Si. 79.

V Trstu, v sredo 4. oktobra 1884.
Tečaj I
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
, * * »EDINOST« tihaja 2krat na teden vsako yU In Mirt« o poludne. Cena za vse	)	V.l dopiti m poSUjajo Ortiailt« .*»• Ttrraala. »Naora T!poffT»flii;t vsak mora biti
lato je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leia 1. gld. ffcO kr. — Posamezne številke se	?	flankiran. Rokopisi o»er posebne vrednosti se ne vračajo. — I%ur+ti (razne vrste naana-
dobivajo nri opravniltvu in v trafikah v Trat« po & kr., v flarltl in v AJtftvičiai po	(	niia in poalanice) se zaračunijo po pogodbi — prav eauo; pri kratkih odasih z drobnimi
• *f. — Sirnf.ntne, reklamacije m inse»at# prejema Oprava litve, vla Tarraata, «Nava tlakaraa*.	<	eraarni se plačuje za vsako besedo 2 kt
Našim naročnikom.
Z denaSnjo Številko se začenja novo Četrtletje in nova prenumeracija na na naš list. Tisti gg. naročniki, ki Se niso poplačali naročnine do konca tega leta, naj nam precej pošljejo^ kar nam le gre, ker drugače jim bomo morali ustaviti pošiljate v lista.
Upravništvo « Edinosti».
Pravičnim pravica.
V nedeljo je imelo rudečkarsko polit. druStvo »Progresso« svoj občni zbor, katerega se je udeležilo kakih 3 do 400 ljudi. NaSim čitateljem je uže znano, da so takozvani tržaSki patrijotje osnovali proti temu ireden-tarskemu druStvu drugo druStvo, ki 80 zove »Associazione politica«, katero druStvo pa se le v osobah razločuje od iredentovskega, glede načel m posebno glede nasprotnosti Slovanom pa Se cel<5 tekmuje s »Progresom«. In res: pred 14 dnevi je »Associazione politica sklenola resolucijo, da ženska preparandija v Trstu mora biti, ▼ nedeljo pa je enak sklep storilo druStvo »Progresso« in še bolj oster je bil sklep patrijotov, kakor so bili ti zadnji prvi, kateri so protestovali zarad zastave del. podpornega druStva.
Pa pustimo to in poglejmo nekoliko v nedeljski zbor Iredentarjev.
Predsednik je najprej omenil združenja vseh treh primorskih dežel v eno samo ter izrekel, da to praSanje uprav zdaj studira odbor druStva. S tem je toliko rečeoo, kakor da stvar še ni zrela in tudi ne bode, ker La-honom ne gre v prilog tako združenje, posebno pa tržaSkej Iredenti ne, ker bi potem zgubila «il pozzo d'oro« (zlati studenec). Komu namreč ni znano, koliko pomagajo razne veje
PODLISTEK
Italijanska Slavij a.
(Diilje.)
Pisatelj na to omenja, da je vredna posebnih preiskovanj okoliščina, da slovanske stare naselbine na Furlanskem so se Bko-nj prav tako rasprostirale kakor črka T, katere temelj se zaČenj i pri Gorici, navpična črta gre pa naravnost rio reke Ta<jamento in oba horizontalna komolca pn gresta ob bregu reke Taljamento, ki teče nže daleč v sredini Furlanije.
Ali tu li onkraj te reke so se nahajale že slovanske naselbine, pn le bolj reiike, tako na priliko je nedaleč od Por-denone vas Selavons. Ali vse k;iže, da Slovanov Furlani in drugi narodi niso pustili dolgo v miru v teb njih novih sedežih in da se je tudi na nje nanašala pritožba mest ob morju Istre proti vojvodu Ivanu, kateri je Slovane podpiral : Insuper Sclavos super terras nostras posuit, ipsi araut nostras terras, et n ostrog roncoros, segant nostra prata et de ipsas nostras terras reddunt pensionem Joanni. (Postavil je Slovarje za gospodarja naših dežel, oni orjejo naše zemlje i naše ograje, kose naše travnike in od teh naših zemelj dajo dohodke Ivanu).
Zato se je ob bregovih Rizanja leta 804 na povelje Karola velikega sodilo, da
mestnega upravniStva rasti in lepej vegetaciji Iredente. Ako se torej kaj zmeSa glede mestnega statuta, utegnola bi marsikaka teh vej vsahnoti in zdaj tako lepo rudeča Iredenta bi se začela ruSiti. Dakle patrijotje niso za to združenje, Iredentarji tudi ne; no, obojim bi bilo žal po »pozzo d'oro«. O prihodnjih volitvah za mestni zbor se niso nič menili, ampak sklenoli so, da predsedniStvo skliče volilni odsek, ki začne svojo agitacijo.
Torej se nahajamo zopet pri komediji, da se bodo patrijotje in Iredentarji v Trstu na videz pobijali, in mogoče, da postavijo patrijotje večega Iredentarja za kandidata, nego pa Iredentarji, kajti tekmovanje mej obema druStvoma se prav za prav vrti v tem kolobarju, obe hočeti pokazati svoje lahonstvo in v tem iSčeti svoje vrednosti in svojega priporočila.
Torej le komedija s patrijotiz-mom!
Po teh sklepih je priSla Se le glavna stvar. Odvetnik Cambon je v daljSem govoru tožil zoper to, da se je v zadnjem času prosto gibanje nekaterim liberalno-italijanskim druS-tvom jako omejilo, mej tem ko se daj<5 vse pravice in olajSave nekaterim druStvom, katera bi lehko stanovala brez vsake Škode mestu, tudi pod platanami, to je kde na kmetih, kder se večkrat vidijo vihrajoče zastave, ki niso ne mestne, ne državne (hotel je reči slovenske). Noče žaliti dobrih okoličanov, kajti oni so dobri ljudje in ved6, da so tržaSki liberalci vedno spoStovali njihove naprave in njihov jezik (Čujte! in strmite!) On mora protestovati proti vladi, ki je na tak način oskrunila postavo o druStvih in stavi resolucijo, da druStvo Progresso protestuje proti zabranjenju javnih
obhodov s5 zastavo liberalnim italijanskim društvom in da prosi deželni zbor, naj brani pravice teh druStev.
Na to se oglasi glasoviti Rasko-vi<5, predsednik italijanskega delal. druStva (Societk operaja Triestina) in v svetej jezi najprej riSe krivice, katere dela vlada liberalnim druStvom v Trstu. On živi mej ljudstvom in pozna ljudsko menenje. Vse je razkačeno, ker se zabranjuje liberalnim društvom obhod s6 svojimi zastavami, in se dopuSča, da svoje zastave po Trstu nosijo druga druStva, katera spominjajo na krvave dogodke 13. julija 1868. (Ž ivo odobravanje). Operaja, Fratellanza, Ginastica, to so italijanska , prava mestna druStva in Trst je italijansko mesto (Odobravanje). Ta druStva ne, a neko slovansko de-lalsko druStvo, ki je sestavljeno večinoma iz Poljakov, Čehov in Ma-djarov in le kakih 15 okoličanov, katere on ljubi, kakor Cambon (Sen-tana ljubezen!), to druStvo sme se svojo zastavo po Trstu.
Na to je spustil Se par ostrih proti vladi, Iredentarjem pa priporočal, naj bodo «all' erta» za italijansko stvar v tem italijanskem mestu ter naj se ne zbojć nobene težave in ovire. Ko bodo naši čitatelji čitali te deklamacije dveh prvakov tržaSkih Lahonov, čudili se bodo pred vsem slabemu spominu in pa drznosti teh možakarjev.
Pred vsem bi mi praSali gosp. Cambona, ako on veruje, da pode?t& Bazzoni, ki je zdaj bog Progressistov, tudi ljubi okoličane ter spoStuje njih pravice in njih jezik. Mi vsaj mislimo, da bi to moral podesta Se poprej, nego gosp. Cambon.
če je temu tako, zakaj pa je g. podesta tako ojstro zavrnol Naber-
se sinejo Slovani naseliti in prebivati le v zapuščenih krajih teh južnih def jl.
Slovani so torej bili od nekdaj v boju za svoj obstanek in so se večinoma mogli mirno naseliti le v bolj zapuščenih goratih krajih. Tako jih vidimo tudi na Goriškem naseljene skoraj izključljivo le v goratih krajih.
Ali tega skoraj ne utegne pisatelj prav imeti, da so se Slovani iz furlanskih nižav umaknoli v gore, ampak oni preganjani so rajše prej ko prej popustili svoje šege in navade in svoj jezik ter se amalgamirali z narodom, kateri jim je nasprotoval, ker na Furlanskem ne nahajamo le slovanskih imen vasi, temuč tudi tipus ljudstva po srednjpj Furlaniji je večinoma slovanski in dobremu opazovalcu celo ni ušlo, da so se mej tem zdaj furlanskim ljudstvom ohranili celo mnogi slovanski običaji, kakor nahajamo tudi v Furlaniji mnogo spakedradanih slovanskih priimkov. V miru so torej ti beneški Slovani naselili se le v goratih krajih, tam so se popolnoma vdomačili ter si ustvarili svojo domovino, katera je bila najprej pod oblastjo oglejskih patrijarhov, kasneje pod oblastjo beneške republike.
