771318 607007 / ,4 V ! PIRAN > L P|Rano primorski u ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO PIRAN- O, •7 * < PIRAN-IZOLA-KOPER %-• Casino Lipica Lipica r>. Sežana Slovenija Tel.: +05 7310 600 (žvsirvo Porforo7j.i December 2005 Leto 11 Številka 142 CENA 180 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ -------------------------------------------------------------------— IZHAJA 15. V MESECU -------------------------------- 1C Banka Koper Vojka Štular, Breda Pečan in Boris Popovič izgledajo na fotografiji sicer malce zaskrbljeni, čeprav vemo, da trenutno odlično obvladujejo razmere; županja Pirana potrpežljivo diplomatsko in protokolarno elegantno, županja Izole praktično, strokovno, po potrebi ostro in vzgojno, župan Popovič z dejstvi, dokazljivo ravni najmanj polovice Koprčanov. Ne bojijo političnega ali kadrovskega cunamija, ki bi v volilnem letu 2006 znal pljuskniti tudi na slovensko, še vedno malce rdeče socialno obarvano obalo in dodobra premešati tukajšnje politične karte. Različni v svoji biti, enotni v ciljih in še kar močni v prestolu, bodo verjetno kaj kmalu tudi zaupali volilni javnosti svoje namere - kandidirati! na jesenskih lokalnih volitvah 2006, ali ne? Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 PREDNOVOLETNI Povsod na obali prijetna srečanja Med prvimi sta priredili prednovoletno srečanje družbi Metropol Group in Casino Portorož, v Območni gospodarski zbornici v Kopru so si nazdravili gospodarstveniki, 15. decembra pa so se izkazali gostinci v Grand hotelu Palače, kjer so ob bogato obloženih mizah priredili tudi licitacijo slike. Za 350 tisoč SIT jo je kupil Gašpar Gašpar Mišič, denar pa so namenili zavodu Elvira Vatovec v Strunjanu. Predsednik uprave Hotelov morje d.d. Tomislav Čeh je napovedal združitev Hotelov Palače in Hotelov Morje ter polno uveljavitev blagovne znamke Life Class. 1. JANUARJA OGNJEMET V PORTOROŽU Veselo dogajanje na portoroški ploščadi. Obilo glasbe in zabave v družbi animatoija Andreja Tuška. Program: od 13.00 do 19.00 glasba DJ Tito od 16.30 do 18.30 nastop Duo Rosana in Vili ob 18.00 uri veliki ognjemet Organizator: Turistično združenje Portorož, g.i.z. w< Občina piraN COMUNE Dl PIRANO (Drage o6čan^e in o6čani, prijateCji (Pirana, žetim vam mirne in [epe 6ožične praznike. (Kaj vam prifajajoče Četo 2006 igra prijazno me (bdijo živCjenja. Vojlp Štular Županja 06čine \V ■ v .16$ •> , ' >-\ //■ x-< • m M voščimo vsem krajanom v naši občini Piran vesele božične praznike in uspešno ,,o «e,° *00 sr9 i n 1 RESTAVRACIJA MARINA Nudi prvovrstne kulinarične specialitete * Izvrstne mediteranske in morske jedi * Primorska vina vrhunskih proizvajalcev * Razgled na morje, mirno in prijazno okolje * Prenočišča, klimatizirani prostori in sejna soba * Velik parkirni prostor Tel.: 05 6761 317,6761 300 Fax: 05 6761 502 Društvo upokojencev Piran želi vsem članom vesele božične praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 2006 Buone feste v Tartinijevi hiši Samoupravna narodna skupnost Italijanov Piran je 7. decembra v sobi vedut Tartinijeve hiše v Piranu organizirala prednovoletno srečanje. Nastopila je dramska skupina in La Bora s pevko Cesarino Smrekar. Udeleženci so prinesli od doma tudi nekaj sladkih dobrot in najboljše pecivo je bilo nagrajeno. KAM PO NOVOLETNA DARILA 7 Atelje keramike Koprska 2 IZOLA marina portorož portorose MARINA PORTOROŽ d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom Tel.: 05 6761 100 6761 200 Fax: 05 6761 510 6761 210 E-mail: marina.portoroz@marinap.si Internet: www.marinap.si ŠPORTNA PONUDBA Tel.: 05 6761 232 Fax: 05 6761 233 Vsem občankam in občanom, detničarjem, gostom in poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2006 MARINA PORTOROŽ, d.d. laguna-marina-lucija@siol.net RESTAVRACIJA LAGUNA * Ribje in mesne specialitete ter pizze pripravljene v krušni peči * Domača in buteljčna vina * Terasa in bazen, razgled na Portorož * Lastni parkirni prostor. Tel.: 05/6776 620 Telefaks:05/6776 621 0^0^ 1 * primorski uto Podpisana pogodba Družba Istrabenz-Gorenje z Eles Genom je konec novembra podpisala pogodbo o odkupu 450 GWh električne energije Istrabenz-Gorenje, trgovanje in prodaja električne energije d.o.o., je bila na razpisu družbe Eles Gen d.o.o. izbrana kot najugodnejši ponudnik za odkup 450 GWh električne energije, proizvedene v Nuklearni elektrarni Krško v letu 2006. S tem osvaja 6,5-odstotni delež na slovenskem proizvodnem trgu in prispeva k njegovi večji konkurenčnosti. Omenjena količina sicer predstavlja 9 odstotkov energije, proizvedene letno v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), namenjene slovenskemu trgu. Družba je z nakupom krške električne energije v svojem trgovalnem portfelju bistveno povečala delež električne energije, pridobljene neposredno od slovenskih proizvajalcev. S ponudbo te energije bo tako slovenskim odjemalcem omogočila večjo izbiro oziroma pridobitev konkurenčne ponudbe. V Sloveniji je namreč doslej z dostopom do proizvodnih virov razpolagal predvsem Holding Slovenske elektrarne, zaradi cesarje konkurenco v veleprodaji do sedaj omogoča le uvoz, ki pa je omejen z razpoložljivim delom čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Le-te pa so v velikem delu do julija 2007 že razdeljene. V letu 2005 družba Istrabenz-Gorenje d.o.o. sicer že razpolaga z manjšim delom slovenske proizvodnje, to je s polovico proizvedene električne energije v Termoelektrarni Ljubljana (TETOL). Za leto 2006 pa je poleg omenjene krške in TETOL-ove električne energije uspela skleniti nove pogodbe tudi s posameznimi kvalificiranimi proizvajalci električne energije. S tem se v Sloveniji na področju oskrbe z električno energijo krepi vloga skupine Istrabenz-Gorenje, ki se poleg trgovanja z električno energijo ukvarja še z dobavo končnim odjemalcem in razvija lastno bilančno skupino. Prisotna je tudi zunaj Slovenije, na notranjih trgih Avstrije in Nemčije, kjer dobavlja končnim odjemalcem za 3,5 TWh električne energije, čezmejno pa trguje na področju srednje in jugovzhodne Evrope. Na podlagi za leto 2005 sklenjenih pogodb bo samo družba Istrabenz-Gorenje d.o.o. na področju trgovanja z električno energijo ustvarila promet v višini 55 milijonov evrov. Eles Gen je kot slovenski solastnik krške nuklearke pričel s samostojno prodajo električne energije in s tem uresničuje napovedano vzpostavljanje drugega energetskega stebra. Nada Zajc je predstavila svoje magistrsko delo Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran je, 28. novembra 2005, v sobi vedut Tartinijeve hiše v Piranu organizirala pogovor z mag. Nado Zajc, kije predstavila svoje magistrsko delo z naslovom: Problemi pri prevajanju upravne terminologije v italijanščino/ Problematica della traduzione della terminologia tecnica in lingua italiana. Nada Zajc je svoje magistrsko delo uspešno zagovarjala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2001. Nada Zajc je vodja službe za mednarodni protokol na Občini Piran, pred pa tem je bila prevajalka za italijanski jezik, odlično pa obvlada tudi angleščino. Njeno magistrsko delo obravnava problematiko prevajanja strokovne terminologije v italijanski jezik. Na dvojezičnem območju Slovenske Istre je prevajanje del dvojezičnega poslovanja, ki predstavlja eno od posebnih pravic italijanske narodne skupnosti. Kot je povedala se prevajalec poslužuje raznih pripomočkov, od standardnih slovarjev do posebnih novejših izdaj s tega področja, mora pa se tudi specializirati in si pridobiti ustrezne izkušnje. Izjemno zahteven je tudi evropski pravni jezik, ki ga kot članica EU moramo povzemati in prevajati. Težave lahko nastanejo pri prevajanju upravno-pravnih besedil, če prevajalec ne razpolaga s standardno terminologijo. Veliko past za prevajalca lahko predstavljajo različne razlage ali večpomenskost besede, je poudarila Nada Zajc, ki je na srečanju s pretežno italijansko govorečimi gosti, predstavila več slovarjev in posebnih izdaj ter tehničnih pripomočkov in kar nekaj primerov izrazoslovja, kije v rabi pri upravnih postopkih v lokalnih skupnostih (zazidalni načrt, blokada vozila, pogodba o oddaji del, posojilo, jamstvo, najemnik, podnajemnik, prihodki, proračun, javno glasovanje...), kar je treba pravilno in razumljivo prevesti v italijanščino, da ne bi zmedli uporabnika. Prevajanje je zato izjemno zahtevno, težavno in tudi odgovorno delo, so poudarili. Njen sogovornik na srečanju v Piranu je bil Karlo Primožič, odvetnik iz Gorice, kije sodeloval pri pripravi slovenskega pravnega leksikona in pojasnilih pravne terminologije. Nada Zajc predstavlja svoje magistrsko delo. FOTO: FK-Primorski utrip._____ Na koncu predstavitve mag. dela je Fulvia Zudič Nadi Zajc izročila knjigo Topomastica piranese avtorjev Stefana Luše in Kristjana Kneza. Nova turistična strategija Vlada je za pogodbeni znesek 9 milijonov tolarjev zaupala izdelavo nove slovenske turistične strategije 2007 - 2011 portoroški Visoki šoli za turizem - UP Turistki. Visoka šola za turizem UP Turistica Portorož je pred nedavnim z Ministrstvom za gospodarstvo RS -Direktoratom za turizem, ki ga vodi generalni direktor Marjan Hribar, podpisala pogodbo o izdelavi nove slovenske turistične strategije 2007 -2011, za kar ji bo država plačala 9 milijonov tolarjev. Osnovne obrise nove turistične strategije, ki ne izključuje izdelave (spet) novega slovenskega turističnega slogana, je razkril Marjan Hribar na pogovoru turističnih novinarjev s predstavniki dolenjskega turističnega gospodarstva, 24. novembra na Otočcu, šola pa očitno tega ne daje preveč rada na veliki zvon. S strategijo ne bi bilo nič narobe, če je ne bi dobili skoraj vsakič z nastopom novega ministra, da ne omenjamo raznih lokalnih strategij, ki po možnosti niso niti usklajene z državno. Nova strategija slovenskega turizma naj bi vendarle prinesla nekaj novosti. Predvsem gre za spoznanje, da turizem ne more delovati povsem ločeno od dragih panog, pa tudi, da morajo biti nastopi in promocijske akcije v tujini »sinhronizirani«. Tudi to, da naj bi bil razvoj turizma sestavni del državnega razvojnega programa 2007 - 2013, kar sovpada v sprejem finančne perspektive EU za isto obdobje. Slovenija si iz sredstev strukturnih skladov obeta vsaj delček tudi za razvoj turizma. Informacija, da država letos še ni razdelila kar velikega zneska proračunskih nepovratnih sredstev za spodbujanje razvoja turizma pa po svoje razkriva slabosti in nesposobnost gostinsko-turističnih subjektov, ki niso pripravili zadovoljivih razvojnih projektov. Če so si nekoč primat pri izdelavi turističnih strategij lastili razni inštituti in znani posamezniki ter pospravili v žep lepe državne (in občinske) denarce, strategije pa so praviloma ostale v predalih, je sedaj dana priložnost portoroški visokošolski ustanovi katere osnovno poslanstvo je pošiljati na trg znanje o turizmu in visoko izobražene turistične kadre. Šola bo za Direktorat pripravila konkretni izdelek, ki se mu reče Strategija razvoja slovenskega turizma 2007-2011. Slovenija pa vendarle (ne toliko zaradi uspešne turistične ponudbe in njenih sloganov) postaja vse bolj prepoznavna, čeprav jo še nekateri radi zamenjajo s Slovaško. V sklopu nove turistične strategije bi verjetno morali doreči tudi vprašanje