. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno zagotoviti vso manjkajočo opremo posameznim gasilskim enotam vključno z gradnjo in osnovitvijo potrebnih domov. V letu 1980 naj bi bil izdelan za celotno občino Velenje požarno varnostni načrt. Eno od bistvenih izhodišč za naslednje srednjeročno obdobje naj bi v bodoče del sredstev, ki jih plačujejo zavezanci, vračali nazaj, in sicer strogo namensko za izboljšanje požarno varnostnih razmer v njihovih organizacijah. V obdobju 1981—85 naj bi zbrala požarna varnost v občini Velenje 65 tisoč dinarjev s pogojem, da bodo svojo obveznost poravnale tudi tiste OZD, ki še do danes ne plačujejo 0,3 prispevne stopnje od bruto osebnega dohodka OZD. Od predvidene vsote pa naj bi 30 odstotkov namenili za sofinanciranje ukrepov, vzgoje ali drugih nalog na področju požarne varnosti zavezancev, 25 odstotkov nabavi potrebne opreme in njenemu Dražje toplovodno ogrevanje Sonce greje resnično najceneje Takšna misel se človeku tudi nehote utrne ob novi ceni toplotne energije. To so prejšnji teden po burni razpravi potrdili delegati skupščine samoupravne komunalne interesne skupnosti. Prav gotovo ni razveseljivo. ko se med dnevna poročila o stabilizacijskih ukrepih ter različnih prepotrebnih omejitvah vrinejo tudi podražitve. ki so, kot je menil eden od delegatov na seji skupščine. komunalne interesne skupnosti, napad na življenjski standard. To zadnje je sicer resnična, vendar nekoliko poenostavljena trditev. Standard smo si namreč ogrozili že v prejšnjih letih, ko nismo resno upoštevali-prejšnjih stabilizacijskih ukrepov. Tako sedaj le popravljamo zamujeno, često tudi na račun nekoliko bolj bolečega soočenja s stvarnos-tjo. Porast cen toplotne energije pa je pravzaprav zgolj posledica bistvenega poveča- nja cen premoga in električne energije. Tako seje spremenila tudi cena toplotne energije na pragu TEŠ. Delovni organizaciji Toplovod Velenje ni preostalo drugega, kot da oblikuje nove prodajne cene toplotne oskrbe za letošnje leto. Te bodo za široko potrošnjo od aprila višje za skoraj 53 odstotkov, za industrijsko potrošnjo pa nekaj nad 55 odstotkov. Ob tem bodo podražitev bolj občutili lastniki stanovanjskih hiš, saj bo tu cena višja za skoraj 78 odstotkov, medtem ko bodo stanovalci v blokih plačali 48 odstotkov višjo ceno. Kljub tem visokim cenam toplotne oskrbe, pa je ta po trditvah delavcev Toplovoda med najnižjim v Sloveniji. Omeniti velja tudi, da smo lani porabili za 10 odstotkov manj energije, kot smo načrtovali in da je ta manjša' poraba tudi posledica racionalnejšega razpolaganja s toplotno energijo. BORIS ZAKOŠEK Zi ogrevanje bo potrebno seči precej globlje v žep in 35 3,5 vzdrževanju, 21 gradnji adaptaciji gasilskih domov, vzgoji in izobraževanju, odstotka pa bodo namenili zakonskimn obveznostim. Na seji skupščine so delegati ovrednotili programe izvajalcev in soglasno potrdili predlog izhodišč. Delegati so na seji skupščine razpravljali tudi o sporazumu o ustanovitvi skupnih strokovnih služb in menili, da pristopajo k združitvi le tedaj, ko bodo znani rezultati dela in ugotovljene koristi ustanovljenih skupnih strokovnih služb za požarno varnost. T. K. Komunalna skupnost Več za komunalne storitve Komunalno in stanovanjsko gospodarstvo v preteklosti ni imelo in še vedno nima ustreznega mesta v sklopu celotnega gospodarstva v občini Velenje. Čeprav se bo komunalno in stanovanjsko gospodarstvo vedno razvijalo v odvisnosti od možnosti uporabnikov in zaradi splošnega pomena pod vplivom družbenopolitične skupnosti pa mu je še toliko bolj potrebno zagotoviti takšne pogoje gospodarjenja, da bodo delavci v enakopravnem položaju z delavci v ostalem gospodarstvu. To je ena od točk osnutka akcijskega programa za izvedbo integracijskih Otroško varstvo Nove ekonomske cene v vrtcih Na zadnji seji skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Velenje so delegati obravnavali finančni načrt in program te skupnosti, nove ekonomske cene za predšolske otroke in dojenčke v vzgojno varstvenih ustanovah, lestvice subvencioniranja ter pravilnik o plačevanju oskrbnine. Po predlogu finanč/iega načrta za letos, ki so ga delegati potrdili, je enotni program občinske skupnosti otroškega varstva višji za 11 odstotkov. To je sicer v skladu z resolucijskimi zahtevami, najbrž pa ne bo zadoščalo za takšen razvoj vzgojno varstvenega dela kot je bil v prejšnjih letih. Iz kakšne investicije načrtuje skupnost otroškega varstva v letošnjem letu? Predvsem naj bi zgradili jasli Šalek II, dokončali dela na centralnem igrišču ter uredili prostore za delo z otroki v krajevni skupnosti Šentilj, Konovo in Pesje. Na seji so potrdili tudi predlog za dvig ekonomske cene za letošnje leto. Poudarjeno je bilo, da je bila ekonomska cena v preteklem letu potrjena in zvišana meseca maja. vendar pa je bila prenizka. V sedanjem področju pa je možno povečati sredstva za vzgojno varstveno deja- vnost le za 16 odstotkov. Zaradi tega je videti finančni položaj vzgojno varstvenih ustanov dokaj neugoden. Nujno je potrebno najti notranje rezerve in tudi na škodo staršev poiskati zadovoljive rešitve. Kakšne pasospremembe, ki so jih na zadnji seji potrdili delegati te skupnosti? Ekonomska cena za predšolske otroke poraste za 16 odstotkov, starši pa bodo plačevali največ 1.480 dinarjev za predšolske otroke in 17.740 dinarjev'za dojenčke v vzgojno varstvenih ustanovah in otroke v družinskem varstu. Lestica subvencioniranja se ob teh podražitvah prestavi od sedanjih 1200 do 4000 dinarjev na družinskega člana na 1600 do 5000 dinarjev. Nova ekonomska cena velja v vzgojno varstvenih ustanovah od 1. marca dalje. Sprejetje bil tudi nov pravilnik o plačevanju oskrbnine za predšolske otroke. Ta med drugim določa, da bo varstvo otrok v počitniških mesecih, v juliju in avgustu, potrebno plačati s polno ceno tako kot je to že običaj v večini drugih vzgojno varstvenih zavodih v Sloveniji, kar pa v naši občini doslej nismo uveljavljali. Tudi to je eden od stabilizacijskih ukrepov vzgojno varstvenih ustanov. Boris Zakošek Zdravstvena skupnost ] Prevelike zahteve po zdraviliškem zdravljenju Prejšnji teden je bila tudi seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti. Na njej šo delegati razpravljali o zaključnem računu občinske zdravstvene skupnosti, podana pa je bila tudi informacija o poteku priprav za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela za letošnje leto. V letu 1979 je bilo v občinski zdravstveni skupnosti Velenje povprečno 25.192 aktivnih zavarovancev kar je za 1191 ali pet odstotkov več kot v letu 1978. Zdravstveno varstvo je poleg aktivnih zavarovancev uživalo povprečno še 19146 družinskih članov aktivnih zavarovancev 4188 upokojencev. 1785 kmetov ter 669 ostalih občanov. Prav gotovo je bilo bistveno vprašanje in predmet številnih razprav v preteklem letu sanacija finančnega stanja, ki je bilo obremenjeno s precejšnjo izgubo. Ob tem pa sta se pojavljali še vprašanje stabilizacije in svobodne menjave dela. Z ustreznimi ukrepi so bili doseženi precejšnji uspehi. Kljub temu pa so bili odhodki v preteklem letu 2,64 odstotka nad načrtovanimi. Največji delež izdatkov zdravstvenega varstva pome- nijo stroški bolnišničnega zdravljenja. Ti so v lanskem letu porastli skoraj za 22 odstotkov, kar pa je vendar občutno manj kot stroški za ostale oblike zdravstvenega varstva. Najbolj pa so v preteklem letu narastli izdatki za kopališko zdravljenje. Vzrok je najbrž tako v pretiranih zahtevah po tovrstnem zdravljenju kot v preveliki po-* pustljivosti nekaterih specialistov, ki predlagajo tovrstno zdravljenje. Kljub sanacijskim in stabilizacijskim ukrepom pa je občinska zdravstvena skupnost minulo leto zaključila s 13 milijoni 156 tisoč din izgube. Celotna izguba pa je 34 milijonov 995 tisoč din. Tu so namreč tudi nekriti odhodki izleta 1978. Delegati so na seji potrdili, da bodo ti nekriti odhodki pokriti s ta-koimenovanimi presežnimi sredstvi, ki so nastala pri samoupravnih interesnih skupnostih družbene dejavnosti. Del primanjkljaja pa bodo pokrili iz sredstev za investicije samoupravne interesne zdravstvene skupnosti. Delegati so potrdili takšen, zaključni račun, ponovno pa so opozorili da morajo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno izvajati sprejeti stabilizacijski program. B. Z. procesov v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu. O tem akcijskem programu ter številnih drugih točkah dnevnega reda so v preteklem tednu razpravljali delegati samoupravne komunalne interesne skupnosti. Na seji skupščine smo bili ponovno priča preobsežnemu dnevnemu redu, ki gotovo zavira uspešno delegatsko odločanje, poleg tega pa so bile utemeljene tudi pripombe delegatov, ki so menili, da je gradivo prispelo prepozno in ni bilo časa niti za sestanek delegacij, kaj šele za posvetovanje s širšo bazo. Na seji so prisotni največ pozornosti namenili načrtu naložb komunalne dejavnosti za letošnje leto ter spremembbam cen komunalnih storitev. Delegati so opozorili, da je osnutek