Leta 1419 je Staromesto prišlo pod republiko in leto potem so se tudi beneški Slovani podvrgli s posebnim pismom ome-njenej republiki. Od tega časa počenši bh zgodovina beneških Slovanov vrši pod oblastjo beneškega leva. Pisatelj dokazuje, da so bili Slovani republiki jako zvesto udani, zarad česar jih je tudi republika
goja, ko je ta le opazil, da bi bilo dobro in namenu koristno, ko bi se bil poduk o koleri okoličanom dal v slovenskem jeziku? Ali se to pravi spoStovati jezik okoličanov? Ako bi bilo res, da liberalci tako ljubijo okoličane, bi jim pred vsem magistrat, ki je kruh iz liberalne moke, dopisoval po slovensko in ne po italijansko, in kar je Se več, nastavljal bi v vse službe in javna dela same okoličane. Ali znano je, da magistrat kar je le kaj boljSega kruha, oddaja ga, ako le more, le Italijanom, Furlanom in vsi liberalni trgovci tržaSki se, ako le morejo, ogibljejo okoličanov, pa dajejo delo le tujcem, Furlanom in Karuje-lom iz italijanskega kraljestva. Liberalni magistrat okoličane proganja pri >ogozdovanju, pri izvrSevanju stavbene jostave, sploh dela jim sitnosti, koder e more. Ali je to tista ljubezen, s katero se toliko ponaSata Cambon in Raskovič? Andate buffoni! vskliknol bi Se ce!6 rajnki Hermet, bog tržaSkih liberalcev, ki je bil odkrit sovražnik Slovanov in se jim ni nikoli farizejsko hlinil. Zdaj pa bi gospoda Raskoviča praSali, kedaj je Se sliSal on ali kak drug »madjar besenj« v nagem delalskem druStvu ? Pa Poljaki Čehi? Jeli morda znano Raskoviču. koliko Poljakov in Čehov je v Trstu ?
Pa zagotovljen naj bode, da Poljakov in Cehov ni viSe od par sto v vsem Trstu; ali delalsko podporno druStvo Šteje zdaj nad 1400 udov, ako bi bili vsi Poljaki in Čehi prebivajoči v Trstu njega družabniki, katere narodnosti pa je torej drugih 1200? Naj se pomiri gospod Rasko-vič, pravi pravcati Slovenci so vsi, Madjara nemamo v druStvu niti za »kampijon« Poljaka žalibog nobenega, Čehov pa žalibog le par uprav za
rabila kakor neko stražo v gorah severne Benečije proti vsakej invaziji v to deželo drugih ljudstev in vlasti. Prav tako z veseljem pripoveduje pisatelj, da so beneški Slovani prav radi sprejeli italijansko kraljestvo, ustvarjeno po Napoleonu I. in navaja v dokaz tega dva oklica vladinoga delegata Antona Cucavaz-a (Kukavac) od leta 1809 in 1811, v katerih naznanja beneškim Slovanom, da jih minister novega kraljestva zelo hvali zarad tega, ker se niso dali zapeljati, da bi se ustavljali novemu kraljestvu, kakor se je to drugod godilo, za kar pa ne izostane kazen. Po pogodbi leta 1814. je Benečija prišla pod Avstrijo in od tiste dobe je ostala pod Avstrijo do leta 1866. — Beneški Slovani so bili, kakor poprej dobri beneški in italijanski, prav tako tudi potem avstrijski podaniki. Prišli so le Še bolj v dotiko z drugimi svojimi slovenskimi brati v Avstriji in zadnji so jako vpjjiv.ili na prve. da so se kmalo čutili prav dobre Avstrijce. — Ali velika dotika z.Vidmom, posebno pa čedadske gospode jft tudi v te kraje zasejala seme revolucije in leta 1848, ko je duh upora prešinol velik del Evrope, vzdignoli se bo tuli beneški Slovani proti Avstriji; ali to vse ni bilo nič novega, in kedor je tiste čase občne konfuzije in mešanja političnih pojmov in nazorov živel in stvari opazoval, čudil se ni malo. da se je neka italijanska propaganda res razširila tudi v avstrijsko Primorje in celo na Notranjsko. Omenjeno leto se je namreč inteligenca na Primorskem močno
zanimala za dogodke v Italiji, in ko bo bili oni burni dnevi, in je vsak mislil, da je napočila nova doba svobode in lepega brezskrbnega živenja, vile so se tudi v Razdrtem, Senožeč »b, v Vipavi zastave, na katerih je bilo zapisano »Evviva Pio nono«. — Te zastave in enake kokarde pa so dofile le iz Trsta, v ostalem pa se ljudstvo za vse to ni nič menilo in tudi inteligenca ni prav za prav vedela, zakaj gre prav za prav, kajti par dni potem so se videle uze drugačne zastave in kokarde in zagledala je beli dan tudi naša slovenska trobojnica. Prav zato ne damo velikega pomena pisatelja trjenju, da so bili beneški Slovenci tako po ebno navdušeni za zedinjeno Italijo. Pa saj se vidi tudi iz njihove zgodovine, in pisatelj sam priznava, da so bili beneški Slovenci zvesti vsem gospodarjem, najprej patrijarhom, potem Benečanom in tudi Francozom. Prav to je dokaz, da so se km»lo sprijaznili z različnimi gospodarstvi, in torej tudi z avstrijskim. Ali pisatelj piše o tem obziru :
Proti avstrljakej vladi so se oni vzdignoli šiloma satni ter so dodali zgodovini italijanskega vstajenja ono stran, katera spričuje njih nespremenjeno domoljubje. In o čemur menim, da ae mora nezasluženomu pozabljenju oteti.
Prišlo je znamenito 1848. leto. Po slovenskih dolinah se je razlegala pesem:
•Predraga Italija Prdjubi moj ddra, Do zadnja mojo ure
»kampijoD«. Žalibog, pravimo, ker bi prav radi imeli kaj več teh naših bratov, — Kar se pa tiče okoličanov, kedo laže, ali Raskovič ali pa »L1 Indipendente«, »L' Alabarda« in »Cittadino«, ta glasila Lahonov ? RaskoviS pravi, da jih jo le 15 v društvu; vsi ti listi pa so trdili, kakor je znano, da so Sli za zastavo sami okoličani in nobeden mestni Slovenec. — Katera je prava? tako se bijejo sami sebe po zobeh ti liheraici polni nedoslednosti in porednosti, ki ob enem svetu natvczujejo, da je kr-vavo-rudeča zastava (uprav zastava komunardov) prava tržaSka zastava. Ali smejo taki ljudje So kričati, da se jiin krivica godi? Krivica so godi pač onim dobrim ljudem, posebno pa Slovencem, ki morajo v takej družbi živeti in trpeti terorizovanje te svo-jati, s katero ne bi se v nobenej državi postupalo tako laskavo, kakor baš tukaj na Primorskem, kar bodi od naše strani Ftogu potoženo.
—	Ali vedo ti teroristi, kaj je pravica? Lep je rek »Budečim pravica«.
—	Ali moralnejši in v tem slučaju primerne ši je rok na Čelu tega članka: Pravičnim pravica!
Okoličanke.
(Konec.)
Grdo je. da žena okrog brez dela po* stopa in hvali svojega mož), grše je pa, ako žena tnučno dela in proklinju moža, kojemu je udala, da jej ni boljšem stanka pripravil. Oh, kolikokrat se sliši tu v okolici, kako žena toži lastnega moža, ker rajši nego hi za dom in družino skr bel, svoj /a^iužek zapravlja! Mož je skoraj ves dan od doma, zato on ne siifti otrok, ki pro*e kruha, ne vidi ali noće znati, koliko ž na vsak dan za potrebni živež potrebuje. Ne bodemo okoličanov karali vseh sploh. Miiouo mej njimi je tuii varčnih, ki jim j > družina prva skrb. Ne hoino da-jali le ža'ifun prav in krivili gospodarjev, da so z ipravliivci. Večkrat je i žena napčna. G-« jej slabo zat<>, ker slabo gospodinji. To se ve, da t<ikej mož ne more zaupati. Več nego jej donaša, več hi hotela. To je pa le redek slučaj. Mož ne more v š tacu no iti vsak dan kupovat, kar je za druž no potrebno; to on pripušča soprogi. Zato naj bi te skrbele, da možu vgode, n j ga ne zmirjajo, ako morebiti enkrat domov pijan pride; še ako nata-ljuje, naj ua le z lepa skušajo pridobiti in odvmoti od napačne poti, kajti ako žena možu in Še pijanemu vedno na strani pridig nje, s tem ga še bolj razjari tako, da potem počenja i nadalje enako.
S perilom zapravljajo mnogokrat naše okoličanke svojo narodnost, kajti stoprv je za to godno, pelje mati svoje dekletce v Trst b kakej babi »ponj gvant«. Tu se mora mlada deklica uže naučiti kramljati z laško eo^podo, to se ve, da v blaženej luščim. Pouči jo poprej mati, kako naj gospo pozdravi, namreč z: i>on giorno si-
Jest ljubu te bom. Si v kjetnah živiela, Objokana V9a, 'Na dikla Spotljiva Do zdaj ti si b'la. Raztargi te kjetne,
Obrisi buzO, Gor uzdigni bandiero, Treh farbi lepo".
Nadalje piše: Avstrija je tedaj utrjevala \ojaiko cesto pri Pulferji in naši hribovci so napravljali ogromne kope skalovja, da jih »prejmejo. Zapretena je bila kazen ust"' ljenja vsem, ki bi nosili orožje. In Slovenc* (prvi mej temi so bili neki Krucili iz Stnpice, mejne va*i pod Pulfer-jem) so traževali na vozeh mej ogljem skoraj vsak dan puške, bo tala in drugo orožje, s katerim so polnili skrite jame. ne da bi b I le eden sarn izdal to tajnost.