predstavitve obalnega turističnega gospodarstva in njegove ponudbe ter seveda o naboru blagovnih znamk hotelskih družb ter imen; Slovenska Istra, Slovenska Obala, Slovenska riviera, kakor tudi s katerimi ali kakšnimi blagovnimi znamkami se bo predstavljalo v svetu naše obmorsko turistično gospodarstvo in ne nazadnje kaj bodo v novem konceptu delali STO, Turistično informativni centri, občinski uradi zadolženi za turizem? Skoraj z vsako mri stično strategijo seje v preteklosti pojavil tudi nov turistični slogan. Spomnimo se nekaterih: Na sončni strani Alp, Turizem smo ljudje, Imejmo se fajn, Slovenija poživlja..., za dodatek pa še nov logotip, od lipovega lista do šopka rož... S takimi »kratkometražnimi« prijemi delamo na tujih turističnih tržiščih samo zmedo, zato bi bilo še kako všečno, če bi se vendarle odločili za nekaj bolj trajnega, avtentičnega in prepoznavnega, kar bi obveljalo nekoliko dlje kot traja štiriletni mandat kakšnega turističnega oziroma vladnega politika. O bodoči strategiji slovenskega turizma in načrtovanih reformah so govorili tudi na okrogli mizi (7. decembra 2005) v kongresnem centru Bernardin ob deseti obletnici Ttiristice. Živahno razpravo z nekaterimi šokantnimi ugotovitvami o (ne)vključenosti turizma v razvojne projekte, je povezovala dekanja UP Turistice, prof. dr. Marija Ovsenik. FK LA VOCE DEL POPOLO Časopis z vedno bolj pestro vsebino Na straneh “Capodistriana” poročajo o dogodkih iz slovenskih obalnih občin: Izole, Kopra in Pirana. Časopis italijanske narodne skupnosti na Hrvaškem in v Sloveniji La Voce del popolo je v zadnjih nekaj letih naredil velik preskok na področju obveščanja in tudi glede kakovosti novinarskih prispevkov, opazna pa je tudi prijetna oblika, zlasti barvna naslovnica. V časopisu na območju Hrvaške in Slovenije, kjer je v prosti prodaji za 6 kun oziroma 150 SIT, najdemo tudi priloženo istrsko izdajo tržaškega dnevnika II Piccolo. Časopis na Slovenski obali kupuje okoli 15 odstotkov bralcev italijanske narodnosti. Sedež dopisništva je na Župančičevi 39 v Kopru. Tel.:6274 093. Dnevnik: Primorske novice Bodo rešili spor? 29 novembre 2t>05 Sar LA VOCE ■Ju e Slevtmhl ti 'rmU in IO, "tl Mtrctn " fflEESS Barbara Verdnik, Primorskih novic in Pavlin. Bosta uskladila vprašanja? direktorica mag. Branko odprta Radijski spot »Imeti besedo« iz vsakodnevne kompenzacijske reklame na Radiu Koper -Capodistria še kako pride prav Primorskim novicam v sporu s sedaj že 12-odstotnim lastnikom - časopisno družbo Dnevnik, ki se ni strinjala s prehodom Primorskih novic na dnevno izhajanje, češ da s projektom niso bili seznanjeni in je potem vložila tožbo. Dnevnik se sedaj boji, da mu zaradi grozeče izgube Primorskih novic (ta je načrtovana) lahko pade vrednost kapitala »nekaj deset milijonov«, omenja mag. Branko Pavlin, predsednik uprave Dnevnika. Časopisna družba Dnevnik iz Ljubljane se očitno ne počuti preveč srečno, vprašanje pa je, kakšni so bili njeni cilji vlaganja kapitala konkurenčno časopisno hišo? V Primorskih novicah seveda upajo, da do izgube vendarle ne bo prišlo in da dražbi ne bo padla knjigovodska vrednost kapitala, kar bi začutili tudi družbeniki. V Primorskih novicah gre tudi za kardinalno napako, ko je kolektiv relativno poceni razprodal svoje lastninske deleže (na osnovi prejetih cetifikatov in vloženih plač) ter tako izgubil večinsko upravljavsko pravico. Tudi lastninski vložek direktorice novinarke Barbare Verdnik ni omembe vreden. »Če bi imeli kapital naložen v bolj donosni firmi, bi mu vrednost naraščala«, nam je povedal mag. Branko Pavlin. Še pred meseci je omenjal naložbeno tveganje 150 milijonov tolarjev, sedaj pa govori o »le nekaj deset milijonih«. Dnevnik je, kot je povedal Pavlin, vložil kar nekaj tožb, od katerih je eno na prvi stopnji izgubil, ker sodišče ni moglo verjeti, da družbenik ne bi bil seznanjen s projektom prehoda Primorskih novic na dnevno izhajanje. Koliko in kakšne vrste tožb je Dnevnik vložil zoper Primorske novice, bo ostala še skrivnost. Upravljavske večine nima, zato ne more zamenjati direktorice, tudi če bi si to želel. Lastniki Banka Koper, Luka Koper, Intereuropa in dragi sicer pomagajo Primorskim novicam z oglaševanjem, »vendar očitno premalo«, je pritrdil Branko Pavlin. Prejeli smo Pohvala lucijskemu Marketu Ob izteku leta je veliko praznikov, ki so povezani z obdarovanjem in nakupi, vsi pa radi kupujemo tam, kjer smo solidno postreženi, prodajalci pa so prijazni do kupcev. Sama največ kupujem v poslovalnici Mercatorja št. 7 v Luciji, kjer tudi dobim vse kar potrebujem. Ker sem starejša večino stvari naročim kar po telefonu. Sem sicer zahtevna, vendar moram reči, da me vedno zadovoljijo, mi svetujejo ali kako drugače pomagajo pri nakupu. Seveda pa imam kot nakupovalka tudi nekaj kritičnih pripomb. Tako glede reklam, kakor tudi glede uvoženega sadja. Zgodi se, da so prodajalke včasih v zadregi, ko reklame že ponujajo akcijske artikle, trgovina jih pa še nima ali jih sploh ne dobi. Kdo je kriv za to? Mislim, da dobavitelji in vodstvo Mercatorja? Poleti, ko kupujemo več sadja in zelenjave so težave, ker morajo v trgovini prodajati uvoženo sadje in zelenjavo. Čemu to? Slovenija vendar pridela dovolj, da lahko zadovoljuje domače povpraševanje. Zgodilo se mi je, da sem poleti kupila breskve, uvožene iz Španije, ki so bile po zunanjosti lepe in vabljive, toda bile so neužitne, brez okusa, v notranjosti pa počrnele in nagnite. Medtem, ko uvažamo sadje iz drugih držav kmetje ne morejo prodati svojih pridelkov, uničujejo in opuščajo breskove nasade, ker niso dobili ustreznega plačila. Kakšno je to poslovanje in kam to vodi? Govorila sem z gospodom Maršičem, ki vodi skladišče v Dekanih. Povedal je, da dobijo zelo malo domačih proizvodov, češ da imajo prednost tuji proizvodi, ki so žal večkrat neužitni. Kdo je za to odgovoren? Je morda takšne breskve kupil tudi gospod Jankovič, kije prejemal (in še prejema ?) milijonsko plačo in 80-milijonsko odpravnino? Uslužbenci v trgovinah, ki se ubadajo z marsikatero težavo, pa prejemajo po 100 tisoč tolarjev plače, kar je komaj za preživetje, a so kljub vsemu prizadevni, ustrežljivi in pošteni. Zato se javno zahvaljujem gospem Marici, Martini, Nadji, Alenki, Jolandi, Gordani, Marjetki, Loreni, Silviji, Ljubici, lisi, Miranu in poslovodji. Posebno zahvalo sem dolžna gospe Darji, in gospe Tatjani, ki sta izredno prizadevni delavki, saj pr‘ njiju človek občuti, da ni le številka, marveč mu resnično želita ustreči in kupca v celoti zadovoljiti. Vsem želim lepe praznike in poslovno uspešno leto 2006. Breda Rus tj a Ukmarjeva 14, Lucija. Igor Bavčar izroča priznanje z nagrado Mateju Kocbeku. Na slovesnem sprejemu holdinške družbe Istrabenz d.d., 25. novembra 2005, v Postojnski jami, so razglasili zmagovalca letošnjega, že tretjega, natečaja Istrabenzov UP, s katerim so iskali mladega strokovnjaka s področja računalništva in informatike. Sedemčlansko komisijo je letos prepričal triindvajsetletni Matej Kocbek, študent zadnjega letnika Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. »Iskali smo popolno ravnotežje med ekonomskim in računalniškim znanjem, Matej pa nas je prepričal tudi z izrednimi praktičnimi izkušnjami in ambicioznostjo,« je povedal Igor Kosmina, predsednik komisije in direktor podjetja Actual IT. Zmagovalcu pripade nagrada v višini 10 milijonov tolarjev obliki visoko kakovostnih izobraževanj v tujini, ki jih izbere skupaj z družbo Actual IT, v kateri se bo po končanem študiju tudi zaposlil. »Pri velikih skupinah se, kot eno ključnih vprašanj, pojavlja informacijska platforma, ki podpira kompatibilnosti sistemov, konec koncev tudi varnosti in stabilnosti omrežja. Prav zato smo se letos odločili, da z natečajem Istrabenz UP poiščemo mladega strokovnjaka s področja računalništva in informatike,« je o izbiri in pomembnosti letošnjega področja natečaja Istrebenz UP povedal Igor Bavčar, predsednik holdinške družbe Istrabenz d.d. Matej Kocbek, Istrabenzov UP za 2005, je študent zadnjega letnika Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru, kjer končuje program Računalništvo in informatika. Matej je dvakratni regijski zmagovalec tekmovanj v matematiki, državni prvak s področja energetike, dobitnik srebrnega Stefanovega priznanja s področja fizike, aktivni košarkar in sodelavec Laboratorija za informacijske sisteme. Zaradi kakovosti prijavljenih kandidatov, se je družba Actual IT odločila, da bo podelila še dve manjši nagradi v obliki izobraževanja v višini pol milijona tolarjev, ki ju prejmeta vse ostale poslovne funkcije v podjetjih, od odločevalskih procesov, do pretoka informacij in Do zaključka razpisa je v Istrabenz prispelo 14 prijav, ki jih je na prvem srečanju pregledala komisija v sestavi: prof. dr. Viljan Mahnič, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani; prof. dr. Dušan Lesjak, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem; mag. Barbara Stegel, pomočnica uprave Istrabenza, d.d., za odnose z javnostmi; Magda Š tu rman, strokovna sodelavka za kadre, Istrabenz d.d.; Luka Šetina, svetovalec uprave, Istrabenz d.d.; dr. Aleksander Zadel, izvršni direktor za interni razvoj, Actual IT in predsednik komisije Igor Kosmina, direktor Actual IT. Vsi kandidati so bili povabljeni na izdelavo osebnostnega profila, komisija pa je na osebne pogovore povabila osem finalistov in, po opravljenih razgovorih, glasovala o zmagovalcu. Marjan Hozjan, absolvent Ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani in Marko Bevc, študent Predsednik Bavčar z Istrabenzovimi upi zadnjega letnika Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Družba Actual IT obema kandidatoma načrtuje tudi zaposlitev. Trije jubileji slovenstva v Trstu 60 let Radia Trst A, 60 let Tržaškega gledališča in 10 let slovenske televizije V kulturnem domu v Trstu so v nedeljo (4. decembra 2005) svečano proslavili 60. obletnico delovanja Radia Trst A in 10-letnico slovenske televizije, letos pa se izteka tudi pomemben jubilej: 60 let delovanja (slovenskega) Tržaškega gledališča. Radio Trst A, ki deluje v sestavi RAI, je začel svojo pot v burnih časih takoj po zasedbi Trsta in začel pošiljati slovensko besedo v naše domove. Kljub težavam, s katerimi so se srečevali radijski napovedovalci in novinarji, je uspešno opravljal temeljno nalogo informiranja Slovencev o kulturnih, gospodarskih in drugih dogodkih na Tržaškem in je še danes odličen in cenjeni povezovalec slovenstva na Tržaškem in v FJK. Glas radia Trst A se sliši tudi v mnoge slovenske domove zunaj manjšinskega prostora. Udeležence na proslavi je pozdravil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, kije govoril o pomenu Trsta in njegove vpetosti v evropski prostor. Trstje sposoben sprejemati večkulturnost, j e poudaril. Žal pa v praksi velikokrat ni tako. V tem mestu še vedno delujejo desničarske sile, ki jim ni do sožitja med Slovenci in Italijani. Roberto Collini, direktor deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino j e poleg pohvalnih besed še posebej omenil dobro sodelovanje RAI in RTV Slovenija, takšno sodelovanje pa si še naprej obeta tudi Aleks Štakul, v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija, kije čestital delavcem Radia Trst A. Prireditev je povezovala nekdanja napovedovalka na tem radiu Tamara Stanese, za odrsko postavitev pa je skrbel Sergej Verč. __________________________________ Gostinsko osebje Postojnske jame je odlično opravilo svoje delo. Milje Mednarodna konferenca o projektu Interreg IIIA Italija - Slovenija Občina Milje/Muggia in Mestna občina Koper sta 7. decembra v konferenčni dvorani kulturnega središča Millo v Miljah organizirali mednarodno konferenco AR.CO. Milje - Koper o podrobnostih usklajevanja in sodelovanja med občinama in lokalnimi ustanovami - Interreg IIIA Italija -Slovenija, ki je financiran iz sredstev tega evropskega programa. Zaključno poročilo sta podala podžupana Občine Milje gospod Prodan in podžupan Mestne občine Koper gospod Scheriani.