Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49, 1996, s. 5- 32 
GDK 176.1 Fagus silvatica (L.): 228 
PREVRŠČANJE DREVES V OPTIMALNI FAZI BUKOVEGA 
GOZDA 
Marijan KOTAR• 
Izvleček 
Prispevek obravnava rezultate raziskave zgradbe bukovih gozdov Slovenije na 18 
rastiščnih enotah. Analizirani bukovi debeljaki so enomerni, vendar glede starosti 
izkazujejo določeno raznodobnost. Raziskava je bila usmerjena v ugotovitev starostne 
zgradbe sestojev ter v proces prevrščanja, ki zajema časovni razmak 60 let. Podrobno so 
obravnavani tisti osebki, ki tvorijo zgornjo višino sestoja, to je 100 najdebelejših na ha. 
Prevrščanje teh dreves je v debeljakih razmeroma skromno, na posameznih rastiščih 
celo neznatno. Drevesa, ki tvorijo zgornjo višino sestoja, so praviloma tudi nekoliko 
starejša od preostalih, torej tista, ki so pričela rasti že v začetnem delu pomladitvene 
dobe. 
Ključne besede: bukev, socialni sestop, prevrščanje, starostna zgradba. 
DIFFERENTIATION IN MATURE BEECH STANDS 
Abstract 
The paper discusses results of a study on the cornposition of beech stands in 18 site 
units in Slovenia. The analysed mature beech stands are uniform but are characterised 
by certain uneven-agedness. The aim of the study was to determine age composition of 
these stands and to examine differentiation process within a period of 60 years. Top 
height trees, that is a hundred largest trees per hectare, are dealt with in detail. The 
differentiation process of these trees was relatively modest in mature stands, even 
insignificant in individual sites. These top height trees are, as a rule, a little older than 
other trees, that is trees which started growing early in the regeneration period. 
Key words: beech, differentiation process, suppression and natura/ mortality, shifting, age 
structure 
* dr., redni profesor, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 
6 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
VSEBINA 
1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA ................................ 7 
2 CILJ RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI OBJEKT ................... 9 
2.1 Cilji raziskave ....................................................................... 9 
2.2 Raziskovalni objekt.. ............................................................. 9 
3 METODE DELA .................................................................. 1 O 
4 REZULTATI ANALIZE IN RAZPRAVA ............................... 13 
4. 1 Prevrščanje dreves, ki so tvorila zgornjo višino v 
zadnjih šestih desetletjih .................................................... 13 
4.2 Jakost prevrščanja glede na starost sestoja, jakost 
redčenj ter stopnjo raznodobnosti ...................................... 26 
4.3 Prevrščanje dreves glede na rodovitnost rastišča .............. 27 
5 SKLEPNE UGOTOVITVE ................................................. 28 
6 POVZETEK ........................................................................ 29 
SUMMARY ......................................................................... 30 
ZAHVALA ........................................................................... 31 
VIRI. .................................................................................... 32 
7 
Kotar, M.: Prevrščanje dreves v optimalni fazi. 
1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA 
Rast gozdnega sestoja je tesno povezana s procesom naravnega izločanja 
dreves. Tako iz mladja, ki ga tvori več stotisoč osebkov, zraste gošča, ki ima 
nekaj desettisoč dreves, iz nje letvenjak z nekaj tisoči osebkov in iz tega na 
koncu debeljak z nekaj sto osebki. Naravno izločanje, ki ga v začetnih razvojnih 
stadijih gozda usmerjajo predvsem dejavniki okolja - zato ga imenujemo tudi 
izločanje prve stopnje (LEIBUNDGUT 1966) - pozneje preide v izločanje druge 
stopnje, ki je posledica boja za prostor in ga uravnavata notranja dejavnika kot 
sta tekmovalna moč osebka in sposobnost prenašanja zasenčitve. Rezultat tega 
izločanja je v naravnem gozdu naravnost neverjeten, saj je delež osebkov, ki 
preživijo od mladja do debeljaka manj kot O, 1 %, preživi jih manj kot vsak tisoči. 
Tudi v gospodarskem gozdu, ki je nastal na osnovi naravnega mladja, delež 
preživelih ni bistveno drugačen, povsem drugačen pa je v gozdu, ki je nastal s 
sadnjo, kjer preživi oziroma dočaka razvojno fazo debeljaka vsak deseti do 
dvajseti od tistih, ki so bili posajeni. Nas zanima predvsem to, kateri pa so tisti 
osebki, ki uspejo, da se obdržijo v sestoju vse do njegove pomladitve. Kljub 
temu, da v rasti in razvoju enomernega gozda velja socialni sestop, ki pomeni, 
da osebek, ki je v rasti toliko zaostal, da ni več v sloju dominantnih osebkov, 
nima več možnosti, da se ponovno uvrsti med dominantne (razen ob izjemnih 
dogodkih), ne moremo v mlajših razvojnih fazah gozda določiti tistih osebkov, ki 
bodo dočakali zadnjo razvojno fazo, to je debeljak. Vemo samo, da so to 
nekateri osebki iz zgornjega, t.j. dominantnega sloja. Socialni sestop lahko 
ponazorimo z naslednjim pravilom: osebki, ki danes tvorijo zgornjo plast (sloj), 
so bili tudi v zgornjem sloju drogovnjaka, osebki, ki so tvorili takrat zgornji sloj 
drogovnjaka, so bili tudi v zgornjem sloju letvenjaka in tako nazaj vse do gošče, 
ko se je pričelo izločanje druge stopnje. Na osnovi zakonitosti naravnega 
izločanja prek socialnega sestopa lahko ugotavljamo samo za nazaj, da so bili 
današnji dominantni osebki, dominantni tudi v predhodnih razvojnih fazah 
gozda. Ne moremo pa ugotoviti vnaprej, kateri osebki iz današnjega zgornjega 
sloja gošče bodo oblikovali zadnjo razvojno stopnjo, t.j. debeljak. Gozd v svoji 
rasti in razvoju sledi kaotičnemu procesu, za kaotične procese pa je značilno, da 
je vsaka dolgoročna napoved njihovega poteka praktično nemogoča, ker so 
izredno občutljivi za izredno majhne spremembe. Vsak še tako majhen impulz je 
dovolj, da se popolnoma spremeni način delovanja. Pomislimo samo na napad 
lubadarja, snegolom itd., kako spremenijo smer razvoja v gozdu. Tudi v 
gospodarskem gozdu, kjer z nego uravnavamo smer razvoja v željeno smer, kar 
8 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
pomeni, da že v letvenjakih, včasih pa že v gošči posebej pospešujemo tiste 
osebke, ki naj bi tvorili končno podobo sestoja, je napovedovanje oziroma 
določitev tistih, ki bodo ostali v sestoju do konca, povezana z velikim tveganjem. 