Ko buknola vstaja, bila je narodna straža kir takoj oborožena, ter ustanovljena v v« a kej občini pod poveljstvom te nerala Fr n-Podreka iz sv. Petra; hodila je na okolo podnevi in ponoči, preiskavala je vse tu ce iz strahu pred ovaduŠtvom, sumljive j^ tirala v zapor in okraj prepuščen samemu sebi, vladal se je čudno sam.
Pa na veliki petek istega leta se je posrečilo enej četi 397 avstrijskih lovcev, da so odšli po zvijači očem izpostavljenih straž in nevarnostim ceste pri Pulferiji, prelazeči mejo čez gorske vrhunce utrdivši se na vrhu sv. Martina v občini Grimaki.
Ker so se iznenada prikazali, zapove-dalo se je naravnost, nuj se kakor k vihri
gnora, in potem kako naj jej odgovarja. Polagoma nauči mati svojega otroka toliko laškega, da more sam hoditi v dotično hišo lo.tu brez matere sama odpraviti. Na tem oi nič slabega, ako bi se tako tekle le za silo hotelo svoje popačene la-Ščine posluževati, naj bi se je. Ali vendar zmirom se laško govoriti siliti ter tako zatajevati svojo narodnost, to ni prav. Ako bi matere le hotele, gospe katdrih imajo one perilo, same bi se posilile kaj slovenskega govoriti, ker skoraj vsaktera nekaj ve. Saj ve. ako pride na trg, prašati Kra-ševke in Notranjke. po čem so jajca ali kaj druzega.
Zakaj bi se pa ne posilile z svojo perico? Z i to ker ti zmiraj laščino sili in ako se jej «po nesreči« kaka slov. beseda iz ust izmuzne, vsa zarudi, kakor bi Bog ve kaj izgovorila, n»* pa besedo svojega materinega jezika! Se ako jej kaka takih Kospej «ščava» reče, pravi, da ni ter meče krivdo na uboge KraŠevce ali kakega dru-zetfa ali psovko hladno požre. Samo ob sebi se ve. da potein rase Labonom perje, ako se puščamo zaničevati ter jim ne odgovarjamo; zdi se nam, da Slovencem je prav prirojen nek čut, koji mu ne dopušča svojega jezika drugim vsiljevati, ampak se rajši sam jezika osebe, s katero ima opraviti, poslužuje. Poglejmo n. pr. Laha ali pa oholega Nemca. Kedar on pride mej Slovence, pozdravi z svojim buon giorno ah g\iten ta g, ini pa. ako pridemo v druščino Italijanov ali Nemcev, ne pozdravljamo jih v našem milem jeziku, ampak rabimo njihovega, čeprav znamo le malo besed. Kako bodo drugi narodi naš je/ik spoštovali, ako se ga sami sramujemo. Še mej seboj ga kaj radi pozabljamo. Kaj zda golo kričinje, naj drugi narodi našega spoštujejo, ako ga mi sami ne|?
letina je tudi, da se mi Slovenci za znanje svojega jezika premalo brigamo. Ako šol nemamo, likajmo ga in čistimo sami; napravimo si zoirko dobrih nam neznanih besed in naučimo se jib na pamet. Vsako besedo, koja mu ni prav znana in kojo najde v kakem časopisu ali knjigi, moral bi zaveden Slovenec, ki ga veseli učmje, zabilježiti In jo potem v društvu ali pismu rabiti, kajti, ni mogoče drugim ponujati svojega jezika, ako ga še sami si;.bo poznamo. Zlasti v govoru mo-rali bi se tujk kolikor možno ogibati.
Zabredli smo zopet, zato poboljšajmo se. Torej, naše okoličanke bi moraie biti svoje narodnosti bolj zavedne; ml nismo nasprotniki znanju druzega deželnega jezika, a posluževale naj bi se ga vendar le te laj, kadar so primorane; ne pa se po cesti v njem pogovarjale, kakor se zdaj marsik ie godi.
Okoličanke! ne posnemajte nekaterih neumnih dekel, ki s Kranjskega piidšedši in uapivši se tržaške vode na «fantelonu» ne zinijo več slovenske besede, ampak se šopirijo z svojim: koša, no kapišo ščavo itd., svojega jezika se ne smemo nikdar in nikder sramovati, ampak pokazati povsod. da smo Slovenke, vredne tega imena.
Ena naj mi bo le še dopuščena o oko-ličanskej noši. V ppodnjej okolici se vidi tu pa tam kaka okoličanka v obleki, o katerej bi nihče ne rekel, da je narodna. Dolg ■ paleto« stiska život, taje už<* nekaj podoben onim, kojega nose ženske po mestu; okolo vratu visi neporedkoma, lasti po zimi, ruta bolj podobna mestnemu ši.lu; ker je tudi krilo drugače ubrano, daj* ta oprava deklici bolj podobo mestne Šivilje, nego okoličanke. Ako hodete tako počenjale, posnemale vas bodo i dekleta gornje okolice in jele tudi one pačiti na-
zvoni po vseh cerkvah v dolinah, naj se zbere vsa narodna straža, naj se razdeli streljivo, naj se ob i z obleganjem ista gora, k ter so se utrdili Avstrijci, naj se tako visoko postavijo sprednje straže, da ti lahko eden na drugega streljajo z ono četo.	<
Ali ona gora je slovenska trdnjava, kakor O-oppo in to so dobro vedeli Avstrijci. kateri so nenadle^ovani od tam gor (naj se pazi na glavno važnost teh meji) metali zvečer rakete, ki so dajale znamenje k bombardovanju Vidma, ter Brescie v Furlaniji. Tedaj zapove više poveljništvo narodne straže, naj stoji slovenska armada vso noč v orožji, naj se razdeli v posamezne trume in vse naj priž gejo ogromne grmade, vzdrže daleč od sebe druge sovražnike in da s tem naznanjajo glavnemu mestu, na katero so Avstrijci zda i st' eljali (bila je avstrijska armada 20,000 mož pod generalom Niižanom), da so Slovenci za njo Čuvali.
V zažar-leiu jutru se je sklenolo ko-račiti proti Vidmu, ter ali zmagati ali umreti pod niegovim obzidjem (zdaj nema več obzidja, ker so ga 1868—70. I. vsega porušili), ko dojde kar naglo poročilo od tam poslano z otožnim naznanilom, da se je mesto podalo, in zapoveduje, naj se tudi Slovenci podvržejo.
Tu je nastal divji krik, kakoršuega niso Slovenci zagnali uže nad tisoč let, hoteli so se ustavljati v tistem hipu povelju. pa potern je premagala prirojena pokorščina dolžnosti, in peščica plemeni-
o t no noSo, dokler seta ne spremeni v kako | spada t poslanec na 18.334 prebivalcev, ki Jll^JE1! "JPlujejo 87.043 gld. davka' v nemških
s
bi torej svoje noše nespremenljive ne ohranile? Tudi stara noša se da tako urezati, da se životu dobro prilega, ter izvezti in načipkati, da krasnejla postane. Druzega ne želimo, nego da bi te naše besede ne bile parole al vento, ampak se katerega prijele.
Zdihuimo i ml z našim Gregorčičem:
O, da srce gojilo bi vsekdar
Ta sveti žar, naj živo bi gorelo.
Enako kresu vedno ti plamtelo,
Bogu in domu žgalo vreden dar!
__Levin.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesarjevič je z visoko svojo soprogo 26. septembra dospel v grad Peleš, rumun-ski kralj in kraljica sta visoka gosta v Pre-dealu pozdravila; bil je potem njima na Čast obed, h kateremu so bili povabljeni tudi rumunski ministri in diplomatični upravniki; zvečer je bil grad razsvitljen jn spuščali so se umeteljni ognji. .
Skupni ministerski svet pod cesarjevim prvosedništvom je bil 26. septembra v Budimpeštu; določil se je proračun, ki se ima predložiti delegacijam. Ni še določeno, na kateri dan se skličejo delegacije, najbrža pa konec meseca oktobra.
V	S ta j ar tkem deželnem zboru je predložil deželni odbor nov vlncarski red, ki se je izročil v pretres posebnemu odboru, v kateri so bili izvoljeni sami strokovnjaki, in sicer: dr. Radaj, Kukovec, Pfrimer, dr. Schmiderer in dr. Katzbek. — Poslanca M. Vošnjaka predlog, naj se raziskujejo Bred stva, kako bi se mogle znižati obresti na hipotekarne dolgove, izročil Be je finančnemu odseku
V	Uajarskem deželnem zboru je 26. septembra stavil poslanec VoŠnjak predlog, naj se promeni zakon o krajni h zastopib,
V	teskem deželnem zboru je 27. t. m. predlagal poslanec TauŠe, naj se izvoli odsek 15 udov, da poda predloge, kako bi se pomoglo poljedelcem v&led žitne krize, in pospešila mlinarska obrtnija ; poslanec Herbst in tovariši pa so podali predlogo, naj xe predrugačitagg. 13 in 15 volilnega reda tako, da se tudi petakarjem da volilna pravica pri volitvah v deželni zbor. Ta predlog se je izročil odseku 15 udov
V	ČeUem deželnem \boru se je 29. septembra razdelil načrt predrugačbe volilne ga reda, kateri je izdelal poslanec Zeitham-mer ter ga deželni odbor odobril. Deželni red ostane po tem načrtu nepremenjen. Kurije ohranijo dozdanje število poslancev Nefidejkomisno veleposestvo se razdeli \ pet volilnih okrajev, volišč* ostane Praga V mestne okraje se je sprejelo 82 mest na novo, 11 pa izbrisalo. Trgovinske zbornice ne volijo več 15, ampak le 7 poslancev. V kmetskih občinah so prometu be velike, da se napravi narodno enakotežje, pri tem pa so Nemci na boljem, ker v čeških krajih
tih mož, mej njimi duhoven Jožef Blan-kin od Blažićev, napotil seje v sv.Pt ter, spre jela se v zalogo trobojno zastavo o i ra-ziŠle se narodne straže, ter se nesla na tihoma k Puiferju ter tam jo skrivši shranijo pod zopetnim zasedanjem Avstrije, da jo obranijo za čase prihodnje vstaje.