____________ Železniška proga Trst-Koper? Slovenska vlada o tem vsaj v začetku ni hotela veliko slišati, ker se zaveda, da bi po tirnicah iz Luke Koper lahko preusmerili blagovne tokove prek sosednje Italije in bi se tem pobirala smetano vsa prometna infrastruktura pri naših sosedih. Začetek povezovanja med Luko Koper in Tržaškim pristaniščem (VII. pomol) je padel v vodo in Luki koper prinesel najmanj tristo milijonov tolarjev minusa. To, kar najbolj drži, je potreba po povezovanju severnojadranskih pristanišč: Luke Koper, tržaške luke in reškega pristanišča, predvsem zaradi konkurence severnomorskih pristanišč. Takšno povezovanje je za enkrat le čista iluzija. DeSUS pridobiva na točkah Stranka je bila jeziček na tehtnici pri sestavi vladne koalicije, a vedno znova ugotavlja, da naj bi bila privesek udarne SDS. Kot da se zgodovina ponavlja, saj se tudi v sestavi z LDS niso počutili najbolje. Z nastopom Karla Erjavca seje marsikaj spremenilo. Stanka je zaplavala v umirjene vode, z grožnjo o možnosti izstopa iz Janševe koalicije pa se ji celo popravlja politični rating. Bo znala svoj ugoden politični položaj unovčiti na lokalnih volitvah 2006? Demokratična stranka upokojencev seje na prejšnjih državnozborskih volitvah res le za las prebila v parlament, a bila je še kako dobrodošla stranki Janeza Janše, ali drugače povedano, bila je »rešiteljica«, jeziček na tehtnici, za uspešno sestavo vladajoče koalicije, kar soji mnogi v LDS, SD in še pri nekaterih političnih strankah zamerili, češ da naj bi bila izdajalka leve opcije. Njen ugled je počasi padal in sodeč po javnih anketah seje kar nekajkrat znašla pri dnu lestvice, sedaj pa se ji tako imenovani »rating« popravlja. DeSUS se, sodeč po izjavah vodje poslanske skupine poslanca Franca Predsednik Desusa Karel Žnidaršiča, počuti kot privesek koalicije Erjavec na pogovoru v Izoli. (beri SDS) in »grozi« z izstopom iz elitne združbe vladajočih strank, nekaj pa naj bi k temu prispevali tudi nesporazumi glede nove zakonodaje o javnih uslužbencih in morda tudi zapletenih procesov v pripravah na reforme (enotna davčna stopnja bi udarila predvsem po upokojencih!). Nekaj zagotovo drži: DeSUS šele sedaj, po enem letu v parlamentu in v vladi, spoznava svojo resnico kako lepo in hkrati kako težko je vladati, če nisi prvi in vse bolj odkrito govori o nasprotjih v koaliciji, nima pa seveda toliko politične moči, da bi iz nje izstopil in povzročil vladno krizo ali celo predčasne volitve. Res je, da se njen položaj na lestvici priljubljenosti političnih strank z vsako grožnjo o izstopu povečuje, kar ugotavlja vzorčna raziskava Informe Portorož. S sestanka Desusa v Izoli, ko so še ugotavljali razhajanja med nekdanjim vodstvom in bazo. FOTO: FK-Primorski utrip Kdaj nova lucijska cerkev in dom za ostarele? Lucijski župnik Janez Kavčič upa, da bodo po novem letu zbrali vse potrebne dokumente, jeseni 2006 pa vendarle začeli na pobočju polotoka Seče (v neposredni bližini Mercatorjevega supermarketa in TPC), na približno 4500 metrih površine, graditi novo lucijsko cerkev. Stavbo župnišča blizu obstoječe cerkvice so prodali, a se kljub temu bojijo, da jim bo zmanjkalo nekaj sredstev. Problem predstavlja nakup 230 m zemljišča, za katerega lastnik Rajko Kogoj (tast znane pevke Regine) zahteva nič manj kot 250 evrov oziroma 60.000 tolarjev za m2! Sklad kmetijski zemljišč in gozdov poseduje 200 m2, ostalo zemljišče (4000 m2) pa je bilo ocenjeno na 11.500 SIT/m2. Blizu cerkve naj bi v doglednem času zgradili tudi prvi piranski dom za ostarele občanke in občane, v katerega bi se po nekaterih ocenah lahko takoj vselilo okoli 60 varovancev, ki sedaj prebivajo v drugih domovih na Obali in Krasu. Zanimivo je, da si zasluge za dom, ki ga še dolgo ne bo na spregled, lastijo nekatere politične stranke, ki v bistvu, razen ene, niso storile nič. Problemi so samo trije: zemljišče, investitor, ki bo nosil poglavitne stroške izgradnje doma in državna koncesija. Istrabenzov up 2005 ZMAGOVALCA NATEČAJA ISTRABENZ UP 2005 MATEJA KOCBEKA SO PREDSTAVILI NA SPREJEMU V POSTOJNSKI JAMI Meja s Hrvaško Konec sprenevedanja Schengen zahteva natančno določitev meje s Hrvaško. Vedno več opozoril tudi iz Bruslja. Bo o določitvi meje v Istri in na morju res moralo odločati mednarodno sodišče in kaj lahko stori slovensko-hrvaška zgodovinska komisija? Z uveljavitvijo Shengenskega sporazuma v Sloveniji, predvidoma že konec leta 2006, bo slovensko-hrvaška meja postala tako imenovana zunanja schengenska meja oziroma zunanja meja Evropske unije z ostrejšo in obsežnejšo kontrolo ob prestopu meje. Schengen ne pozna tako imenovanih prostih turističnih con oziroma prehodov pač pa le strogo varovani in nadzorovani. Mejni prehod. Zakaj ostrejša kontrola na zunanji meji? Zato ker bo vsakomur, ki bo prečkal hrvaško - slovensko mejo, odprta pot v prostoru Evropske unije, saj bo z uvedbo Schengena na južni meji hkrati odpravljena neposredna policijska kontrola na mejnih prehodih med Slovenijo in Italijo (na Škofijah, Ankaranu, Fernetičih, v Gorici...). Schengenski sporazum je del javnega mednarodnega prava in je z uveljavitvijo Amsterdamske pogodbe postal del prava Unije, kar pomeni, da ga morajo države članice ob vstopu v EU tudi izvajati. Izjemno vlogo sta si izborili Velika Britanija in Irska. Schengenski sporazum je udejanjanje enega od načel EU, to je svobodno gibanje oseb, ampak zgolj v prostoru EU, saj odpravlja mejno kontrolo med državami članicami. Hrvaška se bo tako hočeš nočeš vsaj nekaj let znašla zunaj meja Evropske skupnosti, saj je, glede na dogajanja v EU, odprto vprašanje njene skorajšnje polnopravne včlanitve. Države članice EU so morale najprej odpraviti vizumski režim, pogoje za izdajo vizumov in uvesti tako imenovane schengenske vizume ter pogoje za prestop mej in postopke mejne kontrole ter postopke za azil. Posebej pomembni so schengenski informacijski sistem s centralnim računalnikom v Strassbourgu in nacionalni informacijski sistem ter sodelovanje nacionalnih policij v prostoru EU. Informacijski sistem bo policistu na schengenski meji (na Dragonji) v veliko korist, saj bo imel podatke o osebah, ki imajo prepoved vstopa v državo, o ukradenih avtomobilih, tihotapcih orožja, mamil... Že teh nekaj podatkov daje odgovor na vprašanje, zakaj Evropska skupnost zahteva ureditev predpisanega mejnega režima, ki ga je mogoče vzpostaviti le na znanih mejnih črtah. Prepiri slovenskih in hrvaških ribičev o tem kje je meja na morju ali 14-letno ugotavljanje meje na kopnem bodo morali postati zgodovina, seveda pa se bodo stvari bistveno »omehčale« z vstopom Hrvaške v EU in pomaknitvijo zunanje meje EU do Bosne, kar pa kljub optimističnim napovedim Sanadarjeve vlade vendarle ni tako blizu. Slovenija mora pripraviti svoj predlog razmejitve Slovensko-hrvaška zgodovinska komisija, ki je v teh dneh zasedala v Ljubljani, lahko samo le ugotovi nekatera relevantna »zgodovinska« stanja, na primer, da je Slovenija res upravljala s celotnim Piranskim zalivom, ne more pa nič odločati. Bolj določna dejstva o prednostih Slovenije pa bi morebiti le pomagala na mednarodnem sodišču. Hrvaška se je glede reševanja mejnega spora že izjasnila in zahteva tako imenovano sodno določitev meje. Tako Sloveniji ne preostane nič drugega kot do, da čimprej pripravi svoj predlog razmejitve. Prijateljstvo in objemanje, ki je značilno na srečanjih najvišjih predstavnikov slovenske in hrvaške države, je še naprej dobrodošlo, precej smešno pa lahko izpade pred Bodoči schengenski mejni prehod Dragonja Schengenski mejni prehod Dragonja Do konca leta 2006 bo prenovljen po schengenskih (policijskih) standardih, dolina Dragonje pa je že sedaj nadzorovana 24 ur z najsodobnejšimi opazovalnimi (tudi nočnimi) kamerami in drugimi sredstvi. Tako imenovani turistični prehodi s prepustnicami na drugih morebitnih točkah niso predvideni, razen seveda na mejni kontrolni točki Sečovlje. mednarodnim sodiščem, ko bo treba priti na dan z argumenti. V Primorskem utripu, ko smo aprila 2006 v portoroškem Avditoriju prvi sklicali pogovor o meji s hrvaško, res nismo dosegli veliko, razen tega, da smo že takrat zaznali precej nejasno stanje, »upognjenost« naše diplomacije in izjemno spretnost Hrvatov, ki so v poznejših letih znali sebi v prid pridobiti nekatere prednosti. Danes popolnoma obvladujejo zaselke, za katere mi trdimo, da sodijo k Sloveniji. Republiške meje so postale državne »Tisti, ki še kar naprej govorijo o Savudriji in meji na Mimi in s tem posegajo po ozemlju druge države, nenehno kršijo državne in mednarodne akte, ki pomenijo temelj naše državnosti«, beremo v zanimivem intervjuju mag. Dušana Faturja v 20. številki revije Svobodna misel. Rešitev slovensko-hrvaških mejnih vprašanj zagotovo ne bo enostavna, saj bodo akterji hočeš nočeš morali upoštevati določena zgodovinska dejstva. Ali bodo v tožbenem postopku v prid Sloveniji ali Hrvaški, je težko reči. Mag. Fatur navaja, daje bilo v zgodovini 95 odstotkov vseh mej določenih z vojnami. To je sicer žalostna, a resnična ugotovitev. Mi s Hrvaško nikoli nismo bili v vojni in verjamemo, da bomo teh nekaj nedorečenih vprašanj, ki zadevajo mejo med državama, rešili po konstmktivnem načelu obojestranskih koristi. Meja s Hrvaško je ena naj starejših v Evropi in res ne vemo kako daleč je treba seči nazaj v zgodovino, zato se bomo omejili le na nekatere ugotovitve. Londonski memorandum iz leta 1954 je že tisti mednarodni akt, ki je prispeval dokončno rešitev glede STO - Svobodnega tržaškega ozemlja. Cona A STO je postala del Italije, cona B pa del Jugoslavije. Z odlokom Istrskega okrožnega ljudskega odbora je okraj Koper pripadal Sloveniji, okraj Buje z Umagom in Novigradom ter nekaterimi manjšimi mesti pa Hrvatski. Sledili so Osimski sporazumi (10. novembra 1975) med Italijo in Jugoslavijo, na podlagi katerih je bila dokončno določena meja med Italijo in Jugoslavijo, vključno z morsko mejo. Ta meja zdaj poteka od Brestovice, točke, ki je bila določena s Pariško mirovno pogodbo, čez Tržaški Kras do Kozine in nato do morja na Debelem rtiču, od tam naprej pa se nadaljuje s petimi morskimi točkami; točka ena na obali, točki dve in tri, ki gresta nekoliko proti severu, točka štiri , ki je zahodno od Pirana, in največkrat citirana točka pet (T5), ki leži zahodno od Umaga. To je bila takrat meja med italijanskim in jugoslovanskim teritorialnim morjem. Po nasledstvenem sporazumu po osamosvojitvi je dobila Slovenija nasledstvo Osimskih primorja, Hrvaške Istre in Jugoslovanske vojne uprave (ta je pred ustanovitvijo STO izvrševala oblast na tem delu Julijske krajine) in so se odločili za mejo po reki Dragonji, torej za predlog partizanskih poveljnikov. Nekateri tu vpletajo Kardelja in Bakariča, češ da sta tako odločila. Jasno, da takrat nihče ni pomislil na morebitne odcepitve. Slovenija izgubi Savudrijo, zaselke in Kaštel. Prebivalci zaselkov se uprejo! sporazumov, vključno z morsko mejo do točke T5 zahodno od Umaga. S tem je bila tudi slovensko-italijanska meja zakoličena. Vprašanje okrajev Koper in Buje se dotika le kopnega. Morska meja med tema dvema okrajema, ali med republikama, ni bila nikoli določena, ugotavlja mag. Dušan Fatur. Mejo na tem območju je že določila Marija Terezija, konkretno v Istri pa je bila določena popolnoma na novo. Kataster še danes velja in tedaj določene meje so postale v Jugoslaviji republiške, ki so bile po letu 1991 s temeljno ustavno listino preimenovane v državno mejo. Slovenska državna meja je določena do metra natančno! Kje je torej problem? Mag. Fatur piše v reviji: »Če gremo takoj k problemu Dragonje, je treba povedati, da je bilo vprašanje poteka te meje v bistvu dogovorjeno dvakrat: Prvič 7. 