načrta naložb za letošnje leto potrebno uskladiti z možnostmi gospodarstva ter izlo- čiti tiste postavke, ki niso nujne in dovolj utemeljene. Posebna komisija bo osnutek načrta ponovno predelala. Po dosedanjih predvidevanjih bodo glavne naložbe izgradnja cevovoda Ljubija — Grmov vrh — Šoštanj, čistilne naprave za čiščenje vode iz Ljubi-je, cevovoda ter rezervarja v Pesju, zajetja in črpališča za zajem vode v Topolšici, in kanalizacij Trebuše — Salek — Gorica III, sanacija obstoječe kanalizacije v Stari vasi in pri gasilskem domu, anuitete za toplovodne centralne postaje idr. Na seji so potrdili tudi predlog sprememb cen vode, ka-nalščice, toplovodnega ogrevanja (o tem pijemo več v članku Sonce greje resnično najceneje), odvoza smeti ter pogrebnih storitev. Ob koncu pa so potrdili, tudi sklep, o najetju Kredita za nadaljno izgradnjo Šaleške magistrale ter vodovoda Ljubija — Šoštanj. B. Z. Uresničiti dogovorjene naloge Pred dnevi so se sestali na 3. seji delegati skupščine obrtnega združenju občine Velenje. Pregledali so poslovanje združenja v preteklem letu, razpravljali in odločali o finančnem načrtu za leto 1980, poslušali poročilo o obsegu in nadaljnjih usmeritvah obrtnih dejavnosti v občini, ki jih opravljajo občani kot postranski poklic ter razpravljali še o drugih važnih vprašanjih s področja dela združenja. Pri načrtovanju za leto 1980 so delegati upoštevali vse možne stabilizacijske ukrepe in se ponovno zavzeli, da bi v okviru združenja morali storiti vse za uresničitev letošnjega načrta, ki vsebuje 15 poglavitnih nalog, sprejetih na 2. skupščini oktobra lani. Delegati so se na seji seznanili s pripravo novega odloka (sprejet bo na prihodnji seji občinske skupščine), ki podrobno rešuje nekatera doslej ne dovolj razčiščena vprašanja v zvezi z opravljanjem samostojnih obrtnih dejavnosti v občini Velenje. V tem odloku bodo podrobneje določena tudi tista določila, ki zadevajo opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic in določene tiste krajevne skupnosti, v katerih ne bo mogoče opravljati obrtne dejavnosti prodaje na drobno. V odloku bodo navedene tudi obrtne dejavnosti, ki bodo zaposlovale delavce oziroma z zakonom dovoljeno število delavcev v posamezni obrti. Poleg tega so delegati na 3. seji združenja obrtnikov poslušali tudi informacijo o predlogu, po katerem naj bi v občini Velenje ustanovili specializirano obrtno zadrugo gradbene dejavnosti, za katero se zelo zanimajo obrtniki v domači in tudi v sosednjih občinah. Ob koncu seje pa so v imenu izvršnega sveta skupščine občine Velenje podelili posebnu občinska priznanja dolgoletnim zaslužnim obrtnikom, ki so s svojim delom prispevali in prispevajo k vsakodnevnem naprednemu in uspešnemu organiziranju in utrjevanju zasebnega dela v občini kot sestavnega dela vsesplošnega gospodarskega razvoja občine in tudi širše družbene skupnosti. Ta priznanja, ki so jih v občini Velenje podelili prvič, so dobili: Marija Sevčnikar (gostilničarka iz Lajš pri Šoštanju), Jakob Meh (mizar iz Velenja>, Franc Vovšek (krojač iz Velenja), Rudi Mešič (žagarstvo iz Skornega pri Šoštanju), Danilo Pocajt (kovinoplas-tika iz Velenja), Ivan Movh (slaščičar iz Šoštanja) in Velentin Jev-šenak (sodarstvo-kolarstvo) iz Šoštanja. I. G. 0 stanovanjih Na 5. seji so se sešli člani odbora za stanovanjska vprašanja delavcev pri skupščini združenja zasebnih obrtnikov občine Velenje. Ta odbor, ki ga sestavljajo delavci sami in obrtniki, upravlja s sredstvi, ki jih plačujejo samostojni obrtniki za svoje delavce v namene stanovanjske izgradnje. Omenjena sredstva so v občini Velenje dogovorjena v višini 9,7 odstotkov na osnovi bruto osebnih dohodkov delavcev in se plačujejo na poseben sklad pri samoupravni interesni stanovanjski skupnosti. Pri pregledu uresničevanja tega finančnega načrta je odbor ugotovil, da so lani zbrali 4.459.129.85 dinarjev in da so za obveznosti porabili 2.389.326,70 dinarjev. Po načrtu za leto" 1980 naj bi zbrali 4.470.103,15 dinarjev in od tega porabili 4.241,206.30 dinarjev. Za stanovanjska posojila delavcem za dograditev stanovanjskih hiš ali obnovo stanovanj so namenili 1.200.000,00 dinarjev, ostanek pa za nakup najemnih stanovanj delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih-. Odbor, je sprejel tudi prednostno listo za dodelitev najemnih stanovanj, ki bodo vseljiva v letu 1980 ter prednostno listo za dodelitev stanovanjskih posojil. I. G. Več skrbi dopolnilnemu izobraževanju O zaključnem računu za leto 1979 in o dosežkih s področja izobraževanja so pred dnevi razpravljali delegati na 4. seji skupščine sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih Delegati so ugotovili, da v lanskem letu kljub večkratnemu obveščanju in objavljanju potreb ni bilo dovolj zanimanja za dopolnilno izobraževanje delavcev, saj je bilo na voljo preko 190.000 dinarjev, izkoriščenih pa le nekaj nad 30.000. Nekoliko več zanimanja je bilo za strokovne ekskurzije in organizirane skupinske izlete v zgodovinske kraje Jugoslavije (Sutjeska, po poteh AVNOJ ipd). Na seji so razpravljali tudi o obveščanju in v zvezi s tem sklenili, da bodo odslej pošiljali revijo ..Obrtnik" vsakemu delavcu na dom. Poleg tega so sprejeli zelo obsežen delovni program, ki temelji predvsem na spodbujanju delavcev k izobraževanju in boljšem informiranju. Analizirali bodo kvalifikacijsko strukturo delavcev, poseben poudarek pa so v tem programu dali varstvu pri delu, zlasti v obrtnih dejavnostih, kjer se tehnologija dela neprestano stopnjuje. Iz delovnega programa izhaja tudi finančni načrt, ki predvideva 563.914,65 dinarjev prihodkov. Za strokovno izobraževanje bodo namenili 201.000 dinarjev, za obveščanje in informiranost preko 47.000 dinarjev ter za strokovne ekskurzije, ki jih bodo letos prvič organizirali panožno, 90.000. Na seji so delegati še posebej podčrtali potrebo po obveščanju vsakega delavca v sleherni obratovalnici o možnostih dodatnega izobraževanja in s tem pridobivanja višjih kvalifikacij. Za uresničevanje te naloge pa se bo moral bolj kot doslej zavzeti tudi izvršilni odbor sindikata teh delavcev, kar bo pripomoglo tudi k vključevanju vseh delavcev v sindikat. Predlagali so še, naj bi se tečaji za varstvo pri delu organizirali skupaj z obrtniki po koledarju, ki ga pripravlja obrtno združenje. Tečaji naj bi se organizirali ločeno po posameznih skupinah obrti. Zato so sklenili, da bosta združenje in sklad skupno načrtovala te tečaje, ki morajo biti organizirani predvidoma do meseca maja letos. I. G. / Naš samoprispevek Številka 9 (521) - 7. marca 1980 Krajevna skupnost Salek - Gorica Velika želja - urejena preskrba Tako kot v drugih krajevnih skupnostih naše občine so tudi krajani v krajevni skupnosti Šalek—Gorica spregovorili o preteklem referendumskem obdobju, o uresničenih in neuresničenih nalogah ter si zastavili cilje, ki jih je potrebno doseči v naslednjem obdobju in s sredstvi novega samoprispevka. Krajevna skupnost Šalek Gorica je v obdobju drugega referenduma prerasla iz vaške krajevne skupnosti v veliko krajevno skupnost. Danes je po številu prebivalcev druga največja krajevna skupnost v občini. Prav ta nagel razvoj je s sabo potegnil številne težave, ki so jih krajani bolj ali manj uspešno pemagovali. Program, ki so ga sprejeli pred petimi leti je obsegal izgradnjo osnovne šole. vrtca, rekreacijski objekt ter nekaterih drugih manjših objektov. Ocenjujejo, da so uresničili 65 odstotkov načrtovanih objektov. Razlog za neizpolnitev začrtanih nalog je predvsem v tem. da še ni zgrajena osnovna šola in da ni predvidenih rekreacijskih objektov. Kljub temu pa je. bilo opravljeno tisto najosnovnejše. za kar so se krajani odločali na glasovanju leta 1975. Z zbranimi sredstvi, ki so bili precej višja od načrtovanih. so sofinancirali postavitev semaforjev, ureditev pločnika in pešpoti ob vili Herberstein, uredili javno razsvetljavo ter opravili še nekatera manjša dela. med katera sodi tudi vzdrževanje Banje s cesto proti Celju ter cesto na Vrtače. Še ena pomembna naloga je v tem programu. Ureditev prepo-trebnih prostorov za delo krajevne skupnosti. Po predvidevanjih bi morala zbrana sredstva zadoščati za trideset-odstotno pokritje stroškov, ostala sredstva pa bodo skušali dobiti z dogovori s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter soudeležbo občanov. Vse aktivnosti do volitev bo sedaj vodil koordinacijski odbor, krajani pa bodo o referendumskem programu spregovorili še po soseskah ter se dokončno zanj odločali na trinajstih voliščih v kra-jaevni skupnosti. Boris Zakošek Del krajevne skupnosti Šalek Gorica med gradnjo vseh cest v krajevni skupnosti. In s kakšnimi načrti stopajo v novo referendumsko obdob- je? Središče novega naselja Njihov osnovni in obenem največji cilj je zagotovitev ustrezne preskrbe. Trgovina je velika želja in upanje vseh krajanov te krajevne skupnosti. ki je kljub kolikor toliko dobrim zvezam, vendarle nekoliko odmaknjena od središča Velenja. Vse družbenopolitične organizacije, so si že pre časom zastavile