Š« drugi slovenski mladeniči so se udeleževali italijanske bojne osode pri obleganji Benetk, mej njimi Janez Dega-nutti. Štrukelj Miha, Pinh in Janez Stu-rolo iz sv. Petra, Manzini Janez, inženir od Pulferja. TomazetiČ Valentin iz Kozice in slednjič VogriČ vitez Štefan iz Klastre, zdaj major kraljevske armade v pokoju, kateri se je udeležil vseh poznejih bojev za neodvisnost od krimske vojne nadalje. Mej onim gibanjem po Furlaniji 1.1864. je napravilo 24 slovenskih mladeničev parado v garibaldlnskih uniformah pred cerkvijo sv. Kancijana nad Vernas'nom.
Po osvobodenjl Benečije v 1866. 1., in ko je bilo naznanjeno vesoljno ljudsko glasovanje (plebiscito, v Gevdadu in sv. Petru namreč), položili so naši hribovci, katere moramo imeti, da so^ bili pač svobodni, da se izrečejo za bližnjo Slovenijo, ki jih je k sebi vabila (?) vsi manj enega v posodo glas: »Mi naznanjamo naše ze-dinjenje z italijanskim kraljestvom ped vlado monarhično ustavno kralja Viktor Emanuela II. in njegovih nastopnikov«. Tako končuje pisatelj svoj zgodovinski od« delek v omenjenej knjigi.
(Dalje prib.)
plačujejo 87.243 gli. davka, v nemških krajih pa spada 1 poslanec na 17.139 prebivalcev, ki plačujejo 86.438 gld. davkar Petakarji zadobe volilno pravico.
Na Hrvatskem Še vedno vlada velika razburjenost; Časnik »Sloboda« je zopet začel Izhajati, v enej zadnjih številk trdi. da bo za Zagreb k malu imenovan vladni komisar in to se res utegne zgoditi.
Novi ogertki državni zbor je imel 27.1-m. prvo bolj formalno sejo. Prvosednik mu je bil naj8tarši poslanec Nooer.
Ogrski državni zbor se je 29. septembra s prestolnim govorom slovesno odprl. Pre-stolni govor nagiafia, da so razmere z Nemčijo jako srčne in tudi z vsemi drugimi državami jako prijateljske, da se tedaj z gotovostjo pričakuje, da državnega zbora rt« bodo motile zunanje spetke in bo mogel vso svojo delavnost obračati blagostanju ogerskib dežel. Prestolni govor omenja, da se ne bo mogla več odlagati prevredba gosposke r.bornice; rešitev tega praSanja je va-lepomembna za dolge čase. Prestolni govor našteva dolgo vrsto prašanj, katera treba rešiti, kakor so pokojninski zakon za državne uradnike; dopolnitev kazenskega zakonodavstva z vre ibo kazenskega postopanja, izdaja državljanskega zakonika, uredba Donave z odpravo brodarstvenih ovir pri želesnih vratih. Največjo skrb bo obračati na to, da ne pridejo v nevarnost vspehi pri prizadevanju za dosego enako-težja v državnem gospodarstvu, ampak da se bo v tem prizadevanji vedno napredovalo. Za dosega tega cilja se bo viada na vso moč trudila. Prestolni govor dalje poudarja, da bi koristno bilo trajanje dižav-nega zbora podaljšati in pričakuje, đa pri ponovitvi carinske pogodbe mej Avstrijo in Ogersko od obeh strani ne bode manjkalo dobre volje. Prestolni govor na» roča, naj se prijateljske razmere mej državami porabijo v to, da se notranje napake odpravijo in poravnajo razpori mej narodnostmi, verozakoni in raznimi stanovi, da morejo vsi skupaj složno delati v blagostanje in slavo domovine.
V	Bosni in ffreegovini so dovršena ka. tastralna dela, ki so trajala pet let in stala vsako leto 700.000 gld. Ta znesek se bo v prihodnjih letih rabil za povišanje bosen-sko-htcegovinske vojske.
Vnanje dežele.
V	črnej gori se delajo priprave za veliko svečanost v prihodnjem letu, ko se bo obhajala 400 letnica, kar je zetski župan, Ivan Crnojevič, sezidal cerkev Matere božje in stolico zetskih Županov na Ce-tlnji. H krati bode tudi crnogorski knez Nikola slavil 25 letnico svojega vladanja*
V	Cetinji se delajo velike priprave za sprejem bavarskega kraljeviča Arnulfa, ki v malo dneh tja dospe.
V	Kijevu so te dni praznovali petdesetletnico obstoja tamoinjega vseučilišča, katero zdaj obiskuje 1500 Študentov; vse-učiliščni rektor pa je na slovesnost povabit le 300 študentov; vsled tega so študentje sklenoli slovesnost motiti in rektorju okna pobili. In res so nastali jako hudi izgredir zbralo se je nad 1000 študentov in eno-liko druzib ljudi pred vseučiliščem, kder so razsajali, povabljene goste iz vozov ulekli in po tleh ulačili, rektorju so pobil okna, ulomili vrata, in hudo bi se mu bilo godilo, da se ni v klet skril. Redarstvo in Žandarmerija, če tudi ste z revolverji streljali, niste mogli nič opraviti, razjarjena množica ju je v beg zapodila, še le kosaki so razgnali študente, katerih so okoli 300 zaprli.
švicarska vlada je vendar dosegla, da je italijanska vlada poklicala iz Ltigana svojega konsula Grecchi-ja, ki je spisal knjigo, v katerej je ščuval prebivalce te-sinskega kantona, naj se odtrgajo od Švice in združijo z Italijo.
Mej Italijo in Egiptom se sklepa trgovinska pogodba.
Na Nemlkem so se te dni ob reki Ren! vršili veliki vojni manevri, katere je nadzoroval nemški cesar; tudi volilno gibanje za državni zbor je tam uže jako živo; kandidatov ne manjka.
NemSka vlada je sklenoia v varstvo naselbin na Kongu poslati tja vojne la-
dije »Bismarck«, »Greiseoau«, »Olga« in »Ariadne«po 1 poveljstvom admirala Koorra-
Rumunski državni \ior se skliče prve dni tega meseca, da dovoli nekatere nujne potrebščin?, potem pa se razpusti in raz-pifiejo se nove volitve.
Mej Francijo in Rusijo, kakor so poro-fiali nekateri Časniki, sklenola se je pogo-godba, da te dve drŽavi mej sabo razdeliti kitajsko cesarstvo. »Journal de St. Petersbourg to malo verjetno vest pre-klicuje, kakor tudi ono, da se Busija prizadeva za pridobitev luke v egejskem morji.
S francosko-kitajskega bojilia se bo kmalu zopet kaj čulo; v francoskem mi-nisterskem svetu je Ferry 27. t. m. naznanil, da Couibet vmalodneh prime Kitajce; •Pariš Journal« poroča, da Courbet zasede in utrdi Kelung ter pusti tam posadko kar je več vredno, nego zahtevana odŠkod-nina.
Tientsina se 29. septembra poroča v »Reuter Bureau«, da je upanje, da se Kitajska in Francoska pobotati. Kitajska cesarica želi porazuraa s Francosko.
Deželni zbor kranjski.
Važna je bila četrta seja dne 23. septembra.
Najprej se je izročilo mnogo prošenj raznim odsekom.
Potem je poslanec Grasselli izročil ljubljanskega mestnega zbora prošnjo, naj se v mestnem zboru sklenen nov statut za mesto Ljubljano potrdi, i naj se izreči T pretres posebnemu odseku sedmerih udov, katere naj deželni zbor izvoli.
Poslauec Deschinan se temu ustavlja, on hoče to važno zadevo zauleči in zato predlaga, naj se predloga izroči deželnemu odboru.
Pri glasovanji je bil zavržen Descbma-nov in potrjen Grassellijev predlog.
Nato je izročil deželui načeiuik, baron Winkl'-r, vladni načrt zakona za pogozdovanje Krasa. Narodni poslanci so ga po-zdravili z besedo: »Donro!«
Zdaj se je začela važna obravnava, zadeva|oča r^ervui zalog kranjske hranilnice. Omenili sino uže v predzadnjem listu, da je poslanec Svetec s tovariši v deželnem zboru predloll načrt zakona, po katerem naj se ta zalog, kakor deželno premoženje, podvrže vrhovnemu nadzorstvu dežeiuega zbora. — Poslanec Lucktnan, mogočen mož pri kranjskej hranilnici, njegovi pristaši, hoteli so v Svetčev predlog klin zabili, zato so interpelirali deželnega načelnika, zakaj se Še ni potrdil kranjske deželne hranilnice sklep, po katerem je ona darovala 100.000 gl. za ustanovitev nemške ljudske šole v Ljubljani (v ijublj.tu-.kin ljudskih šolah mora uže v tretiem razredu bili učni jezik — nemški!!), in 50.000 gl. za zidanje novih hiš, v katerih bodo imeli delavci cena stanovanja. (Take hiše imamo tudi v Trstu in marši kaj bi se dalo o njih govoriti, danes naj bo o njih le to rečeno, da prav mastne obresti ulečejo od n)ib oni, ki so jih na pravili, aa bo pa delavcem v korist, to se vedno bolj dvomi). Interpelant Luckman 86 je posebno opiral na to, da je omenjeni sklep hranilnice vzbudil po vsej kranjskej deleli veliko priznanje ter vpraftal, kdaj misli deželna vlada to zadevo rešiti. Kar se tiče priznanja, znano je, da je branil nični sklep vzbudil v deželi občno nevoljo, to so poudarjali vsi slovenski časniki, ne le kranjski, temuč tudi oni sosednjih dež*l; g. Luckman se tedaj ne more sklicavuti na občno priznanje, ampak le na prizna nje njegovih maloštevilnih tovarigov. To vsaj bo gosp. Luckman i njegovi tovariši vedel, da j > ves denar, kar ga ima ljubljanska hranilnica, in kar g- je uže potrošili, pridobila iz samih žuljev slovenskega pubivalstva; iu da ga slovensko prebivalstvo gotovo ni zložilo v ta namen, da bi služil nemškim namenom.