2. 1944, ko je Znanstveni svet, ustanovljen pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu (SNOS), dobil nalogo , da oblikuje politična stališča do bodočih jugoslovanskih mej, ko bo konec druge svetovne vojne. Meja je bila prvič določena na osnovi Kozlerjevih raziskovanj in njegove karte iz leta 1853, kjer je s tanko črto označeno območje, na katerem živijo pretežno Slovenci. Namreč že kartograf Kozler se je v 19. stoletju posvetil preučevanju slovenskih nacionalnih meja. Sicer pa tudi popis prebivalstva v času Avstro-Ogrske leta 1910 pokaže, da na tem območju ni bilo Hrvatov, pač pa so tu živeli Slovenci in Italijani. Pri določanju meja so prof. Zwitter, predsednik Znanstvenega sveta in njegovi znanstveni sodelavci imeli za osnovo katastrsko karto primorskih občin. Na tej karti so narisali mejo, kije potekala po dolini reke Dragonje, a dosledno po mejah katastrskih občin. To odločitev, predlagano prvič 7. 2. 1944 -in nato ponovno obravnavano marca 1944 - je septembra tega leta sprejel SNOS in jo kot zaključen elaborat poslal v Beograd kot jugoslovanski predlog povojnih mej. Približno v istem času, 10. 2. 1944, so se na Maliji sešli partizanski poveljniki, tako iz slovenske Primorske kot tudi hrvaški iz Istre in so se dogovorili za skoraj identično mejo, ki pa ni potekala po mejah katastrskih občin, kot jih je določil Znanstveni svet, ampak 50 do 300 m severneje, po takratni strugi reke Dragonje. Hrvatje še vedno dvomijo, daje bila struga res tam. Obveljal je predlog partizanskih poveljnikov Februarja 1947 so se sešli takratni politični voditelji Slovenskega Ploščad prek Dragonje so začeli graditi Slovenci, ga zapustili, ker smo se bali intervencije JLA »Partizansko« mejo je z Odlokom uzakonil Istrski okrožni ljudski odbor (IOLO) na dan ustanovitve STO, 1. septembra 1947, kar j e bilo objavljeno v Uradnem listu cone B STO. S tem odlokom je Slovenija oziroma Občina Piran izgubila Savudrijo in Kaštel ter tri zaselke ob Dragonji. Naslednje leto, 1948, so se taki razmejitvi na meji po Dragonji uprli prebivalci naselja Mlini in zahtevali ponovno priključitev h krajevnemu ljudskemu odbom Sečovlje oziroma koprskemu Okraju ter s tem Sloveniji. Isti organ, Istrski okrožni ljudski odbor, je nato sprejel nov Sklep in ugodil prebivalcem Mlinov ter s tem formalno razveljavil del odloka iz prejšnjega leta. Naslednje leto, leta 1949, so se uprli še prebivalci zaselka Bužini in tudi oni hoteli spremembo - ter jo tudi dosegli. Ob tem nastopi ključno vprašanje, ki so ga mnogi, ki se s tem ukvarjajo, spregledali; prvič, leta 1947 je bila odločitev sprejeta v obliki Odloka in objavljena v Uradnem listu IOLO. Preklic tega Odloka pa je bil kot zapisniški Sklep, objavljen prav tako v istem Uradnem listu; prvič za naselje Mlini leta 1948 in nato še leta 1950 za naselje Bužini. Hrvaška ne priznava razveljavitve in začne izvajati oblast Hrvaška razveljavitve ne priznava, ker je bila sprejeta z zapisniškim Sklepom in je tako na osnovi prvotnega Odloka začela »zakonito« izvajati oblast v zaselkih na 113 hektarih južno od Dragonje. O tem vprašanju je večkrat govoril tudi odvetnik Danijel Starman, češ da smo nezakonito izgubili 113 hektarov ozemlja! Za Slovenijo je razveljavitev navedenega odloka pomenila ohranitev pripadnosti zaselkov občini Piran in to je bil razlog, da Slovenija ni nikoli izročila niti katastra niti zemljiške knjige Hrvaški. Zato tudi trdimo, da Slovenija na tem prostoru izvaja de iure oblast, čeprav ne de facto. V primeru Dragonje zaradi sklepa iz leta 1948 in 1949 prenos katastra in zemljiške knjige (ki je sodni akt) z enega območja oziroma ene države v drugo, nikoli ni bil izvršen. Oba dokumenta sta v Sloveniji, v Kopru in na okrajnem sodišču v Piranu. Eden od dokazov, ki potrjuje, da je temu res tako, je dopis hrvaške Geodetske uprave iz leta 1967, ki govori o tem, da katastrska meje med katastrsko občino Kaštel in katastrsko občino Sečovlje pomeni hkrati republiško mejo. Zanimiva so kajpak tudi pisanja v hrvaških medijih. Jorasa postavljajo na Hrvaško, kanal sv. Odorika naj bi bil skopan pozneje kot v resnici, sporazum Drnovšek - Račan je za Hrvate ničen itd. Mag. Fatur navaja, da smo Slovenci začeli po 10. juniju 1991 graditi mejni prehod Sečovlje na levem bregu Dragonje. Iz bližnjega kamnoloma je bilo pripeljano precej kamionov materiala za nasutje platoja, na katerem naj bi stal mejni prehod. Dne 21. junija 1991, štiri dni pred osamosvojitvijo, je prišlo do ostre hrvaške reakcije, ki bi se lahko končala precej neprijetno za obe strani. Namreč v Beogradu so silno nasprotovali gradnji mejnih prehodov na republiški meji in kaj hitro bi lahko prišlo do intervencije JLA. Po večurnih telefonskih pogovorih je v Ljubljani padla odločitev, da se gradbinci umaknejo. Gre pa tudi za še eno pomembno zadevo: Če bi prišlo do vojaškega napada že 21. junija Slovenija ne bi mogla dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, obvestiti vse države, da je na tem območju nastala nova suverena država, ki ima urejene odnose in meje z vsemi sosedami. Pokojni Jože Pučnik nam j e nekoč povedal, da smo se zbali hrvaških tankov. Plato je bil pač »žrtveno jagnje« slovenske osamosvojitve. Na njem danes stoji hrvaški mejni prehod, oziroma, kot pravi Joško Joras, kontrolna točka. Priznati j e treba še to, daje naše zunanje ministrstvo, ki ga radi obtožujemo diplomatske mlahavosti, večkrat protestiralo, a očitno brez uspeha. Pokojni zgodovinar Vlado Habjan je večkrat opozarjal: »Meja na morju se začne s koordinatami na kopnem«. Morda bomo prav zaradi te nesrečne točke izgubili polovico ali vsaj četrt Piranskega zaliva? Na podlagi temeljne ustavne listine, Zakona o območjih občin in okrajev, ki določa katastrske meje, meri Slovenija 2.027.300 hektarov, 95 arov in 19 kvadratnih metrov. Slovenija nima ozemeljskih zahtev do Hrvaške Slovenija nima ozemeljskih zahtev do sosednjih držav, smo med drugim zapisali pred 14 leti. »Tisti, ki še kar naprej govorijo o Savudriji in meji na Mimi in s tem posegajo po ozemlju dmge države, nenehno kršijo državne in mednarodne akte, ki pomenijo temelj naše državnosti. Tudi ne bo držalo, da je bila piranski občim podarjena cela Savudrija pač pa le okoli 27 ha posestev. Deklaracija o neodvisnosti in Temeljna ustavna listina, ki smo ju sprejeli 25-junija 1991, govorita o tem, daje osnova za preučevanje mejnega vprašanja stanje, kakršno je bilo na dan 25. junija 1991 ■ To pa pomeni, da naše prejšnje republiške meje nikakor niso bile nepomembne, ampak so bile točno določene meje neke republike v okviru jugoslovanske države. Kopja se bodo lomila na zgodovinskih, pomorsko-pravnih in situacijskih principih, poudarja mag. Dušan Faturv reviji Svobodna misel. Ali drugače razumljeno; kopno je znano, morje bo problem, ker Hrvatje vztrajajo prl sredinski črti. Pomorsko pravno dejstvo pa je, celotnega Piranskega zaliva, ne da bi obalni državi prepustili nekaj metrov morja, ne bomo mogli imeti, tudi, če bodo zgodovinska dejstva v prid Sloveniji-v kar ne dvomimo. Varuhi schengenske meje, obmeJn policisti bodo prej ali slej morali izvedeti, kje leži meja na kopnem in na moiju, K jo bodo varovali po novem. Do tega datuma res ni več daleč. Franc Krajnc Novoletni pogovor z županjo občine Piran Vojko Štular »Prišel je naš čas!« Gospa županja, kmalu bomo vstopili v osmo leto vašega vladanja Piranu. V novo leto 2006 se podajam prav tako kot v svoje prvo leto na čelu občine Piran: z veliko energije in optimizma, z jasnimi in konkretnimi cilji pred seboj, z zaupanjem v svoje občane. Razlika je pravzaprav le v izkušnjah. Teh se je nabralo res zelo veliko. Ste zadovoljni s tem, kar vidite okoli sebe? Če primerjam občino danes s tisto, ki sem jo prevzela še v prejšnjem stoletju, potem si smem dovoliti nekaj zadovoljstva. Napredek je očiten, čeprav si nekateri kritiki obupno zatiskajo oči pred vsemi našimi dosežki. Pred kratkim je eden izmed njih celo ugotovil, da je bila cesta v lucijsko obrtno cono »še od prej«. Očitno lahko spomin neverjetno hitro preperi, saj je od zaključka del minilo le slabo leto. Tako je iz zavesti posameznikov »izginilo« marsikaj, od Tartinijevega gledališča iz leta 2000, prek sečoveljske osnovne šole, galerije, glasbene šole, godbenega doma, čistilnih naprav, parkov,... do prve piranske garažne hiše. Seveda pa še nisem zadovoljna, če sedanje razmere primerjam s svojo vizijo. Iz občine želim še naprej ustvariti nekaj več in priznam, da moje delo še ni končano. Torej še niste izgubili upanja v prostorski preporod občine? Nasprotno, odkar so se nam s svojim pismom pridružili prej pogrešani turistični delavci, je prostorska revolucija spet v polnem teku. Ustanovila sem posebno strokovno skupino za ureditev obalnega in priobalnega območja, v kateri, ob predstavnikih turističnega gospodarstva in občinskih služb, sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki. Sestajajo se vsako sredo, sicer pa nekatere rezultate našega sodelovanja že lahko vidite na terenu. Prenova starega hotela Palače se je že začela, golf igrišče v Sečovljah je dobilo svojega investitorja, ... Začetek prenove starega hotela Palače je zagotovo najsvetlejši dogodek preteklega leta. Ni pa edini. Seveda ne. Posebno mesto v mojem srcu ima trenutek, ko sem položila temeljni kamen za prvo piransko sosesko z nepridobitnimi stanovanji na Košti. Sicer smo v občini vsako leto mojega mandata uspeli zagotoviti določeno število neprofitnih in socialnih stanovanj, katerimi smo ublažili tiste najhujše stanovanjske stiske, vendar pa je soseska Nova Košta zagotovo največji projekt reševanja stanovanjske problematike v piranski zgodovini. Prvih 22 stanovanj v Novi Košti bo zgrajenih že v nekaj mesecih, a se seveda ne bomo ustavili. Več kot sto jih bo. Neprofitna stanovanja bomo gradili tudi nad prvo piransko garažno hišo, saj Piran potrebuje novo kri. Priznati moram, da me je precej peklo dejstvo, da so si morali mladi Pirančani zaradi astronomskih cen nepremičnin življenje ustvarjati drugje. To je bilo nepošteno in presrečna sem, da smo temu naredili konec. Pravkar so v teku tudi