Tudi v gospodarskem gozdu je rast in razvoj gozda do določene mere kaotičen 
proces. To qokazujejo tudi nekatere raziskave, ki so bile izvedene v bukovem 
drogovnjaku (MLINŠEK/FERLIN 1992). Po 24 letih je od prvotnega števila 
izbranih dreves, ki so bila v zgornjem sloju in so jih pospeševali, ostalo kot 
izbrana drevesa samo še 49%, vendar so bila številna od teh takšna, ki niso bila 
izbrana pri prvem redčenju. 
Kolikor starejši je sestoj, toliko manj intenzivno je izločanje, v debeljaku, ko 
drevesa ne razširjajo več svojih krošenj, pa ga skoraj ni, zato je zgradba 
razmeroma konstantna. Ni več prevrščanja med drevesi. V gospodarskem 
gozdu v tej razvojni fazi prekinjamo sklep krošenj s svetlitvenimi redčenji, da 
ohranjamo enako široke letne prirastke v debelino, ki bi se sicer zmanjšali zaradi 
prehitrega odmiranja spodnjih delov krošenj dreves. 
Kako se spreminja zgradba gozdov in kako poteka proces socialnega sestopa, 
nam kažejo meritve s stalnih raziskovalnih ploskev. Žal pa je teh ploskev malo 
in so marsikje bile osnovane šele v zadnjih desetletjih. Dober - čeprav ne tako 
natančen - vpogled v rast sestoja za nekaj desetletij nazaj dobimo tudi z 
debelnimi analizami v sestojih, ki so bili bolj ali manj prepuščeni naravnemu 
razvoju. če je prevrščanje dreves v debeljakih upočasnjeno, ali pa med 
dominantnimi drevesi sploh preneha, potem bodo drevesa, ki tvorijo zgornjo 
višino sestoja, ista ali vsaj v večji meri ista za več desetletij nazaj. Kot zgornjo 
višino vzamemo povprečno višino 100 najdebelejših dreves na ha (ASSMANN 
1961 ). Tako definirana zgornja višina ima prednost, ker jemlje kot osnovo vedno 
isto število osebkov na površino, ne glede na razvojno stopnjo sestoja, kar je za 
spremljavo strukturnih sprememb bolj primerno, kot če bi jemali povprečno 
višino določenega deleža dreves na ha (n.pr. Weise-jeva zgornja višina). 
9 
Kotar, M.: Prevrščanje dreves v optimalni fazi ... : 
2 CILJ RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI OBJEKT 
2.1 Cilji raziskave 
V raziskavi smo postavili naslednje podmene: 
- V bukovih debeljakih ostajajo drevesa, ki tvorijo zgornjo višino, ista daljše 
časovno razdobje (60 let). če ta hipoteza velja, potem med najdebelejšimi 
osebki v tej razvojni fazi ni več prevrščanja. Sto najdebelejših ostaja 100 
najdebelejših skozi daljši čas, zato za to razvojno fazo lahko le v manjši meri 
govorimo, da je proces rasti kaotičen proces. 
V bukovih debeljakih, ki so bili prepuščeni naravnemu razvoju, je stalnost 
istih dreves v kolektivu 100 najdebelejših večja kot v gozdu, kjer smo 
usmerjali njegov razvoj z redčenji. Z redčenji pospešujemo najlepše osebke, 
ki pa niso vedno tudi najdebelejši. Vendar tudi z redčenji ohranjamo vsaj 
določen delež najdebelejših, ker s tem ohranjamo fizično stabilnost sestoja. 
Bukovi sestoji so nastali s pomlajevanjem z oplodno sečnjo, kar ima za 
posledico različno starost dreves (že na manjši površini) znotraj istega 
sestoja, zato domnevamo, da so najdebelejša drevesa tudi najstarejša. V tem 
primeru pomeni predrast v mladju tudi večjo verjetnost, da bo osebek v 
končnem sestoju ali z drugimi besedami: večja starostna prednost pri 
pomlajevanju pomeni tudi večjo verjetnost za uvrstitev v končno zgradbo 
sestoja. 
- če so drevesa, ki v debeljaku tvorijo zgornjo višino, tvorila zgornjo višino tudi 
v predhodnih razvojnih fazah, potem krivulja njihove višinske rasti 
predstavlja tudi razvojno krivuljo zgornje višine. 