Vladni zastopnik je naLukinanovo interpelacijo odgovoril, da o tej zadevi sporoči v prvej prihodnjej seji.
Potem je poslan?c g. Svetec utemeljeval svoj piedlog, naj se izda zakon zarad reservnega zaloga kranjske hranilnice v Ljubljani. Gospod Svetec pa je tudi izvrstno rešil svojo hvaležno nalogo. Govoril je sicer dolg govor, a vsaka njegova beseda j« bila važna,prepričevalna, domoljubna, in s pravnega stališča neovržljiva. Pobil je najprej Luckmanovo interpelacijo, potem dok;<zal, kazoč na pravila kranjske hrauilnici', da je ves reservni zalog tega društva deželna vlastnina. da ima tedaj dežeini zbor neizpodbitno vrhovno pravico, razpolagali o tem premoženji, ki znaša dva milijona goldinarjev. Govornik je z vso pravico grajal, da se ljubljanska hranilnica ne o rži svojega zakona, ker trosi denar v zunanje dežele, kar je v pravilniku tega društva prepovedano, očital je temu društvu, da ne dela po&teno, ker
obrača denar za namene, ki niso koristni deželi, iz katere je obogatelo, ampak podpira ž njim nasprotnike te dežele; dokazal je dalje, da je to društvo, katero je dobilo milijone iz slovenskega naroda, narodu protivno I da uže več let ni izvolilo v društveni odbor nobenega moža, ki ima srce za slovenski narod, ampak same nasprotnike, in je priporočil, naj se njegov predlog izroči upravnemu odseku, uosp. Luckman je zahteval glasovanje po Imenih, a to mu nič ni pomoglo; za Svetčev predlog so glasovali vsi slovenski poslanci, nemčurski poslanci pa zoper njega, deželni glavar grof Thurn pa ni glasoval. Mi mislimo, da bi on svojemu dostojanstvu prav nič ne bil Škodoval, da je odločno stopil na pravično narodno stran, saj jasna pravica je solnce, ki najlepše obseva staroslavne grbe, brez te kmalo otemne in razpadejo.
Po tej dolgej razpravi se je izročff vit. Schneida predlog soglasno v pretres upravnemu odseku; poročilo deželnega od bora, zastran deželnega zakona o doneskih zavarovalnih družeb k troškim ognje gasilnih družb, izročilo se je tudi temu odseku.
Potem so prišli na vrsto zopet razni računi in proračuni, ki so se vsi odobrili in sklenola se je za pokritje troŠkov 16'/» priklada na redne davke, potem 20'/« pn-klada na uŽitnlno od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa.
Nato je priSla na vrsto daljša obravnava zarad vredbe struge Save mej Črno-vicami, St. Jakobom, Dolom, Podgradom in L izatni, o katerej je poročal poslanec dr. P.iklukar. iz tega poročila se vidi, da je vlada v ta važen namen na predlog deželne vlade dovolila veliko svoto, s katero bo mogoče mnogo storiti za obrambo po-plavljenja obrežnih zemljišč. Deželni zbor je za to pomoč izreke) zahvalo vladi.
Govorilo in sklenolo se je potem še mnogo o vredbah rek, ki delajo škode; g. poslanec Robič je posebno naglašal, naj bi vlada za take namene sploh naklonila večjo podporo ter priporočil državnim poslancem, naj delajo na to, da se hudourniki po kranjskej deželi bolje zavarujejo.
G. deželni načelnik je izrekel, da je ta zelja opravičena in da Be bo on pote-zal za to, da se o tem, kolikor le mogoče stori.
Poslanec Faber je o tej zadevi opozarjal na kočevski okraj, poslanec dr. Ster-benec pa na krški. Poročevalec Poklukar pa je omenjal splošnih nadlog kranjske dežele o tej zadevi ter izrekel nado, da se ščasoma povsod pomore. Vsprejeli so se naposled vsi dotični predlogi.
Potem se je sklenolo, da se ima za ogledovanje vsake Živali, vrfieče se po izvedencu, pred izdanjem živinskega potnega lista, platiti 1 do 8 kr. In da ni potrebno, da bi c. k. živinozdravniki ogledali vse semnje, ampak nadzorujejo naj le važnejše semnje.
Nazadnje se je dovolilo Al. Ganglu za nadaljevanje podobarskih študij, Ant. A2-betu in L. Grilcu za nadaljevanje slikarskih stu lij, vsakemu 100 gl. podpore, za-logi podpornega društva slovanskih dijakov v Gradcl pa 200 gl.
V petej seji dne 26. septembra je deželni načelnik najprej odgovoril na Luk-manovo interpelacijo ter rekel, da se s po zvedhami o dotičnej zadevi peča Še šolski svet in da stvar tedaj še ni zrela za rešitev
Po prestopu na dnevni red se izroči vladna predloga ((lede pogozdovanja Krasa gospodarskemu odseku v pretres in poročanje.
Nato poroča g. Svetec o načrtu zakona glede uvedenja takse za ogled živine pri dajanju živinskih potnih listov ter se na črt sprejme v tretjem čitanji.
Poročilo deželnega odbora glede Do* lenjske ž leznice se izroči gospodarskemu odseku.
Poslanec Sukljo je potem poročil o šolskih zadevah, in sicer o nagradah za po-dučevanje vt-ronauka na normalnih šolah.
Isti poslanec je potem poročal v imenu finančnega odseka, da je kranjski branil-uica dovolila 6000 gld. v ta namen, da se iz tega zneska podpirajo občine, katere sta vljajo nova Šolska poslopja. Ali hranilnica dovoljuje to vsoto le pod pogojem, da tudi dežela določi enoliko vsoto iz deželnega zaloga v isti namen; deželni odbor je hranilnici izrekel najsrčnejšo zahvalo za ta velikodušni dar ter nasvetovai, naj zbor to poročilo vzame na znanje.
Poslanec dr. vitez Bleiwois Trsteniškl potem poroča o proračunih talogu dobro delnih zavodov in se potrne vsi ti proračuni, in sicer proračun bolniškega zaloga z 59.166 gld. blazničnega zaloga z 46.539 gl l., najdenlfiniškega zaloga z 6826 gld. in porodniškega zaloga z 5448 gld.
Pri proračunu bolničnega in blazničnega zaloga finančni odsek predlaga, naj zbor deželnemu odboru naroči, da preiskuje in poskuša, kde in kako bi se dalo Štediti pri oskrbovalnih troškib, da pa to ne bi na Škodo bilo bolnikom, i naj se o tem poroči v prihodnjem zasedanji.
Potem se odobre vsi predlogi in resolucije finančnega odseka.
Na to poslanec Papež poroča o prošnji občin Velika RaČna in Slivnica za podporo, katera se je izročila deželnej vladi s priporočilom za izdatno državno podporo, pa čaka Še rešitve. — Dalj* poroča isti poslanec o prošnji županstva občine Vipave za državno podporo, da se vredi potok Močilnik. Za vredbo tega potoka so proračunjeni troški na 9000 gl. Prosilo se je 6000 gold. doneska iz državnih sredstev; dotične občine v vipa**-skej dolini so se obvezale, zložiti 300—400 v gotovini in preskrbeti tlako v vrednosti najmanj 1000 gld. Deželni onbor je dovolil t0()0 gld. podpore, poljedelsko rninisterstvo pa 3000 gold. in enoliko rninisterstvo za notranjo upravo. Vsled tega je ces. k. deželno predsedstvo dalo potrebne ukaze, da se potok vredl.
Potem priporoča dr. vitez Bleiweis TrstenIŠki uboge prebivalce v Račenskej dolini, katerim velika povodenj vsako leto napravlja mnogo škode, ter prosi vlado, naj se vredč hudourniki, ki vsako leto odnesć toliko rodovitne zemlje.
Dotični oddelki deželnega odborovega poročila se potem odobre. Nazadnje predlaga dr. Papež, naj bi popotni učitelj svoje poučevalne govore priohČeval v «Kmeto valcu* ali v Novicah, da bi jih poslušalci potem brali in lažje pridržali v spominu ter nasvetuje resolucijo, naj se c. k. vlada pozivlje, da se nastavi na c. k. učiteljskej pripravnici učitelj kmetijstva, kateri bi bii strokovnjak, ne pa kakor doslej učitelj naravoslovja, is katero mesto bi lahko osbrboval popotni učitelj. — Predlogi se sprejmo in seja sklene. Šesta seja je danes.
DOPISI.
Iz dorlce, 27. septembra. [1{V. dop.) — (Deželna učiteljska konferenca in lolska razstava) se je v četrtek odprla v poslopju naše gimnazije na prav siovesen način v nazočnosti namestnika, gosp. barona Pre-tisa, knezonadškofa, dež. glavarja grofa Goronlnija, več namestniških svetovalcev, dvornega svetovalca barona Rechbacba, vse polno duhovščine, skoraj vseh učiteljev primorskih in mnogo diuge odlične gospode.