dela v Osnovni šoli Lucija, ki pa je na prenovo vseeno čakala več desetletij. Prav tako kot Osnovna šola Sečovlje, a smo v štirih letih temeljito prenovili in posodobili obe. Ponosna sem, da je bila Občina Piran prva slovenska občina, ki je prav v vseh svojih šolah zagotovila pogoje za izvajanje devetletke in da imajo piranski šolarji v vseh naseljih ustrezne pogoje za kakovostno šolanje. Seveda pa moram poudariti, da se bo kmalu začela tudi prenova piranske osnovne šole z italijanskim učnim jezikom Vincenzo de Castro, za katero že imamo gradbeno dovoljenje. V Kopru bi morali za toliko šol verjetno prodati še kakšno Luko. Težko komentiram odločitve, ki jih sprejemajo v sosednji občini, saj ne poznam vseh okoliščin in obsega njihovih projektov. Je pa res, da v Piranu gradimo dolgoročno partnerstvo javnega in zasebnega sektorja, zato se za podobno prodajo verjetno ne bi odločili. Želimo biti enakopraven sogovornik gospodarstvu, zato ohranjamo in celo pridobivamo deleže v podjetjih in družbah, ki so povezane z razvojem turistične občine Piran. Zraven smo v Casinoju, Istrabenzovih hotelih Portorož, letališču ... ob tem pa privabljamo kapital v skupne projekte, kot je kulturni center Avditorij. S svojo navzočnostjo skrbimo, da razvojne odločitve gospodarstva niso sprejete v škodo javnega interesa. Kljub temu ste bili prav v občini Piran prvi, ki ste začeli prodajati premoženje. Zdaj bo na vrsti dražba zazidljivih parcel v Fiesi. Kako boste polnili proračun potem, ko bo zmanjkalo premoženja? Občina Piran ima danes več premoženja in zemlje, kot jo je imela pred dražbami zazidljivih parcel. Medije seveda bolj zanimajo spektakularni dogodki, kjer se družabna smetana javno poteguje za razgled na morje. Pri tem pa včasih popolnoma prezrete občinske nakupe. Občina je pod mojim vodstvom odkupila že zajeten kos obalnega pasu od Pirana do Portoroža, kar je za občane neprimerljivo bolj dragoceno od zemljišč v notranjosti občine. Prištejte še 5000 kvadratnih metrov v samem središču Lucije, kijih je občina odkupila za dom za upokojence in parcele, ki smo jih morali zagotoviti za cesto v obrtno cono in drugo infrastrukturno urejanje. Tudi tisti, ki so pozabili, kako zadolženo občino sem podedovala, bodo ugotovili, da smo precej oplemenitili svoje premoženje. Takšna gospodarska aktivnost občine nekako ni v skladu s politiko nove vlade, ki zagovarja umik države iz gospodarstva. Kako komentirate paket reform, ki ga pripravlja vlada in naj bi ga izpeljal novi minister Jože P. Damjan? Imate občutek, da se država umika iz gospodarstva? Meni se ne zdi. Tudi nekateri iz koalicijske strani že javno ugotavljajo, da bi bilo smiselno ohraniti strateške deleže v posameznih podjetjih. Sicer pa verjetno vsi soglašamo, da so reforme nujne. Vlada ima vso pravico in dolžnost, da jih izpelje. Kaj pa enotna davčna stopnja? Enotna davčna stopnja bo povišala davek na prenočitve in hrano z 8,5 odstotka na 20 odstotkov, kar pomeni, da se bo davčno breme turističnih podjetij v občini Piran povečalo za približno 4 milijarde tolarjev. Tako visokega stroška podjetja ne bodo mogla naprtiti gostu, saj slednji v Portorožu za te storitve že sedaj plačuje ustrezno visoko ceno. Tudi ni pretirano verjetno, da bo nov strošek nase prevzel kapital sam, kar pomeni, da bo v največji meri prevaljen na pleča delavca. Tega predlagatelji reform niti ne skrivajo. Enotna davčna stopnja bo tako še znižala že zdaj prenizke plače zaposlenih v turizmu, ki bodo nato morali plačevati še več za že zdaj predrago hrano in učbenike svojih otrok. Zmanjšana bo konkurenčnost slovenskega turističnega gospodarstva, ki se bo težko spoprijel z desetodstotnim znižanjem davčne stopnje za hotele, kot ga recimo poznajo v sosednji Avstriji in Italiji. Tudi v Nemčiji je davek na hrano znižan na sedem odstotkov, v Franciji je na 5,5 odstotka znižan davek za hotele in hrano, Španija priznava hotelom in restavracijam sedemodstotni davek... Enotna davčna stopnja je socialna bomba, ki bo povzročila eksplozijo nezaposlenosti, socialne ogroženosti in revščine. Zato sem prepričana, da se ji bo vlada pravočasno odrekla in se osredotočila na preostali del paketa reform. Ali imate občutek, da nova vlada nima pretiranega posluha za turizem? Najprejje treba upoštevati, da je vlada res nova in da v enem letu ni uspela enakovredno obravnavati vseh segmentov gospodarstva. Vsekakor ima pravico oblikovati svoje prioritete, med katerimi pa si turizem očitno ni uspel izboriti ustreznega mesta. Pričakovali bi recimo, da si bo vlada sama prizadevala rešiti zaplet z odpiralnim časom trgovin v turističnih območjih. Na srečo sem s svojim predlogom rešitve vskočila še pravočasno. Protest proti nedeljskemu obratovanju prodajaln in izpeljavo referenduma sem ves čas razumela kot protest proti izkoriščanju delavcev kot protest proti brutalnosti kapitala. Vendar pa je bil ta protest preveč splošen in nedodelan, zato bi na koncu veliko bolj prizadel delavce kot kapital, ki se lahko zelo hitro preseli. Omejitve nedeljskega dela ne bi vplivale na poslovanje trgovinskih megacentrov, saj bodo ti razporedili promet prek preostalih šestih dni in uravnavali dobiček z odpuščanji. Prizadeta pa bodo predvsem turistična območja, kot so občina Piran, Kranjska gora, Bled,... majhni podjetniki na smučiščih, kopališčih, v zdraviliščih. Iluzorno bi bilo pričakovati, da se bodo turisti prilagajali ponudbi kraja, odšli bodo pač v tiste države, kjer jih pri njihovih aktivnostih ne bodo omejevali. Ni običaj, da bi župani sami pisali zakone. Kako to, da ste se v postopek v državnem zboru vključili kar s svojim amandmajem? Prave izbire niti nisem imela, saj sem bila s predlogom novele zakona o trgovini seznanjena potem, ko ga je vlada že sprejela. Ker bi sprejem takšnega zakona povzročil nepopravljive posledice za razvoj slovenskega turizma, še zlasti za turistično najbolj razvito občino Piran, sem stopila v akcijo. V Ljubljani včasih pozabijo, da je pri nas v vsakem trenutku najmanj štiri tisoč gostov, njihovo število pa je ob vikendih lahko še nekajkrat višje. Nedelje so izjemno pomemben delovni dan za številne majhne podjetnice in podjetnike, ki bi zaradi takšne prepovedi utrpeli usodno škodo. Lahko bi prišlo do absurdne situacije, ko prodajalci, ki so hkrati delodajalci in želijo opravljati svoje delo, ne bi smeli oskrbeti gostov, ki si želijo nakupov. S takšnim predlogom zakona o trgovini, kot ga je sprejela vlada, bi bila napadena konkurenčnost našega turističnega središča v primerjavi s središči v sosednjih državah, kjer podobnega omejevanja pravic potrošnikov ne poznajo. Malo pa me je zbodlo tudi dejstvo, da so med izjemami za nedeljsko prepoved obratovanja našteta letališča, avtobusne in železniške postaje, celo bencinski servisi, ni pa pristanišč. Kot da bi pozabili, da imamo Slovenci tudi morje. Tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki meni, da so apartmaji na sečoveljskem golf igrišču neusklajeni s planom, ni ravno naklonjeno občinski turistični strategiji. Drži, da nas je mnenje ministrstva presenetilo. Pa ne zato, ker bi bilo karkoli narobe z našim igriščem oziroma apartmaji v kompleksu golfa. Presenečeni smo nad nestrokovnostjo obrazložitve, saj je ministrstvo svoje mnenje sprejelo brez pravne podlage ali podlage v praksi. Seveda v direktoratu za prostor nimajo prav, ko menijo, da bi morala biti gradnja apartmajskih enot izrecno predvidena že v planskem dokumentu. V skladu z obstoječo zakonodajo se v planskem dokumentu določa namenska raba območja, šele v lokacijskem načrtu pa namembnost objekta oziroma konkreten poseg v prostor. Občina je postopek prostorskega urejanja izvedla brezhibno! Naj razumemo torej, da ne boste upoštevali mnenja ministrstva in tvegali ustavno presojo lokacijskega načrta za golf igrišče? Tveganja niso v moji naravi. Zaupam v naše delo in argumente, zato nas tudi ni mogoče kar tako ustrahovati z ustavno presojo. Nenazadnje je od leta 2001 Ustavno sodišče Republike Slovenije v zvezi z našimi odločitvami presojalo že sedemkrat in sedemkrat odločilo v prid občine Piran. Ustavno presojo lokacijskega načrta za golf igrišče smo zaradi odmevnosti projekta pravzaprav pričakovali, preseneti nas lahko le predlagatelj postopka. Iz vaših odgovorov lahko razberemo neko novo odločnost. Povedali ste tudi, da ne odstopate od statusa mestne občine Piran. Nimam pravice odstopiti od nečesa, kar nam pripada. Saj je vsakomur jasno, da Občina Piran ni običajna občina. O tem nenazadnje priča tudi naša tradicija, saj je imel Piran status mestne občine že v 18. in 20. stoletju. S svojo razvito infrastrukturo, z dvojezičnimi vrtci, dvojezičnimi osnovnimi in srednjimi šolami, z visokimi šolami in fakultetami, kulturnimi institucijami in zgodovino si takšen status nedvomno zasluži tudi danes. Ne vem, odkod ugotovitev, da občina Piran nima zakonsko predpisanih 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest. V vladi so ugotovili le, da je v občini Piran 17.062 stalno prijavljenih prebivalcev in 6.735 zaposlenih. To seveda ni isto, pa vendar ... če ne bo šlo drugače, bomo status mestne občine izposlovali prek posebnega zakona o Piranu. Boste kot županja prerezali tudi trak prenovljenega hotela Palače leta 2007? Me sprašujete, ali bom znova kandidirala? Odločitve še nisem sprejela. Verjetno ste iz pogovora razbrali, da mi delovne vneme, volje in idej ne manjka. Vendar moram še dobro premisliti in se seveda tudi posvetovati s tistimi, ki mi že ves čas stojijo ob strani. Kako težko je pravzaprav županovanje v Piranu? Povsod v Sloveniji je težko biti politik in vedno težje postaja. Zdi se mi, da se je od zamenjave v državnem vrhu precej povečalo število tistih, ki so izgubili zaupanje v politiko. Kot da so od spremembe prikovali več. Kar je škoda. Zavedati se moramo, da je vsaka vlada, tudi tista najboljša, le nujno zlo. Politiki obstajamo iz preprostega razloga, ker se ljudje ne strinjamo. Vsaka skupnost se mora odločiti, kako naj poskrbi za svojo varnost, kako naj se organizira, kako naj razdeli skupne vire. Te odločitve nikoli niso enostavne in dolga stoletja so bile odvisne predvsem od moči meča. Stvaritev politike in prevlada moči argumentov je dokaz civiliziranosti. Čeprav obstoj politike kaže na človeško slabost, je politika pomembna. In pomembno je, da politiko vodijo dobri ljudje. Če se bomo politike sramovali in jo prezirali, bomo izgubili najboljše. Kako bi se sami ocenili kot političarko? Ponosna sem, da me pisarniško delo ni ohromilo in da sem po vseh teh letih obdržala neposreden stik z ljudmi. Še vedno sem pripravljena sprejeti ali celo obiskati vsakogar s konkretnim problemom in pomagati po vseh svoji močeh. Ne delam razlik med investitorji z milijardnimi naložbami, skejterji, ki potrebujejo skatepark ali občani, ki želijo in bodo dobili tržnico v Luciji. Menim, da precej uspešno usklajujem različne interese in da ustrezno skrbim za enakomeren razvoj vseh naselij v občini. Moja slabost pa je, da sem včasih celo preveč potrpežljiva in strpna. Za konec nam zaupajte, česa se v prihajajočem letu najbolj veselite? Vsakega trenutka, ki ga bom lahko preživela z vnukinjo Rino. Nestrpno pa pričakujem tudi stisk rok, ki bodo sprejele ključe prvih neprofitnih stanovanj na Košti. Prepričana sem, da bo leto 2006 za Piran zelo uspešno in vsem občankam, občanom in prijateljem Pirana želim veliko sreče in zadovoljstva. Prišel je naš čas! (Naročnik objave Občina Piran) O KAR JE DOBREGA, NAJ OSTALO NAJ POSTANE SE NADALJUJE, IZKUŠNJA IN PRETEKLOST. ^Prejmite naše dobre želje, vesel božič in veliko sreče v novem letu 2006! 