2.2 Raziskovalni objekt 
Raziskavo smo izvedli na 18 rastiščnih enotah, kjer je bukev glavna graditeljica 
sestojev. V rastiščno enoto so zajeta tista rastišča, katerih fitocenoze so 
uvrščene v isto sintaksonsko enoto (asociacija ali pa subasociacija). V teh 
enotah smo izbrali sestoje, ki ustrezajo naslednjim kriterijem: 
- sestoj mora biti v optimalni razvojni fazi in v tisti starosti, ko pričnemo z 
obnovo (starost 100 let in več), 
- sestoj naj bo čimbolj enomeren in naj ima jasno izoblikovano streho sestoja, 
- sestoj naj bo čimbolj čist (več kot 90% lesne zaloge naj bo bukve), 
- sestoj naj ima čimvišjo lesno zalogo oziroma naj bo takšen, kjer ni bilo 
redčenj ali pa so bila izvedena z nizko jakostjo, 
10 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
- sestoj naj bo čimbolj kvaliteten. 
V tako izbranih sestojih smo naključno položili 5 vzorčnih ploskev velikosti 30 x 
30 m. Osnovni podatki o rastiščih in sestojih na vzorčnih ploskvah so dani v 
preglednici 1 in 2. 
3 METODE DELA 
Raziskava je bila izvedena v obliki statističnega poskusa s petimi ponovitvami. 
Rastiščne enote, ki imajo vlogo faktorja, so bile aplicirane z 18 vrednostmi. 
Ploskev predstavlja ponovitev znotraj rastiščne enote. Na ploskvi smo posekali 
vsa drevesa, njihova debla razrezali na najmanj 6 sekcij ter odvzeli kolobarje, ki 
so služili za poznejšo debelno analizo. Prvi kolobar smo odvzeli na višini 0,30 m 
(panj), drugega pa v višini 1,3 m (v prsni višini). V krošnji so bile sekcije krajše, 
zato je debelna analiza dala natančnejše podatke višinskega priraščanja v 
zadnjih desetletjih. Poleg izmere vseh živih dreves smo izvedli tudi izmero 
panjev in mrtvih dreves. Panjem smo določili tudi čas njihovega nastanka (čas 
poseka). Služili so nam kot osnova za določitev poseka in količine lesa, ki je 
odmrla v zadnjih desetletjih. 
Za vsako ploskev smo ugotovili povprečno starost vseh dreves in povprečno 
starost dreves, ki tvorijo zgornjo višino v času poseka. Za ista drevesa to je 9 
dreves smo ugotovili povprečno višino po desetletjih za 60 let nazaj. Poleg 
povprečne višine 9 najdebelejših dreves med analizo smo izračunali tudi 
povprečne višine tistih dreves, ki so bila najdebelejša pred 1 O leti, pred 20 leti, .. 
. in pred 60 leti. To so dejanske zgornje višine sestoja na raziskovalni ploskvi ob 
domnevi, da so v tem času odmrla ali bila drugače odstranjena le tanjša 
drevesa. Analiza panjev je to domnevo potrdila. 
Za ovrednotenje prevrščanja smo uporabili metodo rangov. Drevesa smo 
rangirali od najdebelejšega proti najtanjšemu. Najdebelejše drevo je dobilo rang 
1, drugo po debelini rang 2 itd., zadnje, najtanjše drevo rang N. Rangiranje smo 
izvedli za vsako desetletje za 60 let nazaj. če ni bilo preslojevanja, potem je 
imelo drevo, ki ima danes rang 1, isto vrednost ranga pred 10 leti, 20 leti ... 60 
leti. Seveda bi takšno prevrščanje morali izvesti z rangiranjem po višini drevesa. 
11 
Kotar, M.: Prevrščanje dreves v optimalni fazi ... : 
Ker pa ugotavljamo zgornjo višino za 100 najdebelejših na ha oziroma v naši 
ploskvi za 9 najdebelejših, smo rangiranje izvedli po debelini. 
Ker proučujemo, kako so se prevrščala le tista drevesa, ki tvorijo zgornjo višino, 
smo kot kriterij izbrali vsoto rangov, ki jih imajo najdebelejša drevesa. 
Med analizo znaša vsota rangov I:Ro = 45 izračunamo jo po obrazcu 
a1 + a 0 (1 + 9) I:R = 
2 
n = -
2
- · 9 45. 
To je razumljivo, ker tvori zgornjo višino prvih 9 najdebelejših dreves. 
če so bila ista drevesa najdebelejša tudi pred 1 O, 20, ... in 60 leti, potem je 
vsota rangov vedno 45. če pa se je med 9 najdebelejših pred 1 O leti uvrstilo 
samo prvih 8 najdebelejših med analizo ter drevo, ki je bilo med analizo po 
rangu šele 15., potem je dejansko vsota rangov 
1 + 8 
l:R 10 - 2
- · 8 + 15 = 51 
(oziroma 45 - 9 + 15 = 51). Tako lahko štejemo vsoto rangov rR kot slučajno 
spremenljivko, ki ima (~) deveteric. če zapišemo v splošni obliki, kjer je : 
1 s n s N, potem velja: 
n(n + l) ( ~;i:fll+1), n pri čemer je vseh vrednosti nN - n2 + 1 
2 2(2N - n+ l) 
rR: 
(:) pomeni N na n binomsko 1 n 1 
(:r -- -··-(:r (:) 
V tem primeru pomeni, da ima lahko spremenljivka I:R minimalno vrednost 
n(n + 1) n 
LRMiN = 
2 
in maksimalno vrednost LRMAx = 2 (2N - n +1). 
l 
Verjetnost, da zavzame .'ER te vrednosti je: P(.'ERM1N) = (~. 
n 1 
p(LRM1N+1) = (~), ... in p(LRMAx) = (~). 
12 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
Seveda dejanska verjetnost spremenljivke v analiziranih vzorčnih ploskvah tudi 
približno ne sledi verjetnosti, ki izhaja iz teoretične porazdelitve; vendar ta 
domneva služi našemu namenu analize. 
Dejansko je verjetnost, da IR med analizo zavzame vrednost n(n+1) kar 
2 
enaka 1, potem pa se z leti (desetletji) zmanjšuje. 
Matematično upanje E(IR) = n(N + 1) in njena disperzija 
2 
D(IR) = _!_ n(N + 1) (N - n). 