Konferenco je gosp. predsednik, vitez KlodiČ, dež. šolski svetovalec, odprl ob pol 10. in najprej v nemškem jiziku pozdravil namestnika, knezonadškofa in druge dostojanstvenike, potem učitelje in goste; potem je govoril po slovensko prekrasen govor, kateri tu podajamo našim čitateljem od besede do besede; glasi se:
Čestiti učiteljski poslanci!
Pač veliko zakladov je podarila do-brotljiva narava naŠej lepej domovini. Tam gori, kder mole snežniki v oblake, zelen6 gozdi in planine, redć črede goved in ovac skrbnega pastirja, v ravnini pa in po br-dih polnijo mnogovrstni pridelki brame in kleti umnega kmetovalca, in še Kras hrani, razno v trti, v kame nji ne Še dovolj cenjeno bogastvo, a na obalib roh-nečega morja živ 6 nebrojna krdela vsakovrstnih rib drznega ribiča. Od severja do juga zliva Soča, bistra hči planin, re-jena mnogoštevilnimi pritoki, kakor srčna žila ki i človeškem truplu, noseč živenje in veselje, Bvoje valove po def-li, katerej daj6 gaj in log, in hrib in plan podobo raiskega vrta. In sadniki in gozdi, travniki in pianine. In vinograd in polje in glina in kamenje, in sviloprejka In marljiva čebelica, in tičji rod in mnogobrojne Črede opominjajo prebivalca
Išče te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak' Nisi zaspan, ter ga vabijo, naj vzdigne zaklade, ki jih narava tako radodarno marljivemu in ra zumnemu človeku ponuja. A največji zaklad, najdražji biser te lepe dežele je ven dar le mladina, ki je vašej skrbi izročena, katero iina učiteljstvo odgojevati po želji starišev vzajemno z duhovščino v pravem krščanskem duhu, pa priskrbeti z vsem za Živenje potrebnim znanjem, da jej bode, kakor se glasi latinski rek, «mens sana in corpore sano*.
Zato sem pa prav iz srca vesel, ko morem reči, da je izvrševalo učiteljstvo doslej v tem duhu svoj težavni posel, da je pretre80val0 prav vestno v svojih zborih, kako bi utegnolo rešiti najbolje svojo vzvišeno nalogo, da Šolstvo napreduje prav krepko tudi v slovenskem delu te kronovine.
Ko sem prebiral mnogobrojne In ob Širne razprave o šolskih praŠanjih, spisane za letošnje okrajne učiteljske zbore, prepričal sem se z veseljem, da učiteljsko osebje misel prešmja, da Živenje ni praznik, Da živenje nam je delaven dan, In sicer kratek le dan. Prepričal sem se pa tudi Da ono meni. da
Za vnuke in za narod, za državo skrb Imeti, sveta je dolžnost moža.
Prišli pa ste Sfin-le na elo, ki ima koristiti vnukom, uarcdu. naš j lepej domovini in posrednje drživi, koje skrajni, a ne najslabši del je ona.
Dosedanje delovanje učiteijev pa mi daje poroštvo, da ne bodo poslušali tudi odslej krivih prorokov, ki jih skušajo od-vrnoti od krščanskega dulia, da Vi, dragi poslanci, spolnite zaupanje d« želnega šolskega sveta, ki Vas je s^in-b1 poklical, in Vaših kolegov, ki so Vas sem-le poslali.
V tem prepričanji Vam kličem: Dobro mi došli, dragi sodelalci na polji narodr nega šolstva, ter želim nrugej deželnej konferenci najboljši vspeii.
Za tem je g. vitez Klodič čital dolg in klasičen italijanski govor, katerega so vsi navzoči Bprejeli z veliko pohvalo. H koncu |e g. govornik povabil občinstvo, naj zakliče cesarju, donrotmku šole, trikratni ž viol kar so navzočni storili z velikim navdušenjem.
II koncu nagovori Še c. k. namestnik predsedništvo in občinstvo, trrazujoč svojo zadovoljnost glede kenieretice in razstave, spominja učitelj • njih visokega poklica in službe, pri k iteiej naj se strankarstvo zlije v ljubezen do naše lepe Avenije.
Na to se je šlo v drugo nadstropje ogledat h razstavo nčnih pripomočkov in plodov, kateri so v sedmin sobah razdeljeni, in sicer: V I. prvej sobi so ročna dela iz okraja gradifikega; v II. razstava založnika E I. Holzelua in c. k. ueščanske šole za deklice v Pulji; v 111. r< ena dela okraja tominskega, sežanskega mi okolice goriške, izdelki otroških vrtov, s-pisi in risanja učencev; v IV. ročna lela mesta gor., izdelki učiteljev, zaloga c. k. šolskih knjig ; v V. Razstava knjiga jev F. Wo-kulaia in M. Hoppag-a; v Vl-VIl. piiprave in izdelki c. k. poskučevališća za svllorejo in vinarstvo v Goric'.
Razstava j * jako lepo in pametno urejena, podučljiva in zadosti obširna; videti se more iz nje, da so naše ljudske šola zadnjih deset let prav dobro napredovale.
Popoludne je bil banket, katerega se je udeležilo okolo 100 učiteljev in učiteljic, pri katerem banketu je bilo prav živahno, ter se je prav mnogo napivalo »n Še vefi prepevalo pod komando už« osivelega pevskega generala. Pa so bili res pevci prva vrste skupaj. Vsa stvar dela vso Čast sno-vateljem, posebno pa dež. Šolskemu nad« zorni ku.
Iz Volčlf ratla, 29. septembra. — Na prijaznem nolmcu, tri četrtinke ure od Komna na južno stran stoji Volčigrad. Družinskih gospodarjev ima 65, mej temi je veČina kmetovalcev. Tukaj je tudi lepa' pod ružna cerkev sv. Ivana z visokim zvonikom, v kojem so trije ubrani zvonovi; tudi so trije občinski vodnjaki, v nojih malokrat vode zmanjka. Mej uami so izvrstni kamnoseki, koji svoje izdelke v razne kraje razpošiljajo; tako zvani Ka-vadarji pa hodijo v prekomorske kamnolome delat, imamo tuJi dokaj krojaČev, koji svojo robo lebko raz p rod a jejo, več ali manj je raznih prekupčevalcev z vsakovrstnim blagom; tako se toraj naše ljudstvo na vse mogoče načine bori, da ne zabrede v pomanjkanje, ker večinoma naših posestnikov ne premore za dostojno ohranitev živenja potrebne zemlje.
Puhtimo to, pa vprašajmo, koliko ima ta vas otrok sposobnih za šolo; ako se ne motim, jih je nad 50. Vsi ti otroci morajo vsak dan v Komen hoditi v šolo 3 četrt ure dolgo pot, otrokom pa ne za-doščuje tudi pol druga ura; ne bilo bi toraj pre irzno, ako bi za teti 50 otrok zahtevali sami svojega učitelja, koji bi nam otroke bolj redno učil. ker sedaj ni mogoče tako redno jih v šolo pošiljati, ali vsled slabega vremena, zdravja In raznovrstnega opravila in pomanjkanja oblačila itd. Šola tudi zahteva, da morajo otroci v šolo Še pred sedmim letom, ti pa so večinoma prav majhni ter ne morejo redno je obiskovati. Ako bi pa doma Šolo imeli, lehko bi jih uže od šestega leta v šolo dali.
Velike sitnosti imamo z otroki dru-zega, tretjega in četrtega razreda, ker ti ves dan porabijo za šolo. Koj ob polu osmih gredo, nazaj pa o petih popoludne pri lejo, vsi lačni ko volki, najflo povžijejo opoludne zastale mrzle jedi, kar jim gotovo škoduje. Prigodilo seje uže, daje take jedi otrok iz sebe vrgel, ko jih je
Eonžil; mogoče, da je za zajuterk malo ruha ali kiompirja použil. pa hajd v šolo ter tam si po 8—9 ur trebušček stiskal.
Toraj ne bo od več, ako se trdi, da lačni otroci nemajo veselja do učenja. So pa tudi otroci dokaj malomarni ter lehko-živi, vse naše prigovarjanje in pretenje nič ne zda, vse jedno so trmoglavi, hitro po potu hoditi ter o pravem času domu prihajati, a kaj šel Zmisiijo se vsakovrstnih burk, malih igrač, potem se stepeio, sukajo, po zimi se po ledu drsajo itd. prigodi se, da kateri pride domu s krvavim nosom, drugi spet z razbito ploščico, raztrgano knjižico, toraj na ta način dosti časa zamu 16 in kar so se v Šoli naučili, to po potu pozab'jo.
Večkrat morajo po dolgej poti hoditć v slabem vremenu, slabo oblečeni, bosi
K DI N O S T.
po slani, enego, ostrej burji in poleg toga le lačni. Ni čuda, ako nam vedkr.it zbole in hirajo vsled navedenih nezgod.
Da bi se ognoli tem nezgodam, namenili smo se opozoriti slavni okr. Šolski avet, da bi to stvar preudaril in nam učitelja podelil, mnogo sitnosti bi se odvr-nolo, otroci bi se bolj učili ter pametnejSi prihajali in nam več pri naših vsakdanjih opravilih pomagali, bolj redno šolo obi-skovali in ml bi Imeli manj tistih Šolskih ugovorov, ter bi si prihranili krajcirje, ki
1'ib moramo več ali manj vsako leto za časen dati
Spisal na željo več občinarjev:
Domačin.
Domače in razne vesti.