'strabenz, holdinška družba, d.d. ♦e/ ISTRABENZ1 1 (Q) ISTRABENZ Že tretje leto zapored smo izpeljali Istrabenz UP - natečaj za izbor mladih perspektivnih kadrov, tokrat s področja računalništva in informatike. Istrabenz za leto 2005 je študent petega letnika Fakultete za elektroniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Matej Kocbek. Nagrada je plačilo elitni šolanja v tujini in zanjo bo Istrabenz preusmeril tudi sredstva, ki bi jih sicer namenil za poslovna darila. l)1agovalec natečaja Istrabenz UP za leto 2003 Marko Kukanja je končal šolanje na elitni šoli Ritz Escoffier v Parizu in danes že vodi področje Food & -Verage menedžmenta v Hotelih Morje in Hotelih Palače. Lanskoletni Istrabenzov UP Andrej Hrabar se je izšolal na Massachusetts Institute ofTechnolog/ ^'uženih državah Amerike. Občina Izola Comune di lsola TVaj bo leto. ki prihaja prijazno do vseh nas. ki ustvarjamo za boljšo in bogatejšo Izolo. Vsem občankam in občanom želim veliko sreče in zadovoljstva. prijetne božične praznike in srečno novo leto Z006. Che Tanno a venire sia un anno gradevole per tutti noi che adoperiamo per un lsola migliore e ancor piu preziosa. A tutti i concittadini Isolani augoro gioa e soddisfazioni, un Varale buono e piacevole ed un felice Anno jNuovo Z006. Breda Tečan V' hupanja - Sindaco Kakšne so konkurenčne prednosti ADRIATICA na področju zdravstvenih zavarovanj? «Adriatic bo zagotavljal najugodnejšo ponudbo tudi v prihodnje! Vsem Adriaticovim in veliki večini novih zavarovancev smo zagotovili premijo 4.611 tolarjev mesečno (3% več bodo odšteli le posamezniki, ki bodo sklenili novo zavarovanje in ga plačevali s Adriatic zavarovalna družba d.d. položnicami). Ponudili pa smo jim že tudi številne dodatne ugodnosti ter popuste. 276 tisoč sedanjih in vsi novi zdravstveni zavarovanci bodo 1. marca prihodnje leto tako prejeli 4.500 tolarjev vreden popust pri premoženjskem in kasko zavarovanju avtomobila. Uveljavljali ga bodo tako na Adriaticu kot na Slovenici, imeli pa bodo še vrsto drugih popustov in ugodnosti, npr. izredno ugodno zavarovanje zdravil. Adriaticove prednosti so zagotovo tudi zaupanje zavarovancev, bogate izkušnje na področju zdravstvenih zavarovanj in znanje vse od leta 1993.» Galerija Gassparje tudi letos gostila literate Na tradicionalnem srečanju tudi pobuda za postavitev spominske plošče učiteljici Ludviki Kalan Mestna knjižnica Piran je tudi letos, na predvečer Prešernovega rojstnega dne, 2. decembra 2005, v Galeriji Gasspar v Piranu pripravila tradicionalna Odprta branja. Zbralo se je kar nekaj udeležencev, ki so se ob prebiranju verzov spomnili svojih prijateljev, znancev in učiteljev. V imenu organizatorja Mestne knjižnice Piran je literate pozdravila Ksenija Petaros Kmetec. Skozi literarna dela posameznikov, ki sestavljajo pesmi in verze zgolj ljubiteljsko, se krepi prijateljstvo med ljudmi in kuje bogastvo slovenske ter italijanske besede. Podžupan Občine Piran Alberto Sanzin je predstavil časopis Italijanske narodne skupnosti Piran II Trillo, Mirela Arzenšek Bonača pa je na srečanju piranskih literatov dala tudi pobudo za postavitev spominske plošče Ludviki Kalan, ravnateljici 1. OŠ s slovenskim učnim jezikom v Piranu. FOTO: FK-Primorski utrip Literati na srečanju v Piranu. Ondina Luša pri branju svojih verzov. t 4» ISSSfi Vsem ždimo vesdo praznovanje božičnih praznikov in srečno novo leto 2006 I SPLOŠNA PLOVBA Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. International Shipping and Chartering Ltd. Portorož, Slovenija www.splosnaplovba.com DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Vsem članicam in članom ter simaptizerjem DeSUS želimo vesele božične praznike, veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 2006. Veselimo se prednovoletnega srečanja v Restavraciji Taverna v Luciji, v petek, 23.12.2005 ob 18.00 uri. Stanislava Premru Lovšin Predsednica OO DeSUS Piran TURISTICA Deseta obletnica in začetek gradnje nove šole v Portorožu Dolina prepirov Sprti sosedje ne najdejo sožitja, prišlo pa naj bi celo do pretepa. Skladiščna hala lucijskega podjetja Hartis še vedno brez priključka na komunalno infrastrukturo. Visoka šola za turizem UP Turistka Portorož je ob navzočnosti številnih uglednih gostov (med njimi direktor Direktorata za turizem pri MG mag. Marjan Hribar, županja Občine Piran Vojka Štular, rektorica UP dr. Lucija Čok, predsednik TZS dr. Marjan Rožič, predstavnik šolskega ministrstva in drugi), 7. decembra 2005, v Kongresnem središču Hotelov Bernardin proslavila deseto obletnico delovanja in celovitega visokošolskega študija turizma v Sloveniji. vključen tudi študijski program E-turizem. Ni več tudi daleč čas, ko bodo na Turistici promovirali tudi prvega doktorja znanosti s področja te hitro rastoče dejavnosti. V letošnjem študijskem letu so bile ustanovljene tri nove specializirane službe: Služba za izvajanje projektov, Center za razvoj kariere študentov ter Inštitut za turizem. Pomembno je tudi njeno znanstveno raziskovalno delo in mednarodno sodelovanje. Direktorat za turizem pri MG RS je šoli prav ta mesec zaupal izdelavo Strategije razvoja turizma Slovenije za obdobje 2007-2011. Po proslavi je bila organizirana tudi okrogla miza z naslovom Ttirizem: izzivi in perspektive, na kateri je dr. Bogomir Kovač predstavil temeljni državni strateški dokument, Strategijo razvoja Slovenije do leta 2013, v katerem pa žal ni najti prepričljivejše zastopanosti turizma. Priznanje prvemu dekanu. Šolo je pod idejnim vodstvom mag. Marjana Tkalčiča, kije postal tudi prvi dekan, leta 1995 (v okviru evropskega projekta PHARE/TEMPUS) ustanovilo 12 slovenskih podjetij, nosila pa je ime Visoka šola za hotelirstvo in turizem Portorož. Po prvih letih negotovih korakov (prostorska stiska in preoblikovanje iz zasebnega v javni zavod, sprememba imena), je leta 2003 postala ustanovna članica Univerze na Primorskem (UP). Visoka šola za turizem je v teh letih izobrazila 600 novih diplomantov turizma, ki svoje znanje, pridobljeno na šoli, uspešno prenašajo v prakso. Turistica izvaja v študijskem letu 2004/2005 dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Hotelirstvo in turizem. V tem letu se na Turistici aktivno izobražuje 344 rednih in 734 izrednih študentov, ki dobijo visokošolski naziv diplomirani organizator turizma. Na šoli je redno zaposlenih 53 delavcev, od tega 38 visokošolskih učiteljev in sodelavcev. Trije so na proslavi desete obletnice prejeli posebna priznanja. Priznanje šoli je podelila tudi Turistična zveza Slovenije. V okviru Turistice deluje tudi raziskovalna skupina Turizem s 30 registriranimi raziskovalci. UP Turistica je v skladu z Bolonjsko deklaracijo prenovila svoj program izobraževanja in razvila pet novih dodiplomskih visokošolskih študijskih programov in podiplomski magistrski program. V izobraževalni proces je Dodatni optimizem jim vliva tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje za skorajšnji začetek gradnje nove šole na lokaciji pri študentskem domu Korotan v Portorožu. Gradbena dela se bodo začela že to zimo, šolska stavba pa naj bi bila dokončana do začetka študijskega leta 2007/2008. Priznanja so prejeli: Prvi dekan šole mag. Marjan Tkalčič. Valentin Bogdan, dipl. oec. Mag. Mitja Podgornik. ^ Semenarna vetličarna Vanja assiflora Liminjanska 78, Lucija Tel.: 05 6777 334 Tel.: 05 bili 335 Fax: 05 6770 927 Vsem našim strankam se zahvaljujemo za o6ishjv Cetošnjem Cetu in vam žedmo veseCe 6 o žične praznike ter zdravo, srečno, uspešno novo Četo 2006 www.sememama-cergolj.si V dolini Liminjana, v neposredni bližini Obrtne cone v Luciji, kjer je Občina Piran preoblikovala kmetijska zemljišča v gradbena, nekaj parcel pa so prodali tudi zasebniki, že rastejo novi objekti. Vendar, kot kaže, vse ne teče gladko. Nasproti odpada, ki naj ne bi imel ustreznega gradbenega dovoljenja, niti ustreznih naprav za zaščito pred onesnaženjem, j e lucijsko podjetje Hartis kupilo gradbeno parcelo in na njej je zrasla velika skladiščna hala. Hkrati je tamkajšnji sosed prodal tretji osebi gradbeno parcelo, kar ne bi bilo nič narobe, če ta parcela ne bi tako rekoč obkroževala skladiščne hale v lasti podjetja Hartis, prek katere pa ni dovoljeno hoditi, niti speljati dohoda. Prišlo je do prepira in izsiljevanj, celo občine! Soseda sta se na koncu stepla. Hartis si je moral na lastne stroške urediti nov dostop do hale, kot kaže pa zaradi previsokih stroškov gradnje in posledic zastojev pri gradnji, ni v celoti poravnal relativno visokega komunalnega prispevka, zato mu Občina Piran tudi še ni pripeljala do hale ustrezne komunalne infrastrukture, kar bi sicer bilo normalno, kajti zelo smešno je, če te zadeve niso urejene že prej, preden začnejo lastniki graditi. Ker ne želimo omenjati oseb vpletenih v prepire in pretep, omenimo le, daje močnejši pretepel slabotnejšega, oba pa sta bogata državljana. Prvi certifikati za poklic krupje-krupjejka Darju Černetu Septembra je v portoroškem Casinoju prvič potekal postopek preverjanja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za poklic krupj e-krupj ejka. Državna izpitna komisija, člane predlagajo delodajalci in člani sindikata igralniških delavcev Slovenije, je pregledala prijave kandidatov za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za poklic krupje-krupjejka. Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah omogoča kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje, da pridobijo formalno priznano strokovno usposobljenost oziroma poklic. Izvajalca v postopku za podeljevanje nacionalno veljavne listine, to je certifikata za poklic krupje-krupjejka sta Casino’ Portorož in Hit Nova Gorica. »V Casinoju Portorož smo prepričani, daje to le začetek certificiranja poklica krupje-krupjejka z javno veljavno listino. Poleg certificiranja poklica že zaposlenih v družbi pričakujemo tudi zanimanje zunanjih kandidatov. Kandidati za pridobitev poklica so lahko vsi, ki izpolnjujejo osnovne pogoje za pridobitev poklica krupje-krupjejka. S pridobitvijo nacionalne poklicne kvalifikacije se bodo številnim zaposlenim uresničila pričakovanja, da bodo po večletnih izkušnjah pridobili tudi nacionalno priznan poklic krupje-krupjejka, s katerim bodo lahko izkazali v vseh državah EU«, zagotavlja predsednik uprave Marino Mohorčič Prvi certifikat je prejel inšpektor iger Darjo Cer glavni 'Jerne, sicer dolgoletni krupje v portoroškem Casinoju: »Zadovoljen sem, da so mi po več kot 31 letih tudi uradno priznali poklic, ki ga opravljam v tej dejavnosti«. Foto: arhiv Casino Portorož. Z januarsko številko nov podlistek Delavec in njegova pravica Šime Sučič iz Kopra je kar dolga leta iskal svoje delavske pravice. Jih je našel in kaj je medtem doživljal? Zanimiva zgodba, ki spominja na samoupravne čase bivše Jugoslavije. Pomoč odvisnikom pripeljali tudi iz Strunjana Cerke\ v n a m esto drža i /e Pater Niko in predsednik TD Solinar Strunjan Franco Giassi sta v soboto, 3. decembra, za potrebe skupine za samopomoč, ki je našla zatočišče v kletnih prostorih portoroške cerkve, izročila za 82.700 tolarjev raznih živil in pripomočkov. Vse več zasvojencev od alkohola in mamil najde zatočišče v cerkvi. Ker policija in zdravniki včasih ne vedo kam s temi ljudmi, jih, kot so nam povedali, enostavno pripeljejo kar v portoroško župnišče, kjer jim nudijo zatočišče in hrano. Zasvojenci se tam predajo redu in bogu, pripravljeni pa so tudi delati. »Očiščenje« traja dolgo in je naporno ter tudi v 90 odstotkih uspešno. Povratnikov skorajda ni. V skupini za samopomoč v kletnih prostorih portoroške cerkve je trenutno sedem odvisnikov. V okviru praznika kakijev je bila v strunjanski cerkvi na zahvalno nedeljo, 6. novembra, sveta maša, pri kateri so na pobudo patra Nika in v dogovoru s predsednikom Turističnega društva Solinar Francom Giassijem, organizirali nabirko, ne za cerkev, pač pa za dobrodelne namene. Za pretežni del zbranih sredstev, 82. 