12 
V našem posebnem primeru, ko je n = 9, N = število dreves na ploskvi, pa 
dobijo gornji obrazci naslednjo obliko: 
IR(9): 
45, 46, ...... 9N-36 
pri čemer je vseh vrednosti 9N-80. 
9 
E(I: R(9)) 
9 3 
2 (N + 1) in D(I: R(9)) = 4 (N + 1) (N - 9). 
Kot kazalnik oziroma merilo prevrscanja lahko vzamemo kar razliko med 
dejansko vsoto rangov IRk in minimalno vsoto rangov IRMIN = 45, 8 = IRdej -
45, vendar je to merilo dobro le pri enakem številu dreves na ploskvi (enak N). 
Na ploskvah imamo različno število dreves, zato je primernejši kazalec 11k, ki ga 
izračunamo po naslednjem obrazcu: 
( 
I R - 45 ' 
llk = l - I R~ - 45j 
V primerih ko so drevesa, ki so tvorila zgornjo višino pred 1 O, 20, ... 60 leti ista 
kot med analizo, potem je vrednost 11k = 1, v preostalih primerih pa je manjša 
kot 1 in se približuje proti vrednosti nič, oziroma je enaka nič, če je 
IRk=IRMAX• Kazalnik 11k ima podoben pomen kot kvantilni rang, ki nam 
umesti IRk glede na IRMIN- Pri tem pa tečejo vrednosti kvantilnega ranga od 1 
proti nič, če se IRk odmika od IRMIN proti IRMAX• 
Kotar, M.: Prevrščanje dreves v optimalni fazi 
4 REZULTATI ANALIZE IN RAZPRAVA 
4.1 Prevrščanje dreves, ki so tvorila zgornjo višino v zadnjih 
šestih desetletjih. 
13 
Prevrščanje smo izvedli z rangiranjem. Med analizo smo rangirali drevesa po 
debelini od najdebelejšega proti tanjšemu. Povprečna višina prvih devetih 
najdebelejših predstavlja zgornjo višino med analizo. V preteklih desetletjih smo 
zopet izbrali po devet najdebelejših dreves, vendar smo prvim devetim pripisali 
tiste range, ki so jih imeli v času analize. Zato je vsota rangov v preteklih 
desetletjih večja kot med analizo ali pa kvečjemu enaka, to je 45 in to v primeru, 
da so bila najdebelejša drevesa (9 najdebelejših) vedno ista. Rezultati te analize 
so prikazani v preglednici 2. 
Preglednica 1: Splošni podatki o rastišču in sestoju na vzorčnih ploskvah 
Table 1: General site and stand data in sample plots 
1. Querco- 1 670 w 131 8,1 773 20 
Luzulo 2 680 w 134 4,5 804 7 
Fagetum 3 640 N 134 3,9 761 14 
(Q - L F) 4 650 sw 133 8,9 593 14 
Dletvo 5 650 s 129 10 5 645 11 
2. Adenostylo- 1 1240 s dolomit 143 11, 1 764 1 
Fagetum l. 2 1230 SE 143 18,2 628 5 
(Ad. - F - l.) 3 1240 SE 143 17,2 537 17 
Sviščaki 4 1250 SE 154 16,2 596 11 
5 1265 sw 146 19,4 571 16 
3. Luzulo-Abieti- 1 1040 NW krem. 160 26,9 913 30 
agetum 2 960 NW keratofir 146 21,8 904 35 
F prealp. 3 920 NW 133 23,8 901 37 
(L - A - F) 4 880 NW 123 24,9 733 43 
Polamanek 5 900 NW 145 28,7 796 46 
4. Luzulo- 1 530 N peščenjaki 107 17,0 1002 4 
Fagetum 2 560 NE 110 8,0 891 17 
(L - F) 3 540 NE 98 15,6 754 38 
Velika kopa 4 550 NE 107 8,0 704 29 
5 600 NE 99 11,3 576 31 
5. Abieti- 1 980 SE apnenec, 129 17,2 499 29 
Fagetum. 2 980 SE dolomit 129 14,7 614 22 
din. maian 3 1020 NE 137 16,6 559 41 
(A - F maian.) 4 1010 w 135 21,8 542 23 
Jur'eva dolina 5 1020 sw 131 29,4 490 26 
14 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
Preglednica 1: nadaljevanje 
Table 1: Coni. 
Rastiščna Ploskev NV. E .. M.p. .• • Aif;_ ;,:šOi'i },\loUi,, :Rj_ 
enota 1--.' :· \}~ 
6. Querco- 1 510 NW apnenec 161 23,4 804 2 
Fagetum 2 520 NW 157 15,4 768 13 
(Q- F) 3 530 NW 146 16,4 961 6 
Bukov vrh 4 540 NW 160 15,9 895 6 
5 540 NW 160 17,4 754 7 
7. Hacquetio- 1 800 sw dolomit 155 24,0 1006 9 
Fagetum 2 780 sw 142 40,1 914 12 
(H - F) 3 770 sw 130 31,6 637 11 
Peščenik 4 760 sw 159 25,1 797 13 
5 740 sw 137 16,9 830 7 
8. Festuco 1 500 SE peščenjaki 121 24,0 1045 3 
drymeiae- 2 500 SE 132 25,0 870 14 
Fagetum 3 510 SE 94 13,8 872 8 
(F - F) 4 500 SE 123 27,3 845 18 
Mali Jurjevec 5 510 SE 102 15,8 1058 9 
9. Abieti- 1 900 NE dolomit 156 29,3 759 26 
Fagetum 2 890 NE 158 24,8 724 15 
din.typ. 3 910 NE 174 30,7 590 37 
(A- F typ.) 4 1010 sw 184 48,6 825 37 
Draqa 5 1000 sw 196 39,5 778 8 
10. Blechno- 1 490 NW skrilavci, 187 13,5 693 21 
Fagetum 2 490 NW peščenjaki 190 11,2 694 1 
(B- F) 3 500 NE 184 6,7 802 31 
Mamolj 4 500 NE 188 20,1 764 51 
5 490 NW 185 47,9 633 21 
11. Lamio 1 600 sw dolomit 139 13,9 730 1 
orvalae-
Fagetum l. 2 660 sw in 147 16,3 847 11 
(L o. - F - l.) 3 680 w apnenec 143 25,4 684 5 
Idrija 4 880 NW 119 17,5 904 9 
5 890 NW 136 22,6 997 9 
12. Luzulo 1 1200 SE apnenec 137 24,9 439 45 
niveae-
Fagetum 2 1200 SE 147 34,0 479 35 
(L niv. - F) 3 1260 SE 161 33,1 410 15 
Gozdec 4 1270 SE 155 27,3 405 51 
5 1270 SE 145 27,5 455 16 
13. Anemone- 1 900 NW apnenec 154 11,8 653 13 
Fagetum 2 900 NW 151 9,0 628 15 
(An - F) 3 920 NW 152 4,2 731 20 
Krma 4 870 NW 145 5,7 669 18 
5 890 NW 149 10,6 566 31 
Preglednica 1: nadaljevanje 
Table 1: Cont. 