■■aenoiranje. Trgovinski minister je imenoval stavbenega pristava pri c. k. tnorskej gosposki Jožefa Vilfana za Inženirja pri tej oblastniji.
Dttkovnlike spremembe v irialliaj dkofljl. Za konsistorjalne avetovalce so bili imenovani: Č. g. Ferd. Staudacher, častni kanonik, č. g. Kar. Fabris, župnik pri sv. Jakobu, in č. g. Iv. N. Legat, malega seuienifiča vodja, — C. g. Mih. Fieischer se je zarad slabega zdravja odpovedal konsistorijaluemu tajništvu ter je prišel na njegovo raeeto g. Iv. But-lignoni. — C. g.|Kar. Malti je postal učitelj krščanskega nauka na c. k. navtičnej akademiji in č. g. Jul. Vartona c. k. niž. gimnaziji. — V pokoj je šel Č. g. Fr. Goltan, kaplan v Ahaciji ter prifiel na njegovo mesto Č. s. Mat. OrŽkovič. — Umrl. je č. g. Mat. Pauman, dekan katedralnega kapitolja v Kopru, konkurs za izprazneno mesto je razpisan do 20. oktobra t. 1.
Mm malo semlnHNSe se je od .16. avgusta do 15. septembra t. 1. nabralo 083 gl. 54 kr. Iz računa za šolsko leto .1888-84 posnemamo tole: Prebitek lanskega leta je znašal 26.005 gl. 77 kr., novih dohodkov je bilo 15.406 gl. 18 kr., skupnih dohodkov je toraj bilo 41.411 gld. 95 kr. TroSki so znašali 15.003 gl. 69 kr.; koncem letošnjega šolskega leta je tedaj ostalo 36.408 gl. 26 kr. prebitka. Zavod je preskrboval 32 učencev. Gospodarstvo je bilo ■jako varčno, kar se najbolj iz tega vidi, da se je za plače i nagrade izdalo le 643 g).
V pejasnenje. Od merodaj ne strani amo prijeli to le pojasnilo: »Kar se tiče navadne nedeljske in prazniŠke službe božje v stol n ej crkvi, ni se in se tudi nit nt f remeni. Povod člankom znane » Alabarde« je dala izvanredna pobožnost na čast »Matere božje sedem žalosti« katera se Spon.inja meseca septembra. Ta pobožnost se je namerjavala obhajati v stolnej crkvi sv. Justa v talijanskem in slovenskem jeziku. Iver pa je bila namera slovenske te pcbožnosti prouzročila znane psovne članke v »Alabardii in ker se je bilo po tem bati kakega škandala in oskrunjenja v stolnej crkvi, priila sta gospoda mestni župan in prvi podžupan osebno v Skedenj gesp. ikofa nagovarjat, naj, ako je mogoče, slovensko pobožnost »matere božje sedem žalosti« preloži v drugo crkev. (1. škof so to stvar predloždi v konsistorialnej seji svojim svetovalcem, in ker se ni radilo o navadnej, ampak izvanrednej, tako rekoč privatnej pohožnosti, katero je odredila bratovščina »Matere božje sedem žalosti« ni bilo težko pristati na željo, izrečeno po gg. županu in podžupanu, katera sta potem, ko njima je bila naznanjena odločba, zopet prilla osebno k g. ihofu v Skedenj ter mu se zato lahvalila. Tako je tisto klečepbizje, o katerem govori »Alabarda« i kateremu se čudi »Eiinost«.
Pol rje n zakon. Cesar je potrdil v istrskem deželnem zboru skleneni zakon, po katerem se ima ustanoviti deželni kulturni svet za Istro. Znano je, da jV bil dotični vladni načrt omenjenemu deželnemu zboru trikrat predložen, a skleneni zakon dvakrat ni dobil najvišjega potrjenja, ker je deželni zbor zahteval preveč oblasti zase; pri tretjej obravnavi pa je bil primoran udati se vladnim zahtevam. Deželni kulturni svet bo jako koristen Istri, posebno slovanskemu prebivalstvu, ker bo v njem imelo lahko večino, ako bo le hotelo, posebno, ako ustanovi več podružnic, ker vsaka podružnica ima pravico, pošiljati enega uda v kulturni svet.
Občni zbor delalakega pod poruejfa društva je imel biti v nedeljo v salonu vrla Rossetti; ker pa se je udeležilo le nekaj nad 200 osob, za pre-drugačenje pravil pa je treba najmanj polovice udov z volilno pravico, torej najmanj 500, zato se je zbor prenesel za 14 dni m bode tor»'j v nedeljo 42. t. m., v isteiu salonu točno ob 6 uri zvečer. Na dnevnem redu je in ostane le predruga-Čenje pravil.
Razpis štipendije. Se >j.dciro letom 1884/85 je razpisana štipendija Gru-llč-Bolć v znesku 122 gld., prvo leto in 136 glo. naslednja leta. Štipendijo dohe le oni, ki morejo dokazati sorodstvo zgorime-
novanimi ustanovitelji. Dotični lehko uilva Štipendijo od 4. razreda ljudske ftole do dovršenih študij, izključljivo ono leto v katerem dela rigoroze. Prošnje do £0. t. m. tržaškemu namestniŠtvu.
Triilke aovoslit
Kolce in angina dipheritis po Trstu prav močno razsajajo; zato je mestni magistrat s posebno okrožnico prebivalstvo svaril pred zatajevanjem teh bolezni. V hiši peka Hileprandta v Via S. Lazzaro je zbolelo najprej nar delalcev za kožce; namesto da bi jih bili hitro prenesli v bolnico, ali pa osamili, pustili so jih v hiši in najbrže brez posebnega nadzorstva; vsled tega je obolelo na kožcah 10 ljudi v istej hiši, mej njimi gospodarjeva dva sinova; dva stanovnika pa sta umrla. Hišo vsted tega stražiio mestni stražniki. — O l 1. avgusta do 27. septembra je zbolelo za to boleznijo nad 100 osob in 8 umrlo. Tudi angina diphteritis prav močno razsaja mej otroki; Še dobro je res, da nas tudi kolera Se ni obiskala.
Druitvi ta podporo ubogih Italijanov is kraljestva je poslalo deputacijo v Por-denone, da tam pozdravi ital. kralja Hum-berta, ki je zdaj tam. Deputacijo, katera obstoji iz treh bogatih Židov, tuk. trgovcev, sprejel je kralj jako inllostljlvo.
Nov odvetnik, dr. Alfonz Valerlo je odprl v Trstu svojo pisarno. Italijanskih, odvetnikov preveč slovenskih premalo.
Pijanott^netreŽa. 43. letna Marija E. je padla v pondelek v pijanosti na novem trgu tako nesrečno, da si je skoraj izbila desno oko in da so jo morali nesti v bolnico.
Policijsko. Iz zaprte mlznice v pisarni nekega špediterja v Via delle poste je nek tat s pomočjo ponarejenih ključev ukradel zlato verigo in uhane v vrednosti 100 gld. — V mrtvašnici mestne bolnice jo policija nafila necega iznoBčka listov in necega čevljarja spavajoča na deskah, na katerih leže navadno mrtvi. Ker je tamo prostor le za mrtve, a ne za žive, zato
1' u je straža peljala na prične v zapor, :der se more tudi brezplačno spati. Ta dva sn gotovo ne bojita strahov. — Nekega izvožčka je policija zaprla, ker je prehitro vozil. — Nekemu uospodu v ulici Mudo-nina, št. 25, so tatovi ukradli 25 gld. iz omare. — Drugemu gospodu v ulici For-inace pa so prav tako odnesli zlatenine za 120 gld. — Nekega kamnarja je policija zaprla, ker je nekega človeka neusmilieno pretepal in se potem še policiji na vso moč ustavljal.
Prlbodnje porotne sodbe se
odpro v Trstu 4., v Gorici 5. in v Rovl-nji 6. novembra ob devetih dopoludne. Za tržaško sodišče je imenovan deželnega sodišča načelnik A. Mosettig za prvomest-nika in deželnega sodišča svetovalca dr. Danelon in D. Sciolls za namestnika; v Gorici bode vodil sodbo okrožnega sodišča načelnik P. Shisa, nadomestovala ga bosta deželnega sodišča svetovalca pl. Gironcoli in J. Gorju p; v Rovinji je tudi določen tamošnjega okrožnega sodišča načelnik F. Linderman za prvomestnika in za namestnika deželnega namestništva svetovalca dr. Davanzo in Kr. Golcuc.
Srečna Istra! Poleg Bujvlstrlje majhna vas, Bric se zove, tam se je vgnjez-dila neka diphteritis najhujše baže; ljudje umirajo kakor muhe, cele rodbine so izumrle, in po kratkej dobi je ostalo le še polovica prebivalcev na živenji. — Pri vsem tem pa tja ni nobenega zdravnika, nobene pomoči. To so res istrske razmere.
PoŽar. Po noči od 29. na 30. septembra je do tal pogorela Guličeva pristava v Sežani. Bila je zavarovana pri »Assicurnzioni generali«.
Poštnine proste dopisnice za dopisovanje mej županijami in drugimi javnimi korporacijami, katere uživajo prostost poštnine, uvedo se še v tem mesecu in se bodo dobivale v paketih po 25 komadov za 4 solde paket.
Luna mrkne v noči 5. t. m. in se bode ta nelieŠka prikazen tudi pri nas dobro videla od 9 ure do 12'/, popolnoči.