700 tolarjev, so kupili prehrambne in druge izdelke ter jih 3. decembra v prostorih portoroške cerkve Rožnovenske matere božje izročili tamkajšnjemu Karitasu oziroma pomoči potrebnim. »Dar je najboljša zahvala«, je ob srečanju dejal pater Niko. Varovanci, sedaj že bivši alkoholiki in zasvojenci s prepovedanimi drogami, trenutno jih biva v prostorih župnišča sedem, so namreč sklenili, da si bodo poslej kuhali sami, zato jim bodo priboljški - klobase, riž, špageti ter druga živila, ki sta jim jih pripeljala pater Niko in Franco Giassi, kajpak predstavljali pravo popestritev jedilnika. Potem ko smo skupaj spili kavo, ki nam jo je skuhal Janez, bodoči dober kuhar, je stekel zanimiv pogovor o njihovih življenjskih izkušnjah, ali bolje rečeno usodah, ki sojih pripeljale do alkohola, mamil..., izgubljenih iluzij. Fantje, očetje, možje, ki so zapustili svoje, ali pa so svojci zapustili njih, ker v mladostnem življenju niso zmogli toliko moči, da bi se njihovo telo in duša ubranila omamnih sredstev, so našli svoj prostor, zaščito in mir ter tudi delo, v okrilju cerkve. To je na veselje mnogih obupancev edina ustanova, kije pravočasno sprevidela, da ljudje, ki so zašli na stranpota in so se znašli na robu družbe, potrebujejo, ne le materialno pomoč in Portorožanka pomaga v cerkvi streho nad glavo, temveč tudi duhovno oskrbo. Svojo voljo in življenje so prepustili Bogu. »Dovolj žalostno je, da na celi Obali ne najdemo ene postelje za brezdomce in da, policija in zdravniki pripeljejo »izgubljene osebnosti« v cerkev, ki je te ljudi edina zmožna sprejeti in nahraniti ter duhovno oskrbeti«, nam je povedal Tomo, terapevt za zasvojene ter nam poskušal plastično prikazati življenje ljudi v skupnosti. Priimkov nam niso zaupali, samo šifre AA, kar pomeni anonimni alkoholik. Sicer pa zdravljenje proti kakršni koli zasvojenosti ni več tak tabu. Marjan, na primer, je odgovoren za manjšo stanovanjsko skupnost v Dragonji. Franco Giassi v imenu dariteljev, vernikov iz Strunjana, deli živila pomoči potrebnim, ki prebivajo v prostorih portoroške župnije. Zadaj desno pater Niko iz Strunjana. Ko človek »zaide« v alkohol... Kitajci imajo glede alkoholizma lep pregovor: Prvi kozarec - človek pije vino. Drugi kozarec - vino pije vino. Tretji kozarec - vino pije človeka. Da človek lahko zaide v alkohol sta potrebna najmanj dva predpogoja, dednost in splet okoliščin; nezdravo življenje, nerazumevanje in prepiri v družini, socialna izključenost. »Sladkorni bolnik mora jemati insulin, če hoče pa preživeti. Alkoholik ne sme uživati alkohola, če hoče preživeti. Naj hujše, kar se mu lahko zgodi, je telesna odvisnost od alkohola, prepovedanih drog... in tega je res veliko. Pot do »očiščenosti« je dolga. Začne se boj duše s telesom, ki hoče. Uspehi zoper zasvojenost v terapevtskih skupnostih (v Sloveniji jih je šest) so 90-odstotni! Le malo je povratnikov. Metadon je strup, so nam povedali zasvojenci. Osnovno idejo kako pomagati zasvojencem je že pred 14 leti dal oče Franc. Začelo se je, ko so sprejeli mladega fanta, zasvojenega z mamili. Niso ga imeli kam dati, zato so ga poslali v terapevtsko skupnost Don Pierino. Izjemno učinkovito deluje tudi župnijski Karitas, ki zbira oblačila, pohištvo, kuhinjske aparate in drugo potrebščine za uboge. Gospodinja Kristina (sestra očeta Franca) nam je povedala, da so dan pred našim obiskom izročili pakete kar 25 družinam, 10 družin pa so opremili s pohištvom, na tleh v spalnici Paketi m obcacila za revne. odvisnikov pa smo lahko videli že številne na novo pripravljene pakete za podelitev. Človek skoraj ne bi verjel, da je v Sloveniji res taka revščina! V tem pogledu se Slovenci precej razlikujemo od drugih narodov. Svojo usodo skrivamo. Celo sram nas je priznati, da potrebujemo pomoč. Morda pa je tudi res, da vsi, ki prihajajo v cerkev po materialno pomoč, te niti ne potrebujejo? V cerkvi vladajo stroga pravila prevedeno pomeni učenje samostojnosti v skupnosti brez alkohola, izmenjava pomoči, druženje, prevladovati marata red in mir. Obiski Klimatizirana spalnica. Varovanci Karitasa, skratka vsi, alkoholiki in zasvojenci, ki prebivajo v cerkvenih prostorih v Portorožu, se morajo držati strogih pravil. Pogoj za sprejem v Program Vrtnica, na primer, je jasno izražena želja po prenehanju pitja (popolna abstinenca) ter sprejem drugih pravil in pogojev bivanja v župnišču; spoštovanje umika, omejeno gibanje, obvezna detoksikacija, zaželjena je prisotnost pri maši. V drugi fazi lahko sledi vstop v »Stanovanjsko skupnost«, kar oseb od zunaj so možni le, če ta oseba ni pod vplivom alkohola! Delo, ki ga opravljajo varovanci prek Vrtnice, j6 plačano 600 SIT/h. Ta sredstva p° potrebi črpajo vsi člani, spet le za potrebe te organizacije. ^ »stanovanjski skupnosti« je za hrano odgovoren vsak sam, lahko pa se dogovorijo o skupnem fondu za hrano, kuhanje... Skratka, v cerkvi vlada red, ki bi ga lahko posnemala tudi strog0 ločena država. FOTO: FK-Primorski utrip tmmsmM vtmmm Mi TRGOVSKO POSLOVNI CENTER LUCIJA Obala 114, Lucija Tel. Fax: 05 - 8771 - Celotni program za nego zob - Zeliščni in vitaminski preparati - Naravna kozmetika za nego obraza -Vsa kozmetika in pripomočki za nego nog -Preventivne (terapevtske) in kompresijske nogavice - vozički, toaletni stoli, bergle, hodulje... Urnik - Orario Ponedeljek - Pelek / lunedi • Venerdi 8.30- 12.30 / 16 - 19 Sobota / Sabalo 9-13 Jaslice v Piranu Odprte bodo v piranskih cerkvah od nedelje, 18.12.2005, popoldne in vse do 6.1.2006, kjer bodo s številnimi lučkami pričarale božični čas, rojstvo našega odrešenika. Vabljeni! Koledarček prazničnih dnevov v letu 2006 Januar Novo leto: pade na nedeljo, 1. januarja. Dela prost je tudi ponedeljek, 2. januar. Februar Slovenski kulturni praznik; je v sredo, 8. februarja. April Velika noč: v letu 2006, v nedeljo, 16. aprila. Velikonočni ponedeljek, 17. aprila. Dan upora proti okupatorju 27. april: četrtek. Maj Praznik dela: 1. maj ponedeljek in 2. maj, torek. Junij Dan državnosti 25. junij: slučajno pade na nedeljo. Avgust Marijino vnebovzetje: slavimo 15. avgusta, v torek. Oktober Dan reformacije 31. oktober: torek. November Dan spomina na mrtve: 1. november, sreda. December Božič: 25. december, ponedeljek. Dan samostojnosti: 26. december, torek. Primorski utrip Več pristojnosti policiji Na parlamentarnih klopeh se bo kot vse kaže kmalu znašel predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru, ki daje več pooblastil policiji (globa na mestu prekrška) ter tudi redarjem v lokalnih skupnostih. Če je cilj novega zakona razbremeniti sodišča je to kar sprejemljivo, kajti visoke globe na licu mesta oziroma na kraju storjenega prekrška bodo marsikoga spametovale. Z novim zakonom o varstvu javnega reda in miru bo prepovedano beračenje in vsiljevanje beračenja, kaznovano bo nedovoljeno ponujanje spolnih storitev, nedovoljeno kampiranje, lažno naznanjanje prekrška, nespodobno ali nasilno vedenje, motenje miru s povzročanjem hrupa, vsiljivo beračenje, prenočevanje na prepovedanem (javnem) kraju, uporaba nevarnih predmetov, poškodovanje uradnega napisa, vandalizem, nedostojno vedenje do uradnih oseb in podobno. Veliko tega je že zapisano v kazenskem zakoniku. Na primer, če boste imeli doma preglasen televizor ali radio, ali kako drugače motili sosede, ki zaradi hrupa ne bodo mogli počivati, boste plačali globo 25.000 tolarjev. Spolno občevanje na javnem mestu bo prekršek. Globa 50 do 100 tisoč tolarjev. Pretepanje: globa 100 do 300 tisoč tolarjev...Z zakonom o varstvu javnega reda in miru se obetajo tudi večje pristojnosti občinskim redarstvom, ki bodo tako lahko učinkoviteje zagotavljala red in mir v svojem - občinskem okolišu. Kaj bodo delali rajonski policisti ni znano. Kaže da se tudi po prekrškovni plati približujemo Evropi, kjer je celo na zabojnikih za smeti ali zaradi odvržene cigarete na cesti zagrožena kazen. Nismo še zasledili določbe, ali bo kaznovani imel možnost pritožbe na višjo instanco. V turističnih krajih bi morale biti trgovine odprte tudi ob nedejlah! Piransko županjo so 12. decembra obiskale trgovke, ki se ne strinjajo z zaprtjem trgovin v turističnih krajih ob nedeljah in praznikih. Potem ko je Vlada Republike Slovenije sprejela predlog novele zakona o trgovini, ki razen izjem ne dovoljuje obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in praznikih, je Županja Občine Piran Vojka Štular predsedniku Državnega zbora RS in vodjam poslanskih skupin poslala svoj predlog amandmaja, ki kot izjeme opredeljuje tudi turistična območja. Županja je poudarila, da bi sprejem vladnega predloga povzročil nepopravlj i ve posledice za razvoj slovenskega turizma, še zlasti pa bi prizadel turistično najbolj razvito občino Piran. »Potem ko smo z veliko truda uspeli sezono na Obali podaljšati prek celega leta in gostom vseh 53 nedelj zagotovili zelo visoko raven storitev, bi nedeljsko zapiranje trgovin in butikov povzročilo usodno razpoko v skrbno izdelani turistični ponudbi«, je povedala županja in dodala: »Pomembno je vedeti, daje pri nas v vsakem trenutku najmanj štiri tisoč gostov, njihovo število pa je najvišje prav ob koncih tedna. Nedelje so izjemno pomemben delovni dan za številne majhne podjetnike in podjetnice, ki bi zaradi takšne prepovedi primerjalno utrpeli precej večjo škodo od trgovinskih centrov«. Županja opozarja tudi na možnost nastanka absurdne situacije, ko prodajalci, ki so hkrati delodajalci in želijo opravljati svoje delo, tega ne bi smeli in ne bi mogli oskrbeti gostov, ki si želijo nakupov. »Z vladnim predlogom novele je napadena konkurenčnost našega turističnega središča v primerjavi s središči v sosednjih državah, kjer podobnega omejevanja pravic potrošnikov ne poznajo. Žato ocenjujem, da je takšen predlog novele tudi v nasprotju z Zakonom o spodbujanju turizma, ki določa, da je spodbujanje turizma v Republiki Sloveniji v javnem interesu«. Morda bodo poslanci in poslanke podprli županjin predlog dopolnitve 17. člena Zakona o trgovini, da bi k besedilu »Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi, razen: prodajaln za nujne življenjske artikle, ki so lahko odprte največ do deset nedelj v letu, prodajaln z omejeno površino prodajnega prostora do 200 m2 na bencinski servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih, železniških in avtobusnih postajah, ki so lahko odprte brez omejitev, dodali... in prodajaln v občinah kot turističnih območjih kot ga opredeljuje Zakon o spodbujanju razvoja turizma, če je na njenem območju v preteklem letu opravljenih več kot 300.000 nočitev ali je na njenem območju 4.500 ležišč v nastanitvenih objektih.