14. Seslerio- 1 610 
Fagetum 2 650 
(Ses. - F) 3 650 
Starod 4 700 
5 580 
15. Lamio 605 
orvalae-
Fagetum II. 2 605 
(L o. - F - II.) 3 600 
Šoštanj 4 570 
5 540 
16. Enneaphyllo- 1 870 
Fagetum l. 2 860 
(E F - l.) 3 850 
Gače 4 840 
5 900 
17. Enneaphyllo- 1 680 
Fagetum II. 2 680 
(E - F - II.) 3 720 
Gorjanci 4 700 
5 730 
18. Adenostylo- 1 1380 
Fagetum II. 2 1390 
(Ad. - F - II.) 3 1375 
Ždroclje 4 1420 
5 1420 
Legenda: 
N.V. = nadmorska višina v m 
E. = ekspozicija 
M.p. = matična podlaga 
A = starost v letih 
SDA = standardni odklon za starost 
15 
Kotar, M.: Prevrščanje dreves v optimalni fazi .... 
NE apnenec 112 31,3 364 63 
E 110 29,2 345 45 
NW 124 28,0 349 37 
SE 120 18,9 456 79 
E 123 24,2 366 48 
NE apnenec 105 11,9 643 26 
NE 105 12,2 916 20 
N 102 13,6 879 7 
NE 109 8,3 753 20 
N 102 15,3 558 9 
NE dolomit 146 28,2 852 10 
NE in 134 24,2 824 9 
N apnenec 123 24,2 548 10 
N 132 22,8 677 13 
N 147 25,5 724 26 
N lapornati 128 11,0 810 49 
N apnenec 127 10,2 788 49 
N 129 11,0 828 46 
N 132 4,0 951 19 
N 132 3,4 891 26 
sw apnenec 156 18,9 405 33 
NW 178 32,6 405 19 
sw 129 17,2 410 31 
NW 166 21,6 414 18 
NW 155 16,1 366 28 
Vol. = lesna zaloga stoječega sestoja v času analize v m3/ha 
R% = količina odstranjene lesne mase v zadnjih 30 letih v % od lesne zaloge stoječega sestoja 
med analizo. 
16 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
Preglednica 2: Vrednosti koeficienta 1Jk in število dreves (n9), ki so bila med analizo med devetimi 
najdebelejšimi 
Table 2: Values ofthe coefficient 1Jk and the number of trees (n9) that were among the nine 
largest trees at the time of analysis 
Rastiščna to t~o ,t20 
enota PI. ll ne 1'110 n9 1120 ns 
1 Querco- 1 1,00 9 0,98 8 0,99 8 
Luzulo- 2 1,00 9 0,91 6 0,93 7 
Fagetum 3 1,00 9 1,00 9 0,99 8 
(Q - L - F) 4 1,00 9 1,00 9 0,98 8 
Dletvo 5 1,00, 9 0,99 8 0,96 7 
2 Adenostylo- 1 1,00 9 1,00 8 0,99 7 
Fagetum l. 2 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
(Ad. - F - l.) 3 1,00 9 1,00 8 0,99 8 
Sviščaki 4 1,00 9 0,99 8 0,99 8 
5 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
3 Luzulo- 1 1,00 9 1,00 8 1,00 9 
Abieti-Fagetum 2 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
prealpinum 3 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
(L - A - F) 4 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
Polamanek 5 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
4 Luzulo- 1 1,00 9 0,99 8 0,99 8 
Fagetum 2 1,00 9 1,00 9 0,96 7 
(L - F) 3 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
Velika kopa 4 1,00 9 0,99 8 0,99 8 
5 1,00 9 0,99 8 0,96 8 
5 Abieti-Fagetum 1 1,00 9 0,99 8 0,97 8 
din. maian. 2 1,00 9 1,00 9 0,99 8 
(A- F mai.) 3 1,00 9 0,99 8 0,98 8 
Jurjeva 4 1,00 9 0,98 8 0,97 8 
dolina 5 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
6 Querco- 1 1,00 9 1,00 9 0,99 8 
Fagetum 2 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
(Q - F) 3 1,00 9 1,00 9 1,00 8 
Bukov vrh 4 1,00 9 0,99 8 0,98 8 
5 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
7 Hacquetio- 1 1,00 9 1,00 9 0,94 7 
Fagetum 2 1,00 9 1,00 9 1,00 8 
(H - F) 3 1,00 9 0,95 6 0,92 6 
Peščenik 4 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
5 1,00 9 0,99 8 0,96 8 
8 Festuco 1 1,00 9 0,99 8 0,98 8 
drymeiae- 2 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
Fagetum 3 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
(F - F) 4 1,00 9 1,00 9 0,97 8 
Mali Jurievec 5 1,00 9 0,99 7 1,00 8 
9 Abieti-Fagetum 1 1,00 9 1,00 9 0,99 8 
din.typ. 2 1,00 9 0,99 8 0,98 8 
(A - F typ.) 3 1,00 9 0,99 8 0,98 7 
Draga 4 1,00 9 1,00 9 0,99 8 
5 1,00 9 0,99 8 0,96 7 
Preglednica 2: nadaljevanje 
Table 2: Cont. 