Neprijazno demonstracijo so napravili v soboto reški hrvatski dijaki poslancu narodne stranke in načelniku oddelka hrvatske vlada.* g. Vončini. Ko se je namreč ta v luki vkrcal na parnik v Novi, kričali so mnogobrojni dijaki: »Pe-reat, ladro riformatore« (tat reformator). Zato je policija precej zaprla 4 dijake in jih obsodila na večdnevni zapor.
so drugo jutro strahom zapazili, da se je njihova ladija potopila i da le še jamborji iz morja mole. Mornarji niso mogli živeža se sabo vzeti in so k malu zapazili, da so na neobljudenem otoku. Povsod je globok sneg pokrival zemljo; napravili so majhen šator iz jader, a vendar so tako hudo prezebali, da so mnogim udje ozebli-Edini živež so jim bile školjke, Katere so nabirali na morskem produ, z snegom pa so si gasili Žejo. Tako so živeli 28 dni; potem se je prikazala n^ka francoska ladija, ki je uboge mornarje otela gotove smrti.
Naznanjamo, da bode v nedeljo, 5. oktobra izlet v Na-brežino. Gospodje člani se uljudno prosijo, da se zbero v polnej druŠtvenej obleki ob 2 uri popoiudne na kolodvoru od koder se točno ob 21/« a s zabavnim vlakom odpeljejo * do Bivio in od tam peš v Nabrežino. Vrnitev ob 11 uri z istim vlakom.	Na zdravje f
V Trstu dne 30. septem. 1884.
Odbor drultva »Tržaiki Sokol*.
Mm spomin!
Vsem prijateljem, od katerih pri svojem odhodu iz JelSan nisem mogel v hitrosti slovesa vzeti, kličem po ti poti; drugim pa, od katerih sem ga vzel, ponavljam;
Bog Vas živi in ohrani zdrave,
Spomnite pa tud' Vi se name!
Draga dne 26. sept.1884.
Anion Notar, kaplan.
Trino porodilo.
Cene blaga se niso zadnje dni skoro prav nič spremenile. — V obče pa je kupčija prav mlabova in slaba. — V pridelkih je začelo nekaj več gibanja, ali Italija dela letos veliko konkurenco g fižolom našemu domačemu pridelku. Čudno, nekdaj so fižol pošiljali v Italijo, zdaj ga imajo tam uže za izvoz.
Kolera v Napol,j i vedno bolj pojenj uje; v Genovi je bila zadnje dni precej huda, pa tudi je uže boljše. V Rimu je 27. t. m. zbolela 1 osoba za to boleznijo, v Benetkah, kder jo doslej še ni bilo, pa 2 osobi. Iz Napolja pa se poroča, da je bilo več osob, o katerih se je mislilo, da so umrle za kolero, zaudanih in da so hudo-d<4nike našli in zaprli.
Hudi dnevi na morji. Zadnje dni je Železna ladiji »Olano« odplula iz luke Rosario ter bila na poti v Svansea, pa je v morskej ožini Lernaire na skalo zadela. Mornarji je niso mogli z skale spraviti in so tedaj v čolnu odvesbdi na kopno, kder
Borano porodilo.
Mlahovost Še vedno prevladuje; ali borsa je pri vsem tem prav zdrava; kurzi državnih papirjev jako stalni in trdni.
DnnaJska Borsa
dne 30. septembra
Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 70 »
Zlata renta......103 » 15 »
5•/, avst. renta .... 95 • 85 • Delnice narodne banke . . 855 • — >» Kreditne delnice ... . 291 • 10 • London 10 lir sterlin . . 121 • 55 »
Napoleon....... 9 • 66'/,»
C. kr. cekini...... 5 » 77 •
100 državnih mark ... 59 » 65 »
Listnica uredništva
Gospod Janez Pignatari, Črnlče, plačano do 31. decembra 1844. leta. Gospod MIha Klobučar, FUnfkirchen, mi Vam naš list redno odpošljemo, da ga ne prejmete mora biti kriva poŠta. Gospod August Dolenec v Ajdovščini, mi V am list redno ek9pediramo, je vžu zopet iskati vsroka pri pošti.
90 svelftlnlc za vrte se more dobiti po ugodnej ceni pri upravništvu >Edlnosil>.
Novo vino.
Danes |. oktobra nastavi se v krčmi obrinljsbeaa društva • Vrdelji Via dello Scoglio novo vino prve vrste po najnižjej ceni.
Vozni red železnice za Trst.
0d I. junija 1884 naprej. Odvoz iz Trsta.
7-— zjutraj (brznvlak) (I., II., III. do Ljubljane od Um naprej I., II. razred) n« Dunaj, it. »a ■ Rek«, Puljftm, Bračkom, Zagrebom, Beljakom, Celovcem,
Bolzanom.
7 20 sjutraj [hrtavlak) (I., II., III.) t Nabreliao, Vidom, Benetke, Milan, Rim.
9-10 zjutraj (onnihus-vlak) v Nabretlno, Videm. Benetk*.
10— cjutraj (po* t ni tlak) (t., II., HI.) na Dunaj, trm • PeVto, Bruckam, Zagrebom, Karlovcem, Stikom.
4*50 popoiudne (omnifcn« »tak) foT., II., III.) v Nabrelin«, Videm, Benetke, Milan, Rim.
6-30	popoiudne f petin/ vlak) na Dunaj, tveaa l Reko Pelto, Bruekom, Beljakom, Zagrebom, Karlovcem, Slakom, Celovcem, Boliaaom.
••90 ivefter (kttrfak i Wnk) (I,, II., III.) na Dunaj, trat ■ PeVto, Kanilo, Bruekom.
7-45	iveSer (««l«» *r«k) (T., II., III.) v Ljubljano, Pol«, Bruck, Beljak, Alo.
9*— zreSer (*«■'« vlak) v Nabrali no, Videm, Benetk« Mnan.
Dolaz v Trat.
6-90	sjutraj [mela« vlak) (II., III.) is Ljubljane, Beljaka Gelovca, Pole
■'42 (knrfeki v tak) (L, II., III.) iz PeSte, Dunaja.
10-50 (flinl »tak) (I., II., IIIJ is Dunaj i. Boke, Slaka Zagreba. Peflte.
7-37	(*M<ii&Ma-*Iak) iz Rima, Milana Be* Nubreliao.
0 30 ivetar I poštni vlak) (I., II., III.) U Dunaja, Hrvatskega, Ograkaga.
8-10	zvečer (emntttM vlak) ii Kormlna Bai N brelino.
9"82 »vcBer [f>r»o»(ok) la Italije 8ea Nabreiino.
10-05 Evefier (»rtMtak) (I., II., III.) U Dunaja, Ljubljan cveta a Roko.
9-30	v n«ei (em»a«a-vtak) ia Italije ta Nabrelin«.
V suhem vremenu potrgani (ne tre-Sena) plemenita jabelka, hruSko, mara lic« velike Čelne, breskve, tudi o<ilične bai zelenega fižola ▼ strožji, mla<Wa graha sladkega korenja, tomat, pora, gob, iampl-njonov sli mavrhrv, kupuje vs!tki «»s in v vsakej množini po primernih cenah In prosi pismenih ponudeb
Osrednja postaja za prodajo sadja in so6ivja v Gradcu.
(Centralstatlon fttr ObU- uni G«miise-verwaltiing in Grar). 10—8
OGLASI. Ante dr. Šulinaff
zdravnik, vldar. operater in magieter
porodništva. Stanuje v ulici lHalcanion 9
Nare luie v stanovanju o«i 8 do 9 ure dopoldne in o<l 3 do \ popoldne.
Za siromake bezplačno.
Nahaja s* v lekarni Ravazinl blizo železniške postaje o<\ 11 do 12 *iop. ® in o i 5 do 6 ure pop. i—8
J ^ 'JI? '.i." M? nr	"X" olVA: MJ
3 10 metra za oblačilo
TKANINE
za lestkfl in molke obleko Is elite trdne volne, ia srednjevelicega moža:
za fr. 4 96 iz dobre volne « • 8-— e bošlje • « « 10 — • fine « « « 12 - ■ prav fine «
Eeruviens it najfinije volne v najnovejSih arvah najnovejše za suknena oblačila sa flospi, meter f. 2.
Črni krzni palmerston iz čisti volne za zlmnl paleto! za dame, meter f 4.
Potns plede po f. 4, 5. 8 do f. 12. jeden. Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plaftče (tuffl), rašanina, komia, (grebenina), chevlots, tri-coU, sukno sa dame in biljare, peruviens, dosking priporoča
/. STIKAR0FSKY
ustrojena 1806.
tvornička zaloga v BRNU (Brttnn).
Uzorl presti. Ogledek za pg. krojače seproste Pošiljat ve s povzetjem čez f. i0 proste.
Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. IGO.000 a vr. ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mtv>go ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem tedaj kraice zelo znižani tviritbenl ceni razpečavati. Vsak razumen človek mora razvideti. da se od tako malih kosov ne-morejo pošiljati uzorl. ker bi od kacih sto narotb prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej zgoljii sleparija, ako tvornio za sukno ostankine prilike ozuanjuj»*jo, saj ro v teh slučajih priličinl odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv.	20—9
Nepristni ostanki se 2amenjajo ali pa se denar povrne.
Dopisovati se more nemški, magjarski, Češki, poljski talijanski in francoski.
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna.
(3—4 metre), v vseh ba«-vah za cele možke obleke, poSilja proti povzetju po 5 plii. ostanek.
L. STORCH v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati.
j*******««*!**«!
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja p»oti povzetju komad po for. 3 80.
L. STORCH v Brnu
tvarina koja se ne hi dopadala, more 12—5	se zanienili.
Lastnik, drufttvo »EDINOST«. — Izdatelj In odgovorni uredniic: VIKTOR DOLENC
Nova tiskarna V. DOLENC ▼ Trstu.