cilj, uresničitev te naloge. Upajo, da bodo pogodbo o izgradnji trgovine podpisali še pred potrditvijo novega samoprispevka. Krajani se strinjajo tudi z vsemi objekti, ki so predvideni v A programu in ki bodo narejeni v tej krajevni skupnosti v naslednjem obdobju. Tu je mišljena izgradnja pete osnovne šole in dveh vrtcev. V B programu pa predvidevajo predvsem ureditev komunalnih naprav. Na prvem mestu je toplifika-cija Šaleka in dela Bevč, ki leži v tej krajevni skupnosti. Urediti nameravajo tudi kanalizacijo na tistih območjih, kjer te še ni. Urediti pa cestno povezavo s krajevno skupnostjo Bevče ter asfaltirati nekatare ceste. To je predvsem priključek ceste Vrnjačke Krajevna skupnost Gorenje Uresničili večino zastavljenih nalog Sodobni Moki Delegati skupščine krajevne skupnosti Gorenje bodo v prihodnjih dneh obravnavali in sprejemali referendumski program, ki ga bodo skušali uresničiti v obdobju novega samoprispevka. Prednost da--jejo izgradnji telefonskega omrežja, obnovitvi Lokovi-škega mostu in sovlaganju pri gradnji gasilskega doma v Paški vasi. Prednostna naloga, ki sojo krajani Gorenja opredelili v program referendumskega obdobja, ki se ta čas izteka je bila obnova in asfaltiranje 2300 metrov dolge ceste v Skorno. Poleg tega so se od- ločili še za ureditev 1300 metrov dolge ceste v Gavce za javno razsvetlavo v Gorenju in Paški vasi. za ureditev zadružnega doma (ta naj bi-ob-novljen omogočal različne kulturne in druge prireditve ter nudil delovne prostore, družbeno političnim organizacijam. krajevni skupnosti in "društvom jza postavitev nove brvi čez Pako priPrislanu, za kanalizacijo v Gorenju in Paški vasi, za avtobusna postajališča v Paški vasi. Gorenju in Skornem ter za asfaltiranje ceste od Gorenjskega klanca proti Slatinam. Tako zajeten delovni program so v veliki meri tudi uresničili. Niso us- peli urediti le ceste v Slatine in avtobusnih postajališč, kjer se je zataknilo zaradi_ novih lokacij, kijih narekuje Šaleška magistrala. Prav ta čas urejajo še zadružni dom. pri čemer so že opravili več kot polovico vseh del. lotili pa so se tudi javne razsvetljave v Paški vasi, ki naj bi že kmalu zasvetila. K vsemu temu veljašedodati.da so 150.000 dinarjev iz referendumskih sredstev namenili za urejanje gasilskega doma v Paški vasi in da so s sredstvi iz samoprispevka redno vzdrževali blizu 11 kilometrov krajevnih makadamskih cest. Za vsa našteta Opravila so porabili 2.000.000 dinarjev referendumskih sredstev 2.500.000 dinarjev prispevkov samoupravnih interesnih skupnosti ter "blizu 500.000 dinarjev, ki so jih krajani prispevali z udarniškim delom ali dodatnimi prispevki. V teh dneh pa v krajevni skupnosti Gorenje razpravljajo o predlogu za naslednje referendumsko obdobje do leta 1985. Med prednostnimi nalogami iz tega programa je razširitev telefonskga omrežja. ki predvideva 36 novih telefonskih priključkov obnova ceste preko Lokoviškga mostu. kjer se samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje in krajevna skupnost še nista dokončno dogovorili o načinu gradnje in sovlaganje pri gradnji gasil-sega doma v Paški vasi. Poleg telefonskega omrežja, Loko-viškega mostu in gasilskega doma pa je v načrtu predvidenih še mnogo drugih pridobitev s področja družbene in komunalne dejavnosti. Tako naj bi uredili tudi manjše športno rekreacijsko igrišče, zgradili otroški vrtec in del sredstev namenili delu družbeno političnih organizacij v kraju. S področja komunalne dejavnosti pa bodo skušali obnoviti cesti Gorenje-Tajna in Gorenjski klanec-Slatine, del cestišča v Paški vasi ter zaključek cestnega odseka Drev. regulirati potok Prelb, ki večkrat poplavlja, razširiti pokopališče, postaviti tri avtobusna postajališča, pomagati pri gradnji vodovodnih priljučkov za približno 60 gospodinjstev v Velikem vrhu in Gavcah, organizirati odvoz smeti v Gorenju. Paški vasi in Gavcah ter opraviti še neka drugih manjših potreb oziroma drobnih komunalnih storitev. Vrednost predvidenih nalog znaša skupaj blizu 10.000.000 dinarjev. J. Krajnc Ocenili razvoj in uspehe samoupravnega uveljavljanja delavk 8. marcu pripada v zgodovini delavskega gibanja pomembna vloga v krepitvi akcijske in borbene enotnosti delavskega razreda. Dotlej neenakopravna žena se je enakovredno z ramo ob rami z možmi borila za svoje pravice. Pravice si je delavski razred izboril in tako si je enakovredno vlogo v družbi priborila tudi žena. Enakopravnega boja pa si ni priborila v trenutku, saj je težko iz koreni t i stoletja dolgo miselnost, zaradi tega boj za enakopraven položaj žena v družbi še vedno traja. Ponekod. v nekaterih okoljih, v nekaterih delovnih organizacijah in sredinah pri uveljva-Ijanju družbenega položaja žensk še vedno zaostajajo. 8. marec je gotovo dan, ko se moramo vprašati: zakaj? Opozoriti moramo na vpra- šanja. ki so pred našo družbo, nakazati, kako bi jih razrešili ter spodbuditi aktivnost preko celega leta. Ne smemo si dovoliti. da pade proslavljanje osmega marca na raven ma-lom eščanske man ifestacije ali celo razvrednotenja ženske kot osebnosti. H. marec naj bo dan, ko pokažemo na rezultate in izkušnje našega boja. ko v svojih sredinah ocenimo re- zultate gospodarjenje in na-kužemo poti. da omogočimo ženi na slehernem področju enakopravno vlogo. S pozornostjo, šopkom cvetja, pokažimo ženi, da jo cenimo, da je v naši družbi potrebna in enakovredna. Tako bo njen praznik lep. Z nekaterimi ženami smo se pred dnevom žena pogovarjali o njeni vlogi v današnjih družbi. Ana Ducman Jožica Kunej Žena današnjega časa si je priborila enakopraven položaj Mimica Ferenčak „Menim, da je za žensko v naši družbi dobro poskrbljeno. Dmogočeno ji je, da se na delovnem mestu izpopolnjuje. V zdravstvu sem se zaposlila kot »Iniška strežnica pred osemnaj-itimi leti, nato sem končala bolni-fiarsko šolo, nato srednjo medicin-tko šolo, kasneje, pa še višjo nedicinsko šolo. Zaposlena sem bila v celjski bolnišnici in zdravili-fiu Rogaška Slatina, v Velenje pa imo prišli pred sedmimi leti. Od takrat delam v dispanzerju za :edšolske otroke in sem odgovorna medidnska sestra. Delo, ki ga ipravljam, me zelo veseli, kljub temu, da se srečujemo tudi z togimi težavami, vendar pa ugo-'Ijamo, da se stanje vsako leto izboljšuje. Medicinske sestre moti, da je vse preveč administrativnega fela, tako jim preostane premalo lisa, da bi se posvetile pacientom, delo pa je prav gotovo nad vse »embno. Predvsem imamo eliko nalog pri preventivnem ivljenju. Staršem je potrebno dtagati z nasveti, jih usmerjati, kako naj hranijo in negujejo :oka, da se bo uspešno razvijal. Delo v otroškem dispanzerju je naporno, saj zahtevajo bolni otroci in njihovi starši posebne ristope. Trudijo pa se, da bi v " ivih ambulantah storili kar ijve£, da bi na ta način zmanjšali ivljenje v bolnišnicah, saj ni potrebno posebej poudarjat: kako težko prenašajo to bolni otroci. . Moram pa reči, du je naše delo še »se premalo cenjeno. Višje nedicinske sestre bi se na primer liltko primerjale po izobrazbi z JOŽICA KUNEJ inženirjem prve stopnje. Pa se nikakor ne moremo. Prav tako se ne moremo primerjati z drugimi sorodnimi poklici. Lahko pa rečem, da smo znotraj zdravstvene organizacije cenjene in da vse bolj dobivamo vlogo, ki nam pripada. So še nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti, vendar kljub vsemu mislim, da si je žena današnjega časa že priborila enakopraven položaj. Zal tega ne moremo reči za vse žene. V nekaterih družinah žal še ni tako. Večina družinskih obveznosti leži še vedno na ženinih ramah. Vendar pa menim, da so zato krive žene same, saj si niso izbojevale enakopravnega položaja. Jaz podobnih težav nimam. Z možem si enakovredno deliva družinske obveznosti in prav tako tudi skrb za otroka." Vera Rejec Vzgojiteljsko delo še vse premalo cenjeno „Žene so se v današnji družbi že lobro uveljavile, vendar imajo še ■eliko nerešenih vprašanj, tako da (vedno ne morejo enakovredno z »ožmi vključevati v razne aktivnosti. Mnogo že na je poleg dela bivnih družbenopolitičnih de-rk, mnoge pa se morajo tej aktiv-iti odpovedati, prav zaradi ob-Bosti, ki jim jih nalaga družina. M v družini dobiva žena vse bolj —ikopravno vlogo, vendar pa žal vedno več obveznosti največkrat ripada prav njej. Nekako bolj "ovorna je za delo doma in za (jo otrok. Mislim, da se delo ta še vse preveč deli na žensko moško in da nekateri možje _nijo, da doma ne smejo nič Moriti. Če sta oba zaposlena, bi morala tudi delo doma •Pravno deliti. Takšno mišlje-pa izhaja iz časov, ko je bila išedoma in je bila skrb za otro-in za dom resnično njena nalo- Opravljam delo vzgojiteljice. V iklku, ki sem si ga izbrala, sem kljub temu, da ni lahek, toli ni časa za slabo voljo, vedno biti pripravljen za razne tivnosti. Mamice pa dobro te. da vas že en sam otrok vča-„spravi s tira", vzgojiteljice pa sme niti več kot 20 otrok, "tor jim imamo v skupini. to tudi, da se starši premalo »rjajo z otroki. Mnogi menijo, Ti dovolj, da otrok obiskuje lOjDO varstveni zavod in je tako v jk Vera Rejec za njegovo