10 Blechno- 1 
Fagetum 2 
(B - F) 3 
Mamolj 4 
5 
11 Lamio orv.- 1 
Fagetum l. 2 
(L o. F -1.) 3 
Idrija 4 
5 
12 Luzulo niveae- 1 
Fagetum 2 
(L niv. F) 3 
Gozdec 4 
5 
13 Anemone- 1 
Fagetum 2 
(An· F) 3 
Krma 4 
5 
14 Seslerio- 1 
Fagetum 2 
(Ses. - F) 3 
Starod 4 
5 
15 Lamio orvalae- 1 
Fagetum II. 2 
(L o. - F - II.} 3 
Soštanj 4 
5 
16 Enneaphyllo- 1 
Fagetum l. 2 
(E - F - l.) 3 
Gače 4 
5 
17 Enneaphyllo- 1 
Fagetum II. 2 
(E-F-11.) 3 
Gorjanci 4 
5 
18 Adenostylo- 1 
Fagetum II. 2 
(Ad. - F -11.) 3 
Ždroclje 4 
5 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1 00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
1,00 9 
17 
Kotar, M.: Prevrščanje dreves v optimalni fazi .... 
1,00 9 1,00 9 
0,98 7 0,95 7 
1,00 9 1,00 9 
0,99 8 0,99 8 
0,96 7 0,94 8 
1,00 9 0,98 8 
0,97 8 0,97 8 
1,00 9 0,99 8 
0,99 8 0,99 8 
0,98 7 0,95 6 
1,00 9 1,00 9 
1,00 9 1,00 8 
1,00 8 0,99 8 
1,00 9 1,00 8 
1,00 8 1,00 8 
0,99 8 0,99 8 
1,00 8 0,98 8 
1,00 8 1,00 9 
1,00 9 1,00 8 
1,00 9 1,00 9 
0,99 8 0,96 7 
0,99 8 0,98 8 
1,00 8 0,99 8 
1,00 9 0,97 7 
0,99 8 0,97 7 
1,00 9 1,00 9 
1,00 9 1,00 9 
1,00 9 0,99 8 
0,99 8 0,99 8 
1,00 9 1,00 9 
1,00 9 1,00 9 
0,99 8 0,98 8 
1,00 9 0,99 8 
1,00 9 1,00 8 
1,00 9 1,00 9 
1,00 9 1,00 9 
1,00 9 0,98 7 
1,00 9 1,00 8 
1,00 9 1,00 9 
1,00 9 099 8 
1,00 8 1,00 8 
1,00 8 0,99 7 
1,00 9 1,00 8 
1,00 9 1,00 9 
1 00 9 0,99 8 
18 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
Preglednica 2: nadaljevanje 
Table 2: Cont. 
Rastišpna t:m •t..o .. •· • .. , st • ,;;•./.:"""'' enota PJ . :nw .• J'.ls• . ;i,i.,,Y .'.i 1;19;. • _,;,, IJ.i;.n-c,·,;-.,,,· (' .. lnlW,W 'knf 1 Querco- 1 0,97 7 0,96 7 0,95 7 0,94 7 Luzulo- 2 0,88 7 0,86 6 0,85 6 0,81 6 
Fagetum 3 0,93 7 0,88 6 0,75 6 0,67 5 
(Q - L - F) 4 0,97 8 0,96 8 0,96 8 0,96 8 
Dletvo 5 0,92 6 0,86 5 0,83 4 0,79 4 
2 Adenostylo- 1 0,98 7 0,96 7 0,94 7 0,94 7 
Fagetum l. 2 1,00 8 0,98 7 0,96 6 0,95 6 
(Ad. - F -1.) 3 0,97 8 0,96 7 0,95 6 0,94 6 
Sviščaki 4 0,99 8 0,98 8 0,95 6 0,92 5 
5 0,99 7 0,98 7 0,94 7 0,90 5 
3 Luzulo- 1 1,00 9 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
Abieti-F agetum 2 1,00 8 098 7 0,97 7 0,97 7 
prealpinum 3 0,99 8 0,98 8 0,98 8 0,98 8 
(L - A - F) 4 1,00 9 1,00 8 1,00 8 0,99 8 
Polamanek 5 1,00 9 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
4 Luzulo- 1 1,00 8 0,96 7 0,96 7 0,90 5 
Fagetum 2 0,96 7 0,96 7 0,96 8 0,96 7 
(L - F) 3 0,99 8 0,96 7 0,93 7 0,88 6 
Velika kopa 4 0,97 8 0,98 8 0,99 8 0,99 8 
5 0,90 6 0,84 5 0,78 5 0,73 4 
5 Abieti-Fagetum 1 0,95 8 0,88 7 0,83 6 0,83 6 
din. maian. 2 0,98 8 0,95 8 0,93 8 0,91 7 
(A- F mai.) 3 0,98 8 0,96 7 0,96 8 0,96 8 
Jurjeva 4 0,95 8 0,94 7 0,90 7 0,88 7 
dolina 5 1,00 9 1,00 9 1,00 9 1,00 9 
6 Querco- 1 0,97 8 0,96 7 0,95 7 0,93 7 
Fagetum 2 1,00 9 0,98 8 0,97 8 0,95 7 
(Q - F) 3 0,99 8 0,99 8 0,99 8 0,99 8 
Bukov vrh 4 0,95 8 0,94 7 0,92 7 0,91 7 