« »Takšna odločitev poslank in poslancev Državnega zbora zagotovo ne bi bila v nasprotju z voljo volivcev, še zlasti pa ne v nasprotju z voljo večine občank in občanov Pirana, ki so se na referendumu opredelili proti predlagani omejitvi obratovalnega časa prodajaln«, pojasnjuje piranska županja, ki se je prejšnji teden sešla tudi s predstavniki portoroških trgovcev. Tudi ti so poslance državnega zbora opozorili na svoje pomisleke v zvezi z zaprtjem trgovin ob nedeljah. V svojem pismu so med drugim zapisali, »da se njihova dejavnost odvija na področju, ki je izključno vezana na turistično sezono in predstavlja velik del obalne turistične ponudbe.« Poudarili so tudi, da »bi zaprtje trgovin omrtvilo tisto dejavnost v Portorožu in na Bernardinu, kije za goste izredno pomembna« ter dodali, »da si ne morejo predstavljati turistične sezone, ko je na Obali izredno veliko domačih in tujih turistov, ki se bodo sprehajali mimo zaprtih trgovin.« »S takšnim ukrepom bomo samostojni podjetniki, ki izvajamo navedeno dejavnost, primorani organizirati delo drugače, kar potegne za seboj tudi odpuščanje mladih delavk in zaradi nerentabilnosti (ob nedeljah in praznikih je v turističnih krajih največ dela) zapiranje trgovin«. Županja je predstavnicam portoroških trgovcev, ki so jo obiskale, obljubila vso pomoč, sporoča služba za odnose z javnostmi Občine Piran. PRODAJA MODNIH OBLAČIL ŽENSKA OBLAČILA Gojmira Crnjoša s.p. Obala 4b, BERNARDIN 6320 Portorož Tel.: 05 67 42 033 Srečna 2006 MOŠKA OBLAČILA TRGOVINA V IZOLI -SIMONOV ZALIV Moderato Cantabile d.o.o. Morova 25 c 6310 Izola Tel.: 05 64 01 232 Telefaks: 05 64 01 231 Naši umetniki za otroke Na dobrodelni dražbi umetniških del v Izoli so zbrali 1,7 milijona tolarjev za otroke. Naj višjo ceno na dražbi 310.000 SIT je dosegla slika - akril - Abitantski hrast slikarja Andreja Trobentarja. Akril Sončni zahod slikarke Marice Frančeškin je bil prodan za 205.000 SIT. Slika Brez Naslova Marjana Novaka-Slunjskega je dosegla ceno 135.000 SIT, prav toliko tudi akril Galebi avtorice Martine Žerjal. Skupinska slika Zvezdice Društva prijateljev mladine Izola — otroške delavnice Zvezdice, je bila prodana za 110.000 SIT. Izkupiček bodo namenili za nakup igrala na otroškem igrišču Birba. Od keramike je najvišjo ceno 46.000 SIT dosegla Šatulja avtorice Snežiče Krajnc, mikaven nakit iz keramike je bil prodan za 16.000 SIT. V Manziolijevi palači so tako tudi letos organizirali dobrodelno dražbo umetniških del pod skupnim naslovom Naši umetniki za otroke. Sedemindvajset umetnikov je podarilo 32 svojih del in večino teh so 6. decembra zvečer uspešno prodali na dražbi, izkupiček 1.761.000,00 SIT pa bodo namenili za nakup opreme za otroški igralni kotiček in igrala za otroško igrišče Birba. V Občini Izola deluje Društvo prijateljev mladine, ki organizira otroške delavnice imenovane Zvezdice. »Naši umetniki so se zopet izkazale in se v velikem številu odzvali pobudi, da bi s prodajo svojih stvaritev storili nekaj koristnega za otroke. Občina z veseljem podpira dejavnost Zvezdic in je hvaležna umetnikom za njihovo humano pobudo«, je v uvodniku brošure z imeni umetnikov in fotografijami 32 del zapisala županja Breda Pečan in na prireditvi opozorila tudi na zanimive iskrene misli otrok, zapisane v tej knjižici. Svoja umetniška dela so podarili: Matej Pevec, Jelka Ivanovič&Sandi Šanca, Milan Obradovič-Karp, Marjan Motoh, Andrej Trobentar, Marica Stefančič, Irena Jalenčič-Lela, Dragana-Dada Curih, Marica Frančeškin, Marjan Novak-Slunjski, Franka Blaževič, Zorko Dežjot, Ivan Stojan Rutar, Vojko Gašperut, Milenka Arsenov, Sonja Povhe, Dalaj Aegol in Miranda Rumina, Rahela Bizjak, Dušan Fabič, Vilina Hauser, Zdenka Petek, Mira Puhar, Martina Žerjal, Matjaž& Silvo Art Glass, Snežiča Krajnc, Marija Pianetzky Godina, Janja Sever. Pri pripravi izvedbe so sodelovali številni posamezniki, ustanove in podjetja; med njimi Občina Izola, Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola, Tiskarna VEK Koper, Rudi Bučar, Korenika & Moškon in drugi. Franc Krajnc Izola Kdo Je odgovoren za naraščajočo nestrpnost v plesnem klubu Fredi? »Ne morem mimo grdih dogodkov«, piše članica Plesnega kluba Fredi Izola svojemu predsedniku društva Adiju Kolencu. Po vsem tem kar se dogaja v zadnjem času v tem klubu ga sprašuje, ali on sploh ljubi ples, ali sploh dovoli komu povedati svoje mnenje? Zna povedati, da so v klubu, ki je znan daleč naokoli po ljubiteljski kulturi plesa, imeli vzpone in padce, osem let trdo in uspešno delali, marsikaj »požrli«, ustvarili dejavnost prijazno ljudem, sedaj pa..., naenkrat »policijsko« vodenje, eklatantno kršenje pravil društva, zlonamerna izločanja, sumničenja in nerazumevanje, nestrpnost, glasni prepiri na sejah IO in nemir, kar že čutijo tudi tečajniki, ki bi ob taki situaciji lahko bili za vedno izgubljeni. Zanimivo vprašanje, kdo je kriv za tako stanje v klubu, kdo deluje v ozadju in s kakšnimi cilji ter ali ima občina, ki finančno podpira ljubiteljska društva, pregled nad dogajanjem? Predsednik društva Adi Kolenc nam j e po telefonu povedal, da naj bi šlo v klubu tudi za primere kaznivega dejanja, vendar je iz prvih razgovorov s prizadetimi mogoče razpoznati, da gre predvsem za kršenje pravil društva, določil pogodbe o poslovnem sodelovanju, prejudiciranje sklepov, samopašništvo vodilnih in globoka razhajanja med člani izvršilnega odbora, kar je vneslo v društvo popolni razkol. Kaže, da se bo moral nujno sestati občni zbor društva in v temeljih razčistiti stvari. % fujifilm Canon outmpus pentax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: sectOr <£* _.°P_________ vn,n^xTiim'; BREIL TISSOT ZZERO c<7>>. . . 1} primorski u'rp Občina piraH Comu n e di pirano OBVESTILO Skladno z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS št. 11/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-l) je Občina Piran pričela z aktivnostmi za pripravo prostorskih aktov “Strategija prostorskega razvoja Občine Piran” in “Prostorski red Občine Piran”, ki bosta nadomestila veljavne “Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran” in “Prostorske ureditvene pogoje”. V sklopu priprave obeh prostorskih aktov se bodo preučile tudi vse razvojne pobude in predlogi za prostorske ureditve, ki niso bili vključeni v postopke priprave veljavnih prostorskih aktov oziroma pogojujejo spremembo namenske rabe in drugih sprejetih planskih določil. OBVEŠČAMO PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE, DA SPREJEMAMO POBUDE ZA PRIPRAVO STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA IN PROSTORSKEGA REDA OBČINE PIRAN DO DNE 31. JANUARJA 2006 Obravnavali bomo tudi pobude, ki so bile oddane v preteklem obdobju (od sprejetja “Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran , (Ur.objave Primorskih novice, št. 26/98, z dne 31. 07.1998”) dalje. Pobudo lahko oddate na obrazcih , ki so na razpolago v Uradu za okolje in prostor, Občine Piran ali na spletnih straneh: www. piran. si Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. Štev.:35005-7/2005, 35005-8/2005 Piran, 22.11.2005 AVVISO In conformita alla Legge sulVassetto del territorio (Gazzetta ufficiale della RS n° 11/02, 8/03-corr. e 58/03-ZZK-l) il Comune di Pirano ha avviato le attivita per la stesura degli atti di assetto territoriale denominati “Strategia dello sviluppo territoriale del comune di Pirano” e “Ordine territoriale del comune di Pirano”, che sostituiranno le vigenti “Componenti territoriali del piano a medio e a lungo termine del comune di Pirano” e le “Condizioni di assetto territoriale”. NelPambito della preparazione di entrambi gli atti territoriali saranno vagliate le iniziative e le proposte di sviluppo per gli assetti territoriali, che non sono State incluse nel procedimento di preparazione degli atti territoriali vigenti, ovvero che sono condizionate alla modifica della destinazione d’uso e delle altre disposizioni di pianificazione approvate. Tanto premesso SINVITANO LE PERSONE GIURIDICHE E QUELLE FISICHE ADINOLTRARE SINO AL 31 GENNAIO 2006 LE INIZIATIVE PER LA STESURA DELLA STRATEGIA DELLO SVILUPPO TERRITORIALE E PER L’ORDINE TERRITORIALE DEL COMUNE DI PIRANO. Saranno vagliate anche quelle iniziative che sono State inoltrate nel periodo pregresso (dalVapprovazione delle “Modifiche ed integrazioni delle componenti territoriali del piano a medio ed al lungo termine del comune di Pirano - Pubbl.ufficiali delle Primorske novice, n° 26/98, del 31. 07.1998 - in poi). Le iniziative possono essere inoltrate sui moduli a disposizione presso 1’Ufficio per 1’ambiente ed il territorio del Comune di Pirano o sulle pagine internet: www.piran.si Il Sindaco del Comune di Pirano prof. Vojka Štular No.: 35005-7/2005, 35005-8/2005 Pirano, 22.11.2005 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 'Vsem članom naše stranke, ohčanom in občankam, vohivkam in vodvcem ter našim simpatizerjem, vsem, ki se trudite za SoCjši jutri, želimo vesele 6ožične praznike ter uspešno novo leto 2006. OBČINSKI ODBOR PIRAN prof. dr. ‘Marko -Pavliha Peugeot Slovenija podaril avto Fakulteti za pomorstvo in promet Emmanuel Dehaudt, tehnični direktor družbe Peugeot Slovenija je v ponedeljek, 12. decembra dopoldne, po podpisu pogodbe o donatorstvu, pred prostori Oddelka za pomorstvo (bivša čolnarna) v Portorožu dekanu Fakultete za pomorstvo in promet (FPP) prof dr. Juriju Kolencu slavnostno izročil ključe avtomobila znamke Peugeot 1007, ki ga bo fakulteta uporabljala izključno v pedagoške namene. Emmanuel Dehaudt je s ponosom povedal, da je v servisu Peugeot že zaposlen bivši študent FPP. Gre za sodoben avtomobil, na motorju katerega bodo študentje opravljali razne laboratorijske teste in meritve emisij ter tudi tako spoznavali vplive delovanja motorja na okolje, kakor tudi poskušali iznajti kaj novega. Na fotografiji Primorskega utripa: Gospod Emmanuel Dehaudt predaje ključe avtomobila dekanu FPP, prof. dr. Juriju Kolencu Obala 26, Portorož Vsem gostom, Cju6iteCjem mediteranske kuhinje v naši restavraciji Mistika terposfovnim partnerjem se zahvaCjujemo za oSiskjv Cetošnjem [etu, želimo vesele 6ožične praznike, srečno novo Četo 2006 se priporočamo za o6isk\ St. BERNARDIN ADRIATIC RESORI 8 CONVENTION CENTER PORTOROŽ - SLOVENIJA Vam in vašim najbližjim želimo vesele božične praznike in da bi vam sončni žarki v prihajajočem letu 2006, v vsakodnevne trenutke delovnih izivov in osebnih preiskušenj, prinesli obilo poslovnih uspehov, prijaznih misli, zadovoljstva in osebne sreče. * LEADER je lahko priložnost Na delavnici v prostorih KS sv. Peter, 8. decembra 2005, ki jo je vodil koordinator Srečko Gombač, je bil poleg nekaterih drugih tudi dan zanimlV predlog skupnega razvoja turistične ponudbe in vzpostavitve mreže sodelovanj lokalnih partnerjev v okviru evropskega programa Leader. Zanimivosti 0 projektih, ki temeljijo na partnerstvu, bomo objavili v naslednji številki. rt 4>M