vzgojo in izobraževanje narejenega dovolj. To pa je zmotno mnenje, saj mora biti družina tista, v kateri se otrok oblikuje. Vzgojiteljski poklic je, žal, še vedno le ženski poklic. Kljub temu, da imajo nekateri možje izreden smisel za vzgojo in bi bili lahko izredno uspešni v tem poklicu, se ne odločijo zanj. Temu pa se sploh ne čudim. Naše delo je premalo vrednoteno in tudi osebni dohodki niso takšni, da bi vabili in se sploh ne morejo primerjati z osebnimi dohodki, ki jih prejemajo absolventi drugih podobnih srednjih šol." Družba prevzema del družinskih obveznosti ,,S položajem, ki ga imamo žene v današnji samoupravni družbi, sem resnično zelo zadovoljna. Možnost imamo, da se vključujemo na vsa področja. Včasih se določenih funkcij same otepamo, saj imamo še vedno velike obveznosti tudi, ko zapustimo delovno mesto. Družinske obveznosti so namreč velike in kljub temu, da nam pri delu doma možje pomagajo, si dela največkrat ne znamo tako organizirati, da bi bile več proste. Za družinsko življenje se čutimo odgovorne, odgovorne se čutimo za vzgojo otrok, posvetiti se jim želimo v največji možni meri, saj nas tega obvezuje materinski čut in potem nam pogosto zmanjka časa za družbenopolitično delo. Vsaka žena pa si lahko življenje organizira tako kot ji je všeč. Če se želi družbenopolitično udejstvovati ima vse možnosti. Trdim lahko, da ji je to vedno bolj omogočeno, saj si družba prizadeva, da bi prevzela del obveznosti. Tako družba vse bolj prevzema skrb za predšolskega in šolskega otroka. Matere, katerih otroci obiskujejo vzgojno varstvene ustanove, so prav gotovo razbremenjene. Vedno več skrbi pa prevzemajo tudi šole, ki organizirajo za otroke v popoldanskem času prostovoljne aktivnosti. Mimica Ferenčak Se posebno velik napredek pa so celodnevne osnovne šole, ki praktično prevzamejo obveznosti nase. Tako staršem ni potrebno skrbeti za to, ali je otrok nalogo napisal, se je določeno snov naučil in podobno. Kaj si želim ob 8. marcu? Menim, da bomo žene najbolj zadovoljne, če se bo naša družba tudi v bodoče razvijala v zastavljeni smeri, da se bomo žene tudi v bodoče aktivno vključevale v vsa področja življenja in dela." Cveta Pašnik V nekaterih dejavnostih izstopa ženska delovna sila ,,V naši družbi, posebno še v Velenju, je večina žensk zaposlenih, ekonomsko neodvisnih in je njihov prispevek po ustvarjenem dohodku v združenem delu zelo velik. So nekatere dejavnosti, kjer ženska deloviia sila po številu, zaposlenih močno izstopa. Tako je v tekstilni industriji, usnjarski industriji, pri nas v Gorenju, v zdravstvu, v vzgojno izobraževalni dejavnosti in v gostinstvu. Veliko je še danes žensk, ki opravljajo težka fizična dela, delajo v izmenah. Tudi nočne izmene, kljub prizadevanju, marsikje še niso uspeli odpraviti. Z uvajanjem boljše tehnologije, inovacij in z večjo mero posluha za razreševanje teh vprašanj bi lahko tudi te nepravilnosti hitreje odpravili. Kljub humanizaciji odnosov med moškim in žensko v naši družbi, se mora še vedno marsikatera žena zaradi vseh obveznosti, ki jih čuti do družine in do vzgoje otrok odpovedati družbenopolitičnemu delu, pa čeprav čuti za to delo veselje in sposobnost. Kljub temu pa se je žena delavka enakopravno uveljavila na vseh področjih dela in življenja, tako v samoupravnih organih, delegacijah, v družbenopolitičnih organizacijah, čeprav ima še vedno omejene možnosti zaradi prepočasne razmejitve del v družini in še ne dovolj razvite družbene skrbi za družino. Se vedno je premalo mest v vzgojno varstvenih zavodih, prepočasi prehajajo v celodnevne osnovne šole. v različnih dejavnostih je delovni čas neusklajen in še druge težave ovirajo žensko, da bi popolnoma enakopravno vstopala CVETA PUŠNIK. na vsa področja življenja in dela. Priznati pa moramo, da smo vendarle za ženo-delavko napravili korak naprej. Podaljšali smo porodniške dopuste, poskrbeli za organizirano prehrano šolskih in predšolskih otrok ter zaposlenih. Vse bolj načrtno pa načrtujejo v delovnih organizacijah tudi rekreacijo in dopuste. Menim, da smo še premalo naredili na področju izobraževanje žene delavke, saj /preradi pozabljamo, da je znanje tisto, ki ji pomaga do uveljavitve na delovnem mestu in drugje. Zase pa lahko rečem, da sem polno zaposlena tako na delovnem mestu, ki ga opravljam, aktivno pa se vključujem tudi v družbenopolitično življenje. Preostane mi le malo časa, ki pa ga v celoti posvečam otrokoma." . Premalo se izobražujemo ,,Ženska se je v današnjem družbenopolitičnem sistemu že kar uveljavila. Lahko pa bi se še bolje, če bi ji zaupali tudi odgovorne naloge. Od leta 1966 sem zaposlena v Gorenju na delovnem mestu posluževalke avtomatov in vseskozi aktivna. V tozdu Galvanika sem bila predsednica osnovne organizacije ZSMS, sedaj pa aktivno delam v delavskem svetu in pri športu. Čeprav imam družino, mi ni težko. Z možem delava na različnih izmenah, tako da imam varstvo preskrbljeno. Nikoli še nisem naletela na negodovanje moža. Razume, da mora sodobna žena delati še kaj drugega kot skrbeti za dom in družino. Nekatere žene pa se tega še vedno ne zavedajo. Delo v družbenopolitičnem življenju vzame veliko časa. Seje so velikokrat popoldan. Nanjo pa moraš biti tudi dovolj pripravljen. Gradivo je mnogokrat preobsežno, seje pa tudi včasih pretirano dolge. Je že prav, da se o pomembnejših stvareh temeljito pogovoriš, da lahko tudi delavec ve, zakaj gre. Nekaj pa mi vendarle ni všeč. Vse premalo časa posvečamo dodatnemu izobraževanju. Vsak-dor, ki je družbenopolitično Ana Ducman aktiven, bi moral obiskovati seminarje in politično šolo. Znanja ni nikoli preveč. Le kako lahko slediš političnemu delu in življenju, če ne poznaš niti osnovnih stvari. Ob 8. marcu, prazniku vseh žena pa želim, da bi se naša ženska družba še naprej tako razvijala, da bi ženske še napredovale in dosegale še boljše delovne rezultate:" Jožica Ferenc Ustvariti si moraš avtoriteto ,,Ja, kaj menim o vlogi ženske v našem družbenopolitičnem sistemu? Mislim, da smo popolnoma enakopravne z moškimi. Vendar je nam težje delati, se družbenopolitično udejstvovati kot moškim. Ne znamo si popoldanskega časa pravilno razdeliti. Ženske so danes premalo vključene v družbenopolitično življenje, ker še vedno prevladuje stara miselnost, da je to moško opravilo. Kar pa ni res. Delno smo tega krive tudi same. Morda nekatere še vedno menijo, da niso sposobne za takšno delo. Začetek je vedno težak. Ko prideš prvič na sestanek, te gledajo malo po strani. Toda tudi to premagaš. Ustvariti si moraš avtoriteto, potem pa ni več nobenih predsodkov. Vsi sestanki so v popoldanskem času. Največ trpi pri tem družina, saj sem skoraj vedno z doma. Z možem si zato hišna opravila deliva. Aktivna sem v tovarni kot v krajevni skupnosti. Sem član občinske konference ZK, delegat samoupravne interesne skupnosti za kulturo, pri osnovni organizaciji ZSMS tozda Štedilniki sem bila vse Jožica Ferenc do letos predsednica, sedaj pa sem referent za idejnopolitično delo. Storjen je bil že velik korak za izboljšanje položaja vseh žena. Nekaj pa me še vedno moti. Mislim, da smo premalo naredili na področju izobraževanja. Zelje ob 8. marcu? Se naprej hiter razvoj naše samoupravne družbe." Jerica MIjač Najlepše darilo so rože ,,Zadovoljna sem s položajem, ki ga imamo žene v današnji družbi, saj smo na vseh področjih enakopravne z možmi. Seveda pa si je potrebno to enakopravnost tudi v današnjem času priboriti. Od žene same je odvisno, kakšna bo njena vloga tako v delovni organizaciji, kjer je zaposlena, kot v družini. Zal je mnogo žena, ki jim še ni uspelo, da bi se delo doma enakovredno delila z možem. Takšna žena se tudi težko vključuje v družbenopolitično življenje, saj ji zato zmanjkuje časa. Vendar pa ne more reči, da ji družba to onemogoča. Njena pravica in dolžnost je, da je aktivna, kako pa si to organizira je pač odvisno od nje same. Meni je to uspelo, kljub temu, da vodim cvetličarno. Aktivno delujem na družbenopolitičnem področju. Delo v cvetličarni mi ugaja. Med cvetjem je zelo lepo. Pa to delo ni enostavno. S cvetjem so tudi težave. Cvetličarno moramo imeti dobro založeno, kupcem želimo nuditi ob vsakem času kar največjo izbiro cvetja. Pogosto pa se zgodi, da vsega kar nabavimo, ne prodamo. Veste pa, da cvetje tako mm Jerica Mljač zelo hitro uvene. To pa gre seveda v našo škodo, vsak cvet pa je 10 _ dinarjev v temle času. Menim, da je ob dnevu žena najlepše darilo šopek. Ni je med nami, ki se ga ne bi razveselila. Prav zaradi tega bomo imeli v teh dneh še posebno veliko dela in na to smo sedobro pripravili." / • inS Številka 9 (521) - TT-Vnarca U Iz dispanzerja za predšolske otroke Več pozornosti preventivnemu zdravljenju V dispanzerju za prediolske otroke smo se pogovarjali z zdravnikoma pediatrom Dragom Kunejem in Stanislavom Stojano-vifem — Največ težav jim povzročjo pri delu neustrezni delovni prostori. Otrokom posvečamo v naši družbi veliko pozornosti. Omogočiti iim želimo kar najboljše pogoje za njihov uspešen telesni in duševni