5 1,00 9 1,00 9 1,00 9 0,99 8 
7 Hacquetio- 1 0,86 6 0,79 6 0,77 5 0,75 4 
Fagetum 2 0,99 8 0,98 7 0,98 7 0,98 7 
(H - F) 3 0,85 5 0,84 5 0,86 6 0,83 5 
Peščenik 4 0,97 8 0,95 7 0,92 6 0,94 6 
5 0,93 7 0,89 6 0,87 6 0,88 5 
8 Festuco 1 0,98 8 0,98 8 0,97 8 0,98 8 
drymeiae- 2 0,98 8 0,95 8 0,94 8 0,90 7 
Fagetum 3 1,00 9 0,98 6 0,95 6 0,93 5 
(F - F) 4 0,86 6 0,84 6 0,79 5 0,74 4 
Mali Jurievec 5 0,99 7 0,99 8 0,99 8 0,97 6 
9 Abieti-Fagetum 1 0,98 8 0,99 8 0,98 8 0,98 8 
din.typ. 2 0,97 8 0,97 8 0,96 8 0,96 8 
(A - F typ.) 3 0,97 7 0,95 7 0,95 6 0,93 6 
Draga 4 0,98 8 0,97 8 0,93 7 0,91 7 
5 0,92 7 0,90 6 0,85 5 0,80 4 
19 
Kotar, M: Prevrščanje dreves v optimalni fazi ... : 
Preglednica 2: nadaljevanje 
Table 2: Cont. 
'tla 
10 Blechno- 1 1,00 9 0,98 8 0,90 7 0,90 7 
Fagetum 2 0,95 7 0,95 7 0,92 6 0,91 6 
(B- F) 3 1,00 9 0,98 8 0,98 8 0,96 8 
Mamolj 4 0,99 8 0,99 8 0,99 8 0,99 8 
5 0,92 8 0,92 8 0,90 7 0,86 6 
11 Lamio orval.- 1 0,94 7 0,94 7 0,97 8 0,95 7 
Fagetum l. 2 0,96 7 0,94 8 0,95 8 0,96 8 
(L o.· F - l.) 3 0,96 8 0,94 7 0,92 7 0,91 6 
Idrija 4 0,96 8 0,95 8 0,95 8 0,92 7 
5 092 5 0,91 5 0,87 5 0,88 5 
12 Luzulo niveae- 1 1,00 9 1,00 9 1,00 9 1,00 8 
Fagetum 2 0,99 8 0,99 8 0,99 8 0,96 7 
(L niv. - F) 3 0,98 7 0,97 7 0,96 6 0,95 6 
Gozdec 4 1,00 8 1,00 8 0,99 7 0,98 7 
5 0,99 7 0,99 7 098 7 0,96 6 
13 Anemone- 1 0,95 7 0,93 7 0,93 6 0,92 6 
Fagetum 2 0,96 7 0,90 7 0,86 6 0,83 5 
(An - F) 3 1,00 9 0,98 7 0,98 7 0,98 7 
Krma 4 1,00 8 0,99 8 1,00 9 1,00 8 
5 1,00 8 0,99 8 0,99 8 0,99 8 
14 Seslerio- 1 0,95 6 0,90 6 0,89 6 0,89 6 
Fagetum 2 0,97 8 0,96 7 0,92 6 0,89 6 
(Ses F) 3 0,97 8 0,96 8 0,95 7 0,89 6 
Starod 4 0,96 7 0,94 7 0,89 6 0,89 6 
5 0,97 7 0,95 7 0,92 6 0,93 6 
15 Lamio orva.- 1 1,00 9 1,00 9 1,00 9 0,99 8 
Fagetum II. 2 1,00 9 0,97 8 0,96 7 0,92 7 
(L o. • F - 11.) 3 0,94 8 0,93 7 0,93 7 0,92 7 
Šoštanj 4 0,99 8 0,96 8 0,96 8 0,93 7 
5 099 8 0,97 7 0,95 7 0,92 7 
16 Enneaphyllo- 1 1,00 9 1,00 9 1,00 8 0,99 7 
Fagetum l. 2 0,97 7 0,96 7 0,96 6 0,96 7 
(E - F - l.) 3 0,99 8 0,99 8 0,99 8 0,99 8 
Gače 4 0,99 8 0,98 7 0,96 7 0,96 7 
5 1,00 9 1,00 9 1 00 9 1,00 8 
17 Enneaphyllo- 1 0,99 8 0,99 8 1,00 9 1,00 9 
Fagetum II. 2 0,94 6 0,91 5 0,89 5 0,85 5 
(E - F - II.) 3 0,98 7 0,98 8 0,98 8 0,97 7 
Gorjanci 4 0,97 7 0,96 7 0,93 7 0,92 6 
5 0,99 8 0,99 8 0,97 7 0,96 7 
18 Adenostylo- 1 0,99 8 0,98 6 0,96 5 0,93 6 
Fagetum II. 2 0,98 7 0,95 7 0,92 7 0,91 7 
'td. - F II.) 3 0,99 8 0,98 8 0,98 7 0,95 6 
droclje 4 0,99 8 0,98 6 0,95 5 0,91 5 
5 0,98 7 097 5 0,91 5 0,85 5 
20 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
Legenda: 
'lk 
ta 
t,a 
t20 
= koeficient prevrščanja 
= čas, ko je bila izvedena analiza 
= 1 O let pred izvedbo analize 
= 20 let pred izvedbo analize 
= šest desetletij pred izvedbo analize 
= število dreves, ki so bila v času ta, trn _tea ista kot v času la (med devetimi najdebelejšimi). 