razvoj. Prav zaradi tega je zelo pomembno zdravstveno varstvo dr. Drago Kunej predšolskih otrok. Tega se v Savinjsko šaleškem zdravstvenem domu zavedajo, zato so leta 1973 razdelili dotedanji dispanzer za žene in otroke v tri dispanzerje, in sicer dispanzer za žene, šolske otroke ter predšolske otroke. ,,Delo z otroki, ki so bolani in z njihovimi materami in očeti, ki so zaradi otrokove bolezni psihično prizadeti, ni lahko," je dejala takoj, ko smo prišli v dispanzer, ena izmed medicinskih sester in dodala: ,,Včasih so starši tako občutljivi, da niso sprejemljivi za nikakeršen nasvet in hudo užaljeni, če jim ne moremo takoj ustreči. Vseh pacientov ni mogoče sprejeti hkrati. Trudimo se, da tistim, ki so potrebni, takoj pomagamo. Če pa mora zaradi tega kakšen otrok, ki ni tako hudo bolan nekoliko počakati, že pride do nejevol-nosti." Poudarili so tudi, da se svoje naloge dobro zavedajo, zato si prizadevajo, da bi paciente hitro in dobro pregledali. Otroški dispanzer skrbi za otroke od rojstva pa do vstopa v šolo. Njihova izredno pomembna naloga je preventivna dejavnost. Redno deluje pri njih otroška posvetovalnica, organizirajo preventivna cepljenja in redne preglede za predšolske otroke. KADROVSKO SE BODO ŠE OKREPILI Zavedajo se, da bo njihovo delo kvalitetno, če bodo kadrovsko dobro zasedeni. Trenutno imajo dva zdravnika pediatra, eden opravlja specializacijo in bo prav kmalu nastopil delo pri njih, pred nedavnim pa so izvedli interni razpis za še enega specialista pediatra. V bodoče načrtujejo še druge subspecializacije, tako da bi lahko njihovi pacienti kar največ specialističnih pregledov opravljali v Velenju. Predvsem se bodo poglobili v tista področja dela, za katere boleha vetje število otrok (bronhialna obolenja, asmatiki, srčni bolniki itd.). Prizadevajo si, da bi se razvil močan otroški dispanzer, vse več svojega dela pa bodo usmerjali v preventivno dejavnost. Z dodatnimi kadrovskimi okrepitvami bodo to mnogo lažje izvajali. Tako bodo skušali bolezen že v kali preprečiti, zmanjšali pa bodo tudi hospitalno zdravljenje in na ta način tudi izliv sredstev iz regije. Po statističnih podatkih je v občini Velenje 4900 predšolskih otrok, večina odpade na velenjskih otroški dispanzer. Računajo, da je še okoli 300 takih, ki so se sem preselili iz drugih območij. V ob- čini Velenje naj bi bil en otroški zdravnik na 1400 predšolskih otrok. Dispanzer za predšolske otroke dobro sodeluje s patronažno službo s posvetovalnico za dojenčke. NEUSTREZNI DELOVNI PROSTORI Prostori otroškega dispanzerja so zelo tesni. Nimajo ustreznih čakalnic za otroke, ki bolehajo za dr. Stanislav Stojanovlč nalezljivo boleznijo. Imajo namreč le eno, zato nastopijo težave, kadar prideta na pregled ali več otrok z različnimi nalezljivimi boleznimi. Težava je tudi v tem, da nimajo samo v popoldanskem času in to v drugih prostorih zdravstvenega doma (kjer dobijo prostor). Starši se zaradi tega hudujejo, so dejali. Zal, tega drugače ne morejo reševati. Ker nimajo stalnih prostorov, jih tudi ne morejo ustrezno opremiti. Posebne težave so s posvetovalnico. Njeno delo so poskušali bolje organizirati tako, da se starši za pregled lahko naročijo. Prosijo starše, katerih otroci imajo nalezljivo bolezen, saj jih ne vodijo v čakalnico, ampak naj sami pridejo do okenca in se s sestro dogovorijo o tem, kje naj počakajo. Prav tako pa je potrebno še enkrat poudariti, da otrok z nalezljivo boleznijo ne smejo voziti z vozili javnega prometa. Upajo, da se s prostorsko stisko ne bodo več dolgo srečevali. V zdravstvenem domu načrtujejo gradnjo prizidka, v katerem naj bi dobila prostore tudi ambulanta za šolske otroke. Tako bi imel otroški dispanzer tudi te prostore in menijo, da bi bili z adaptacijo ustrezni. Dispanzer za predšolske otroke dela neprekinjeno od sedmih zjutraj, do večera vendar pa prostore v času od 12.30 do 13.30 zračijo in čistijo, zato je v tem času delo s pacienti moteno. Prav zaradi tega želijo, da jih pacienti v tem času ne ne bi obiskovali. Zdravnika sta omenila tudi, da prihajajo nekateri starši s svojim otrokom v dispanzer prepozno, je pa tudi veliko takšnih, ki se oglašajo tudi za stvari, za katere ni potreben obisk pri zdravniku. Prihajajo pa tudi zaradi drugih težav. Zgodi se, da pride mati in pravi, da nima urejenga varstva in zahteva bolniški stalež. Seveda -ji zdravnik nikakor ne more ugoditi. Starši bi morali biti mnogo bolj kritični do bolezni otrok in realno pretehtati, ali je potrebna zdravniška pomoč in če so resnično upravičeni do bolniškega staleža. V bodoče bo potrebno več pozornosti nameniti tudi izobraževanju staršev, z organizacijo predavanj. To sicer že uvajajo, vendar doslej niso beležili pravega odziva. Kljub vsemu pa ne bodo obupali, saj so prepričani, da bodo starši vendarle spoznali, kako pomembno je preprečevati otroške bolezni in kako v posameznih primerih ukrepati. Mira Zakošek Mladi v KS Šmartno ob Paki Moja prva ljubezen Hja, kdo bi si mislil, a že v petem razredu se mi je to zgodilo. Prišli smo šele na to šolo, zato sem se z zanimanjem ozirala po hodniku za novimi obrazi. In glej, en obraz se mi je nasmehnil, drugi pa so raje hladno gledali v petošolko, ki se je zvedavo ozirala po okolici. Jaz pa sem si želela natančneje ogledati tisti obraz.. A nisem ga mogla najti. Nekega dne pa, ko smo imeli prvič telovadbo s sosednim razredom, sem ga zagledala. Naslonjen na steno se mi je smehljal, jaz pa sem stekla v telovadnico. Čudno, a nisem mogla več na nič drugega misliti kot na fanta s prifrknjenim nosom, rjavih oči in kratko pristriženih las. „Kaj mi ta norec hodi zdaj po glavi?!" sem se jezila sama nase. Marec. Osmi marec. „Kaj čvekaš o marcu?!" boste rekli. Briga me ta marec. Briga me zato, ker je to bil tisti osmi marec, ko se je z neko petošolko zgodilo nekaj nepričakovanega. Moj sošolec, ki je zvedel, kdo mi je všeč, je zdrvel na hodnik in to povedal njemu. Joj, kako sem bila jezna... in hkrati upala, da se bo zgodilo, kar sem si želela. Pri uri likovnega pouka je vdrl v razred sošolec, se ustavil pri meni ter porogljivo zašepetal: „Ti sploh ne veš, kako nori za tabo. Pravi, da bo umrl, če ga ne bol uslišala. No, Julija, brž pojdi po Romea, če ne ti bo še umrl!" Nekaj časa sem še nejeverno gledala za njim, nato pa zdivjala iz razreda na hodnik, kjer je stal... Minila so tri leta... Dovolj in še preveč časa, da se le še včasih nasmehneva drug drugemu in se za trenutek spomniva nekega osmega marca... Alma Pušnik, 8. c. K. DvKajuh Šoštanj Pesem narave Moj očka Kjer tišina šepeta, kjer potok šumlja, kjer polhec skaklja, tam jaz poslušam pesem narave. Pesem narave, tiha in plaha, ki v gozdovih se sliši, je nekaj najlepšega, kar zazna nam človekovo uho. Pesem narave je lepša od vseh pesmi, ki so jih kdajkoli zložili najboljši pesniki tega sveta. Peter Krajnc, 4. a K. D. Kajuh Šoštanj Moj očka je že čez 50 let star, po poklicu je rudar. On je za smeh in za šale, zelo rad ima otroke male. Trdo zarisane poteze, vežejo njegov izklesan obraz. Mogočne in odločne, ki jih je zadel mu težki čas. Sivi lasje in pleša, tako mu moč vidno peša, pa se trudi v zdravju in duhu, da bi otroke spravil h kruhu. Darinka Tekavc, 7. c K. D. Kajuh Šoštanj Planinska sekcija Šmartno ob Paki Mladost pod soncem svobode Pet let uspešnega delovanja Ko sem slišala za temo, o kateri najbi pisala, mi je misel ostala samo pri eni besedi — svoboda. Kakšna lepa stvar je to. Preživljati svojo mladost pod soncem svobode. Dosti je ljudi, ki so mladostna leta preživeli v vojni. Danes nekateri od njih kaj radi postavijo mnenje o današnji mladini, da je slaba in nevzgojena. Da so v njihovih letih živeli čisto drugače, da so imeli težave, ki se jim je res lahko reklo težave. Res, mi živimo v miru, brez pomanjkanja. Večina na« ima dobre možnosti za učenje. Vendar tudi mi imamo težave, za nas velike težave. Starejši tega dostikrat ne razumejo, posledica tega pa je, da med mladimi in starejšimi včasih nastane velik prepad. Temu bi se lahko izognili, če bi vsak malo popustil. Mladi bi včasih le morali biti prijaznejši do starejših, ti pa bi morali imeti v mlade več zaupanja. Znana je pesem, ki govori o tem: ,,Računajte na nas..." Sonja Tot, 8. b K. D. Kajuh Šoštanj Naša družina in oče Moj oče dela v tovarni usnja. Vsak dan vstane ob pol šesti ur. Vodi oddelek za strojenje in barvanje kož. Včasih je utrujen in bolijo ga noge, zato gre malo počivat. Večkrat mora iti na sestanke. Je tudi član nogometnega kluba in ima tudi tam dosti dela. Vsak tretji teden mora v tovarni dežurati. Tedaj ga malo vidimo. Tudi mama je zaposlena v tovarni usnja. Sestra in jaz hodiva v šolo. Stara mama nam kuha. Zvečer se vsi zberemo in se pogovorimo o šoli ter ostalih stvareh. Tako potekajo naši dnevi. Jelena Stevančevič, 3. a K. D. Kajuh Šoštanj Planska sekcija Smartnb ob Paki je začela delovati s pomočjo matičnega društva Velenje. Na začetku delovanja, pred petimi leti, je štela U članov. Danes pa je vanjo vključenih že nad sto ljubiteljev planin. Vsi so aktivni ne le kot planinci, ampak delujejo tudi v drugih dništvih in družbeno političnih organizacijah v kraju. Lansko leto so si s pomočjo PD Velenje uredili svoj društveni prostor. V preteklem letu so organizirali 27 izletov širom Jugoslavije in obiskali vsa pomemnejša spominska obeležja iz časov NOB. S prostovoljnim delom in prispevki je planinska sekcija Šmartno ob Paki sodelovala pri obnovi planinske koče na Loki pod Raduho. Za razširitev doma na Kredarici so člani zbrali za skoraj stari milijon obvehnic. Organizirali pa so tudi pohod na Goro Oljko in Paške vrhe. Pred nedavnim so se prizadevni šmarski planinci zbrali na rednem občnem zboru v počastitev 5. obletnice delovanja te sekcije. Občnega zbora so se udeležili skoraj vsi člani. Dosedanji predsednik Jože Vovk je podal poročilo, s katerim je navzoče seznanil o delu planinske sekcije Šmartno ob Paki v preteklem obdobju. Pri delu jim je pomagalo tudi matično društvo iz Velenja. Na občnem zboru so izvolili tudi novi upravni odbor ter si zastavili naloge, ki jih čakajo v tem mandatnem obdobju. Za svoje uspešno delovanje so na občnem zboru prejeli priznanje matičnega planinskega društva Velenje, ki jim bo gotovo spodbuda za še plodnejše delo v prihodnje. Občni zbor je bil skrbno pripravljen, zato je tudi uspel in prav gotovo si bo planinska sekcija Šmartno ob Paki pridobila v kraju vsak dan vedno več članov, če bo zastavljene naloge izpolnjevala tako ali pa še bolje kot doslej. J. H. Razvejana dejavnost Ravno v teh dneh se v vseh organizacijah ZSMS občine Velenje skrbno pripravljajo mladi na evidentirale kandidatov za volilno konferenco občinske konference ZSMS Velenje. Povsod sestavljajo poročila o delu organizacije v preteklem obdobju in primerjajo rezultate dela z zstavljenimi nalogami. Na volitve izvršilnih organov osnovne organizacije ZSMS se vestno pripravljajo tudi mladinci Šmartnega ob Paki. Njihova osnovna organizacija sodi med Predsednik osnovne organizacije ZSMS Janez Dvornik aktivnejše tovrstne organizacije v občini Velenje. Osnovna organizacija mladine Šmartno ob Paki sodi med srednje velike organizacije. Vanjo so vključeni 103 mladinci. Kot nam je v uvodnem pogovoru dejal predsednik osnovne organizacije ZSMS Šmartno ob Paki Janez Dvornik, razvija najširšo dejavnost komisija za šport, ki že nekaj let zapored organizira letno ligo v malem nogometu in druga športna srečanja z mladimi okoliških krajevnih skupnosti. Kulturna komisija dobro sodeluje s prosvetnim društvom v kraju. V osnovni organizaciji ZSMS Šmartno ob Paki imajo precej razvito klubsko dejavnost. Ze dve leti zapored sodelujejo v akciji Naš klub in prejeli za svojo klubsko aktivnost priznanje republiške konference. Med klubske dejavnosti sodijo izdajanje glasila MI, v katerem mladi objavljajo svoje literarne prispevke. Z njim pa tudi obveščajo člane o delu osnovne organizacije. V glasilu sodelujejo s svojimi prispevki še mladi delovne organizacije Vino in mladinci tamkajšnje osnovne šole. V januarju so organizirali klubski večer domačega filma, v katerem jim je njihov član predvajal posnetke s popotovanja po Evropi in o mozirskem gaju. V tisku pa imajo že drugo številko glasila osnovne organizacije. V preteklem letu so v avli osnovne šole mladinci or-| ganizirali razstavo likovnih kiparskih del svojih članov, ki si jo| je z zanimanjem ogledalo pre šnje število obiskovalcev. Akti* so člani osnovne organiz ZSMS tudi na idejnopolitičn področju, kjer dobro sodelujejo^ družbenopolitičnimi organizacij) mi kraja, predvsem s SZDL in svi tom KS. V tem času se pripravljaj^ mladi osnovne organizacije Kidričevo bralno značko I. stopnjd Zelo delavna je tudi komisija ohranjanje tradicij NOB. Ob lai skem občinskem prazniku so t| sodelovanju s krajevno orgi nizacijo zveze borcev pripravi pohod. Obiskali so spominski obeležja v krajevni skupnosti Pohoda se je udeležilo nad mladih iz občine in pobraten? Novega sela. V preteklem letu sod mladi osnovne organizacije kulturnem domu uredili svoj klubske prostore. Poleg sodelovanja z družb nopolitičnimi organizacijami člani osnovne organizacije ZSN Šmartno ob Paki izmenjuje izkušnje z mladimi pobraten Novega sela. V prihodnje si ' prizadevali navezati čim tesneji stike še z mladimi delovi organizacije Vino in v sodelovanj] z njimi poskušali ustano koordinacijski svet. Okrepili bodo sodelovanje z osnovnošolski organizacijo ZSMS. Precej članov osnovne org zacije se aktivno udejstvuje tudit| ostalih društvih v kraju, kot TVD Partizan, gasilci, Ljudski tehnika, prosveta, planinci. Izteka se dvoletno mandati obdobje za izvršilne org osnovne organizacije. Mladi se il vso resnostjo pripravljajo na volh-| ve novih upravnih organov, ki b«f do, vsaj tako upajo, še uspešn nadaljevali začeto delo. evidentiranju kandidatov za novll upravni odbor pa se srečujejo] številnimi težavami, kajti mladih je voljno sprejeti vodili funkcije. ,,V svoji sredini ima nekaj članov ZK, vendar pa tu, j| bi morali biti vodilna sila osno organizacije in vzor vsem mlad največkrat odklanjajo vsal sodelovanje z osnovno orga jo," je poudaril predsednik Ja Dvornik. Člani osnovne organ ZSMS Šmartno ob Paki so si i letošnjem letu zastavili do obsežen delovni program, ki oh ga izdajanje glasila, organiz klubskih večerov, recital svojih članov. Pripravili bodo| razstavo študijskih risb mladin svoje organizacije. V letošnjem t so tudi organizatorji proslav ob( in 1. maju. še nadalje se zavzemali za tesnejše sodelova družbenopolitičnimi organiz mi kraja ter občinsko konferen T. I Pokrovitelj reprezentam alpskega smučanja Gorenje sozd in jugoslovanski smučarski sklad sta podpisala sporazum o ekskluzivnem sponzorstva Gorenja za vse selekcije jugoslovanske reprezentance alpskega smučarja. Vodja ekonomske propagande Gorenja Milan Valenčak: ,,Korak, ki bo obrestoval vložena sredstva, s katerimi bodo naše reprezentance lažje dosegale zastavljene cilje." Pred nedavnim se je razširila vest o podpisu sporazuma, s katerim je Gorenje prevzelo pokroviteljstvo za vse selekcije jugoslovanske državne reprezentance alpskega smučanja. Nekaj več podrobnosti smo zvedeli iz razgovora s šefom ekonomske propagande Gorenja Milanom Valenčak om. Gorenje bo v naslednjih letih, vključno do olimpijskih iger v Sarajevu, pokrovitelj vseh selekcij državne reprezentance alpskega smučanja. O tem je Milan Valenčak povedal: „Poseg je ob povečanem zanimanju za alpsko smučanje vsekakor dobro zamišljena propagandna akcija. Pričakujemo, da bodo smučarji naše ime dostojno predstavljali na vseh tekmovanjih in športnih manifestacijah. Sporazum je podpisan in ime Gorenje se bo pojavljalo povsod tam, kjer bodo prisotni naši smačarji." V skladu z veljavnimi mednarodnimi pool predpisi in ustreznimi športnimi normami bo jugoslovanski smučarski sklad (ski-pool) članom državnih selekcij in pomožnemu osebju omogočil na opremi nositi obeležja Gorenja. V sporazumu so opredeljene tudi obveznosti Gorenja do poola in vsa dejavnost bo odv od prispevka Gorenja. V primeru velja poudariti, da to] zgolj pomoč jugoslovanskim i čarjem, temveč v naprej dolo poslovni odnos, ki bo odvisi možnosti in naknadnih dopoll sporazuma. Med zanimivejšimi določb sporazuma je Valenčak on tudi obiske članov jugoslova državne reprezentance v Gor ,,Predvideli smo, da bo skl omogočil reprezentantom obi Gorenja vsaj dvakrat Id Udeležili se bodo tudi prirediti snemanj, ter sodelovanji programih . Ob koncu pogovora je Valenčak poudaril: ,,Kljub staH zacijskim ukrepom menimo, dal to dober propagandni korak, kij obrodil bogate sadove in oh toval vložena sredstva, s kati bodo naše reprezentance dosegale zastavljene cilje." YUGOSLAV SKI POOL Znak Gorenja, ki so ga Jugoslovani v Lake Placidu Številka 9.1521) - 7. marca 1980 __ Spominski pohod Velenjski planinci med rednimi udeleženci Jubilejnega zimskega pohoda na Stol seje v dneh od 15. do 17. februarja udeležilo več kot 4700 ljudi. Doslej je bilo na zimskem spominskem pohodu že več kot 26.000 udeležencev. Pohod so tudi letos začeli pionirji radovljiških osnovnih šol, ki so se po poteh nekdanjih partizanov povzpeli do Valvazorjevega doma. V soboto in nedeljo pa je pohodnike vodila pot do Prešernove koče na malem Stolu in streljaj dlje do najvišje gore v Karavankah. Na vsej poti so se ponujali čudoviti razgledi. Zimski množični pohod na Stol je spomin na junaško bitko seniške čete Cankarjevega bataljona s premočnim sovražnimi 20. februarja leta 1942. V borbi je takrat padel primorski borec Jože Koder. Nemci so hoteli presenetiti Jeseniško četo leta ; 1942 že na Zabreški planini. Borci so se umaknili do Prešernove koče. toda za njimi so prišli tudi Nemci. Do večera so jih partizani zadrževali in se šele z nočjo umaknili proti Močenski i planini. Dobro so poznali teren, zato so obšli zasede in izšli iz te borbe kot zmagovalci. Pot nekdanjih borcev Jeseniške čete jCankaijevega bataljona še živi; med njimi tudi Franc Kono-Tj—Slovenko, ki je bil tokrat že štirinajstič na spominskem 'iodu. Med pohodniki na Stol je bilo vsako leto tudi nekaj planincev iz Velenja. Število je iz pohoda v pohod raslo. Doslej je bilo že 768 Velenjčanov udeležencev organiziranega pohoda na najvišji vrh Karavank. Letos jih je bilo kar 13vrh, pom. dežurni: dr. Poles 9. 3. 1980 dežurni: dr. Pu-Movrh, pom. dežurni: dr. Poles 10.3.1980 dr. Hribar (dnevni), dr. Natek (nočni) REDNI KINO VELENJE 7. 3. — petek ob 18. in 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI — avanturistični; režija: Robert Clouse; igrajo: Bruce Lee, 8. 3. — sobota ob 16., 18. in 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI — avanturistični 9. 3. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — ROBIN HOOD — ameriška Di-sneyeva risanka 9. 3. — nedelja ob 18. in 20. uri — ZMAJEVA IGRA SMRTI — avanturistični 10. 3. — ponedeljek ob 18. in 20. uri VELIKI SKAVT - ameriška komedija; režija: Don Taylor; igrajo: Lee Marvin, Oliver Reed 11. 3. — torek ob 18. in 20. uri SOSEDA — italijanska komedija; režija Michele Massimo Tarantini; igrajo Edvice "Fench, Renzo Montachani 12. 3. — sreda ob 18. in 20. uri SOSEDA — italijanska komedija 13. 3. četrtek ob 18. in 20. uri ZANESENJAK — francoska komedija; režija: Kod Zidi; igrajo: Luj De Fines, Ani Zirardo KINO DOM KULTURE 9. 3. — nedelja ob 9. uri OTROŠKA MATINEJA — ROBIN HOOD — ameriška Disneyeva risanka FILMSKO GLEDALIŠČE: 10. 3. — ponedeljek ob 20. uri OTROK NOCI — francosko italijanska psihološka dramar režija: Sergio Gobi; igrajo: Agostina Belli, Stafano Sata Flores KINO ŠOŠTANJ 8. 3. — sobota ob 15.30 uri OTROŠKA" MATINEJA — ROBIN HOOD — ameriška Di-sneyeva risanka 8. 3. — sobota ob 19.30 uri VELIKI SKAVT — ameriška komedija 9. 3. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri SOSEDA — italijanska komedija 10. 3. — ponedeljek ob 19.30 uri ZMAJEVA IGRA SMRTI — avanturistični Resda vožnja z enim konjem ni tako hitra kot z »železnim konjičkom« z večimi konji. Toda tudi počasi se daleč pride in tudi bencin ni potreben. Vožnja pa je dovoljena ob lihih in parnih dnevih. 12. 3. — sreda ob 19.30 ZANESENJAK — francoska komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI 7. 3. — petek ob 19. uri SOSEDA — italijanska komedija 9. 3. — nedelja ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA — ROBIN HOOD - ameriška Di-sneyeva risanka 11. 3. — torek ob 19. uri ZANESENJAK — francoska komedija MATIČNI URAD VELENJE Poroke: Miroslav TIMOŠEK, roj. 1951, električar iz Velenja in Magdalena TISNIKAR, roj. 1955, kemijski tehnik iz Velenja; Drago DOKL, roj. 1956, ključavničar iz Hrastovca in Irena GO-MILŠEK, roj. 1958, ekonomski tehnik iz Kavč; Janez KLAN-ŠEK, roj. 1936, radijski tehnik iz Radeč in Majda BURDIAN, roj. 1956, uslužbenka iz Celja; Franc ČOPI, roj. 1954, delavec iz Velenja in Vera KUHANEC, roj. 1961, delavka iz Velenja. Slavko Klepec, roj. 1958, študent iz Velenja in Jasna Šterban, roj. 1956, študentka iz Velenja, Jožef Vivod, roj. 1958, avtome-hanik iz Podkraja in Metka Kralj, roj. 1960, ekonomski tehnik iz Laz; Marjan Tetičkovič, roj. 1959, ključavničar iz Velenja in Saša Planine, roj. 1961, prodajalka iz Velenja. gostinstvo velenje, p.o. velenje, rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje GOSTINSTVO VELENJE OBVEŠČA cenjene goste, da bo v marcu glasba v naslednjih lokalih: HOTEL PAKA, VELENJE - vsak večer od 19 - 23,30 ure, razen ponedeljka; RESTAVRACIJA JEZERO, VELENJE - vsak večer od 19 do 23,00 ure, razen torka in srede; KAJUHOV DOM, ŠOŠTANJ - vsak večer od 19 do 23.00 ure, razen ponedeljka. OBVESTILO ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE obvešča, da bo RAZPRODAJA ŽIVIH KOKOŠI od 7. marca 1980 do 13. marca 1980 pri kooperantih: 1. ŽEROVNIK -GORNJI GRAD 21 2. POLIČNIK -GORNJI GRAD 151 Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo. Razprodaja bo vsak dan od 10. ure dalje v navedenem roku. Informacije dobite po tel. (063) 830-045. ROJSTVA- Rodilo se je 24 dečkov in 19 deklic SMRTI: Matej Oremuž, upokojenec iz Velenja. Cesta XIV div. 15. roj. 1905; Franc Golčman, upokojenec iz Velenja, Šercerjeva 6, roj. 1909; Vida Štefančič, upokojenka iz Velenja, Graškogorska 9, «oj. 1925. Valentin SKAZA, kmetovalec iz Silove 19, roj. 1922; Štefanija GREBENŠEK, roj. 1928, gospodinja iz Skal 15. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Rojstva: V mesecu februarju so se rodili 4 dečki in 4 deklice. Dne 23. 2. 1980 sta v Šoštanju slovesno obnovila sklenitev zakonske zveze z zlato poroko zakonca TRO-B1NA Franc in Marija, rojena Klančnik, stanujoča v Podgori 51, Šmartno ob Paki. Smrti: Janez CEVSAR, kmet iz Loko-vice 22, star 67 let; Amalija LAZNIK, drž. upokojenka iz Zabukovice 14, stara 77 let: Jožef LORGER, upokojenec, Šmarje pri Jelšah, star 69 let; Anton GASNIK, upokojenec iz Verpete pri Celju, star 75 let; Franc PODSTENŠEK, upokojenec, Topolšica 132, star 77 let; Saban TRAVLJAN, inv, upokojenec, Velenje, Vojkova 16, star j>3 let; Katarina PUNCER, upokojenka iz Studenc pri Žalcu, stara 78 let; Antonija LIHTENEKRE, drž. upokojenka, Topolšica 208, stara 82 let; MIHAEL TALER, upokojenec. Velenje, Selo 7, star 81 let. VEPLAS VELENJE Celjska c. 35 Velenje . KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD GALIP OBJAVLJA: Prosta dela in naloge \ 1. VODJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA Pogoji: višješolska ali srednješolska izobraza tehniške smeri (strojne, kemijske) ter 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj. 2. VRATARJA (dva delavca) Pogoji: PK ali NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj. Komisija za delovna razmerja TOZD Integral objavlja: Prosta dela in naloge 1. VODJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA Pogoji: višješolska ali srednješolska izobrazba tehniške smeri (strojne, kemijske) ter 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj. Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo. Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in jih v roku 15 dni pošljejo na naslov Veplas Velenje, Celjska c. 35, Velenje. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku '5 dni od poteka roka za sprejemanje prijav. VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE TOZD OŠ KD KAJUH ŠOŠTANJ Komisija za medsebojna delovna razmerja osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Šoštanj OBJAVLJA prosta dela in naloge čistilke na podružnični šoli v Topolšici Delo se združuje za - nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo prošnje v roku 15 dni od dneva objave razpisa. ZAHVALA Nenadoma nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Ivan Cevzar iz Lokovice 22 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga,pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vsem govornikom za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred ter gasilskemu društvu Lokovica. Žalujoči: žena Ani, sin Ivan, hčerki Anica in Martina z družinami. #f||i| dMI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta Matevža Oremuža se iskreno zahvaljujemo vsem darovajcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem RLV, RPP, RŠC, gasilskemu društvu RLV, društvu upokojencev, društvu invalidov, stanovalcem ceste XIV. divizije, tov. Medvedu, dr. Kolšku in dr. Reberniku, pevcem društva upokojencev in rudarski godbi. Hvala tudi govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: hčerki Greta in Pavla, sinovi Vlado, Branko in Ernest z družinami. 12in5 Številka 9 (521) - 7. marca 1i VELEBLAGOVNICA nama Velenje Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom. Vse blago v eni hiši! V domu kulture v Velenju Lep nastop Treh zlatih Zveza kulturnih organizacij Velenje in Kulturni center Ivan Napotnik Velenje sta pripravili pretekli teden v počastitev slovenskega kulturnega praznika in ob 36. letnici Kajuhove smrti izredno zanimivo prireditev z naslovom Trije zlati. Gledalcem, ki so skoraj do zadnjega napolnili dvorano doma kulture v Velenju, so se v enournem programu predstavile tri naše najboljše ljubiteljske skupine, ki so glas Velenja ponesle daleč čez občinske meje, pa tudi v tujino. Gledalcem se je najprej predstavil dekliški pevski zbor velenjske gimnazije pod vodstvom Danice Supovec. Zbor je dobitnik mnogih priznanj in nagrad. Omenimo naj le, da je predlanskim prejel zlato odličje na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju. Kot druga je nastopila gledališka skupina iz Šmartnega ob Paki ali Gledališče pod kozolcem, kot so se poimenovali. Lani je skupina sodelovala na Zveznem festivalu ljubiteljskih skupin v Trebinju in prejela zlato masko za uprizoritev Musicla za dobro jutro. Seveda so šmarski gledališčniki v svojem dosedanjem delovanju doživeli veliko lepih dogodkov. Po besedah predsednice šmarskega kulturnega društva in igralke Slavice Pečnik, ki je spregovorila o skupini na prireditvi, pa je bilo za njih nepozabno lansko gostovanje pri naših delavcih na začasnem delu v Berlinu. Na koncu so prišli na oder še člani velenjske rudarske godbe, ki so svoje šestdesetletno delovanje predlani pozlatili z nastopom na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem. Dolg aplavz, ki so ga bili deležni Trije zlati, je bil znova potrditev njihovega dosedanjega uspešnega dela. —— S. Vovk Miličniki so zapisali Kršili so javni red in mir V kinodvorani se je L marca okoli 18. ure hotel pretepati močno vinjen D. S. Dejanje so mu preprečili delavci postaje milice, ki so ga odstranili iz dvorane. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške. 1. marca je prišel v obrat družbene prehrane močno vinjen K. H., ki je takoj ob prihodu v lokal pričel groziti občanom in osebju ter se notel pretepati. Opozorilo natakarice ni upošteval, zato so morali posredovati delavci milice. Kršitelja javnega redu in miru so pridržali do istreznitve. Zagovarjal se bo pred sodnikom za prekrške. Ob 21. uri sta 1. marca prišla v dom za varstvo odraslih v Šoštanju vinjena brata H. Ker nista bila takoj postrežena, sta začela pretepati goste. Lokala nista hotela zapustiti do posredovanja orga- Letos vrhunska udeležba Velenjski atletski delavci bodo letos že četrtič organizirali v počastitev mednarodnega praznika žena ženski tek po ulicah Velenja. Letošnji tek bo tako po kakovosti kot številu udeleženih držav gotovo presegel prejšnje tri. Prav zato ima organizacijski odbor, ki ga vodi MARTIN ŠTAJNER v tem času polne roke dela, saj želijo, da bi tudi organizacijsko ta prireditev tako uspela kot pretekla tri leta. ,,Atletski delavci Velenja" je dejal Martin Štajner v pogovoru o tej prireditvi, smo želeli dati svoj pečat mednarodnemu prazniku žena ne le v Velenju, ampak širom naše domovine pa tudi preko njenih meja. "Mislim, da smo že doslej v tem uspeli, saj so velenjsko praznovanje 8. marca spoznale mnoge žene, — atletinje v svetu. Tekmovalke, ki nastopijo v Velenju, se vsakokrat vračajo domov z lepimi vtisi o našem mestu. Ob vsem tem pa se zavedamo, da ima ta prireditev tudi velik pomen za popularizacijo atletike med mladimi, ki so vsako leto med najštevilnejšimi gledalci. Zaradi vsega tega ima organizacija teka že vseskozi veliko podporo med športniki in športnimi strokovnjaki družbeno političnimi delavci, skratka med vsemi občani, ki vsako leto z velikim zanimanjem ter simpatijami spremljajo to mednarodno manifestacijo. Zato jih tudi tokrat vabim v imenu organizacijskega odbora, vseh atletskih delavcev in seveda tudi pokrovitelja tovarne gospodinjske opreme Gorenje, da si v čim večjem številu ogledajo tek, ki bo letos v četrtek, 13. marca." Kot smo že omenili v uvodu, se bo v Velenju resnično zbrala praktično svetovna elita ženske atletike. Izredno zanimiv pa bo vsekakor boj med Norvežanko Greto Waitz (svetovno rekorderko na tri kilometre in najboljšo tekačico na dolge proge na svetu), sovjetsko tekmovalko Svetlano ULMASOVO (evropsko prvakinjo na tri kilometre in zmagovalko atletskega svetovnega pokala), lansko zmagovalko romunko Maricico PUICO in Svicarko Cornelio BURKI, ki je zmagala na prvem teku. Vse omenjene atletinje so • namreč že napovedale svojo udeležbo. Sicer pa poglejmo, katere države bodo poslale svoje atletinje v Velenje. Romunija (4 atletinje), Bolgarija (4), Madžarska (3), Sovjetska zveza (5), Francija (1), Norveška (1), Velika Britanija (2), Švica (2), ter Zvez- na republika Nemčija in Nemška demokratična republika prav tako dve atletinji. V teh dneh organizator pričakuje tudi prijave atletinj iz drugih držav, povemo pa naj, da so vse atletske zveze prijavile svoje najboljše atletinje. Prizadevni organizatorji si seveda zaslužijo vso priznanje, saj jim bo, kot kaže, uspelo zbrati na četrtem mednarodnem teku žena po ulicah Velenja trenutno najboljše atletinje sveta. Urnik tekmovanja 15.30 — slovesna otvoritev tekmovanja 15.45 — pričetek tekmovanja 15.50 — trikrat 500 metrov pionirj. štafeta 16.00 — trikrat 1000 m pinoirji — štafeta 16.15 — 2000 m mladinke 16.25 — 6000 m člani 16.50 — 3000 m članice glavni tek) Takoie Je bilo lani na starta [S Občinsko prvenstvo v veleslalomu Vse več delavcev na smučeh nov javne varnosti. Za storjeno dejanje se bosta morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Že desetič lučko Občinskega prvenstva v streljanju z zračno puško za zlato puščico se je udeležilo 24 strelcev iz sekcij Usnjar, Elektrarna, Anton Aškerc, M. P. Toledo Rudar in Vegrad. Predpisano republiško normo 540 krogov je doseglo kar šest strelcev, že desetič zapored pa je bil najboljši Zučko 549 (Usnjar), 2. Perhač 546 (Rudar), 3.-4. šafarič in Slanšek 543, 5—6. Čas in Rošer 540 krogov. Na Golteh je bilo v nedeljo, 2. marca nadvse živahno. Lepo vreme. ugodne snežne razmere in dobra organizacija so, spremljali občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, ki ga je priredila komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Velenje. Nad 250prijavljenih tekmovalcev seje pomerilo v sedmih starostnih skupinah, vendar je bil odstop dokaj velik in le najboljši so prišli do dobrih uvrstitev in zasluženih priznanj. Nad tisoč smučarjev se je najprej pomerilo na izbirnih pred-tekmovanjih v temeljnih organizacijah. V sozdih REK in Gorenje so izvedli množična tekmovanja na Pohorju. Tako smo spoznali, da je smučanje postala privlačna oblika rekreacije in vse več delovnih ljudi jo je sprejelo za svojo »športno« disciplino. Zanimanje je vedno večje in tudi delavske športne igre, ki so se s tem veleslalomom zaključile letos na Golteh. dobivajo vse večje razsežnosti. Rezultati: ženske — Nad 35 let: I."Marija Melanšek (LB Velenje) 52,57. 2. Anica Rozman (ERA) 54,93. 3. Jožica Končan (REK) 1.08.50. Od 26 do 35 let:;. Franja Turičnik (Gorenje) 49,75, 2. Breda Podpečan (Elektrotehna) '53.45. 3. Jožica Mandič (Vegrad) 53.95. Do 25 let: 1. Zofka Hladin (F.SO) 51.52. 2. Suzana Špegel (ERA) 53.71, 3. Milena Zakešnik (TF.Š) 53.82. Moški:— nad 46 let: 1. Bojan Glavač (Gimnazija) 47,26,2. Vinko Miklavžina (RLV) 49.11. 3. Lado Detelja (RLV) 49.B5. "Moški od 36 do 45 let: f. Anton Hojnik (TEŠ) 37,71,2. Jurij Drevi otvoritev razstave ročnih del Drevi ob 19. uri bodo v| razstavnem prostoru Kultur-1 nega centra »Ivan Napotnik« t Velenje odprli tradicionalno I razstavo ročnih del ob 8.1 marcu. Letos bodo razstavili! narodne vezenine. Razstavo bo popestril aranžerski atelje I »Jančar Ana« iz Celj a z izdelki | iz suhega cvetja. J Ob otvoritvi bo koncerti operetnih arij iz operete. A. Foersterja »Gorenjski slav-j ček«. Sodelovali bodo nekateri operni solisti in drugi pri-1 znani pevci, med njimi Vilma I Bukovec, Vanda Gerlovič, f Sonja Hočevarjeva. Rajko Koritnik. Danilo Čuden, in Tone Kozlevčar. Pri klavirju j bo Zdenka Lukec. Razstava, nad katero je prev/ela pokroviteljstvo j Nama Ljubljana, tozd Vele-] nje. bo odprta do 20. marca. Smučarski skoki Veršec (Gorenje) 40,02, 3. Edi Raveter(Vegrad)40,25. Moški od 26 do 35 let: 1. Herbert Kosič ;ZZO Velenje) 37,87. 2. Drago Drev (Gorenje) 38.18, 3. Franr fajnik (Vegrad) 40,10. Moški do 25 let: 1. Drago Krenker (Gorenje) 39,75. 2. Blaž Kralj (Projektivni biro) 41,41 3. Tone Blago-tinšek (Gorenje) 43,41. Najbolje uvrščenim so podelili zlata, srebrna in bronasta odličja, do desetega mesta pa so prejeli tekmovalci še priznanja za sodelovanje na delavskih športnih igrah. H. J. Mladi so tekmovali V nedeljo, 2. marca je bilo.g Cirkovcah občinsko prvenstl osnovnih šol v smučarskih skoki na 18 m skakalnici. Prvenstva, k ga je organiziral smučarsko-sltj kalni klub Velenje, seje udeležil 19 tekmovalcev, in sicer iz mu šole Tinkara, I. osnovne šole Mih Pintar Toledo, Gustava Šilih Antona Aškerca, podružniči šole Pesje ter osnovne šole Bibi Roecke iz Šoštanja. V mladins konkurenci pa so nastopili sk kalci SK Oljka Andraž in SSKJ Velenje. Med cicib ani v skupini A je I zmagal Boštjan Plahuta (Gustavi Šilih) s 14^7 točkami, v skupinijfl pa je osvojil prvo mesto Borisi Pušnik (Anton Aškerc) s 179,f točko. Med mlajšimi pionirjijeb najboljši Jože Omerzu s 15q točke. V konkurenci starejših | onirjev je osvojil prvo mesto 1 jan Trnovšek (Gustav Šilih) M 190.5 točke. Pri mladincih, ki šol nastopili izven konkurence, pajel zmagal IgorTičSSK Velenje, kij«| zbral 190.0 točk. Na republiškem prvenstvu Tretje mesto za velenjske plavalce Gneča je bila velika Konec preteklega tedna je bilo v Ljubljani republiško mladinsko prvenstvo v plavanju, na katerem je nastopilo dvanajst klubov, med njimi tudi velenjski.plavalni klub. Mladi plavalci iz Velenja so se na prvenstvu dobro izkazali, saj so v skupni uvrstitvi zasedli tretje mesto za Ljubljano in Fužinarjem. Enako dobre uvrstitve so dosegli tudi nekateri posamezniki. Na 1.500 m kravi je Džoko Vejnovič priplaval na cilj tretji z Fezultatom 20:03.46. Na 100 m prsno je bil Gorjanc prav \ tretji sčasom 1:17,07. Enako stitevje Gorjanc dosegel na 10 delfin 1:06.25. še boljši pa M Dušan Vejnovič, saj je na 20" delfin zmagal s časom 2:45,8? Med mladinkami je bila M uspešna Katja Žibert. ki je ( jila kar dva republiška na enkrat pa je bila druga. Najb je bila na 200 m prsno (1:19,8 200 m prsno (2:53,37), na 10 hrbtno pa druga s časom 1:15,1 (sv)