Kot je razvidno iz preglednice 2, je v zadnjem desetletju prišlo do prevrščanja 
dreves v kolektivu tistih, ki tvorijo zgornjo višino, vendar je prevrščanje 
skromno, kar nakazuje tudi vrednost llk- Med devetimi najdebelejšimi drevesi je 
prišlo v zadnjem desetletju do sprememb na 40 ploskvah; v večini primerov je 
bilo zamenjano samo eno drevo. Samo na ploskvi Dletvo št. 2 so se zamenjala 
tri drevesa. Na 50 ploskvah pa so bila tista drevesa, ki so tvorila zgornjo višino 
med analizo ista kot deset let pred analizo. Zato lahko trdimo, da je prevrščanje 
med 100 najdebelejšimi na ha v debeljakih, ki so v starosti, ko kulminira 
volumenski prirastek, izjemen pojav. 
Opazne pa so razlike, če gremo z analizo za več desetletij nazaj. Tako je v 
nekaterih vzorčnih ploskvah v sestoju med analizo med devetimi najdebelejšimi 
samo še 5 tistih dreves, ki so bila med devetimi najdebelejšimi pred 40 leti. če 
gremo v času še nazaj, n. pr. za 60 let, potem so danes na nekaterih ploskvah 
samo še štiri drevesa od takratnih devetih najdebelejših. Na nekaterih ploskvah 
pa je tudi po preteku 60 let kar 9 najdebelejših dreves še vedno istih. Ker so 
vrednosti 11k razmeroma visoke tudi pred 50 leti in pogosto celo pred 60 leti, 
lahko domnevamo, da niso velike razlike med zgornjo višino, ki jo dobimo na 
temelju dreves, ki tvorijo zgornjo višino med analizo in pravo zgornjo višino to je 
povprečno višino devetih najdebelejših dreves v vsakem desetletju. V 
preglednici 3 so prikazane zgornje višine po dvajsetletjih, ki so izračunane na 
osnovi 9 najdebelejših dreves v vsakem dvajsetletju (prave zgornje višine) ter 
razlika med povprečno višino 9 najdebelejših dreves iz časa izvedbe analize 
(preračunano za 20, 40 in 60 let nazaj) ter pravo zgornjo višino za ista 
desetletja. Razlike so zelo majhne, običajno je višina, računana na osnovi 
najdebelejših dreves v vsakem desetletju višja. So pa posamezni primeri, ko je 
višja izračunana višina iz najdebelejših dreves med analizo. Razlika je lahko 
posledica dejstva, da niso vsa najdebelejša drevesa tudi vedno najvišja ali pa 
zaradi izračuna višin za drevesa po posameznih desetletjih, ki smo jih dobili z 
interpolacijo. Drevesa smo sekcionirali na sekcije, ki so bile v krošnji sicer 
21 
Kotar, M„ Prevrščanje dreves v optimalni fazi ... : 
krajše, vendar še vedno predolge, da bi natančno ugotovili višinsko priraščanje. 
Kot vidimo, lahko za razvojno krivuljo zgornje višine sestoja vzamemo kar 
višinsko rastno krivuljo tistih dreves, ki tvorijo zgornjo višino sestoja v optimalni 
razvojni fazi (v našem primeru med analizo). Zato lahko krivuljo zgornjih višin 
po posameznih rastiščih za bukev dobimo tako, da izdelamo višinsko rastno 
krivuljo tistih dreves, ki tvorijo zgornjo višino v starosti, ko kulminira povprečni 
volumenski prirastek oziroma v sestoju, ki je v času, ko ga pričnemo 
pomlajevati. 
Preglednica 3: Povprečne starosti po vzorčnih ploskvah ter vrednosti zgornjih višin 
Table 3: Average age in sample plots and top height va/ues 
1 Querco-Luzulo- 1 131,8 136,9 33,39 29,24 o 
Fagetum 2 134,6 135,6 34,69 30,90 -0,27 
(Q L- F) 3 134,2 134,0 31,79 27,17 o 
Dletvo 4 133,5 139,1 29,94 25,20 0,44 
5 132,6 134,4 27,81 2319 -0,22 
2 Adenostylo-- 1 145,9 152,8 24,14 21,22 0,38 
Fagetum l. 2 149,0 159,1 23,25 20,79 o 
(Ad. - F l.) 3 150,0 155,8 24,13 21,43 0,30 
Sviščaki 4 156,4 160,0 23,92 21,44 0,18 
5 154,1 156,6 21 87 19,78 o 
3 Luzuto-Abieti- 1 172,8 173,9 34,84 32,32 o 
Fagetum prealp. 2 158,4 167,0 35,64 32,61 -0,08 
(L A- F) 3 150,7 162,7 37,39 34,15 o 
Polamanek 4 137,5 152,3 35,19 32,44 o 
5 1659 170,7 35,93 32,84 o 
4 Luzuto-Fagetum 1 114,4 116,2 37,38 32,56 -0,05 
(L F) 2 111, 1 113,8 37,70 33,29 -0,37 
Velika kopa 3 105,6 106,0 37,75 32,87 o 
4 108,4 109,7 32,56 27,80 0,18 
5 103,0 107,0 31,31 26,79 0,07 
5 Abieti-Fagetum 1 136,0 137,7 29,82 26,28 0,03 
din. maian. 2 136,1 138,3 31,72 28,79 -0,23 
(A F maian.) 3 142,2 145,9 29,79 26,20 0,06 
Jurjeva dolina 4 143,0 149,0 28,86 25,19 0,04 
5 148,1 149,9 28,20 24,51 o 
6 Querco-Faget. 1 164,9 169,0 33,80 30,01 0,15 
(Q. F) 2 158,9 161,4 34,59 30,84 o 
Bukov vrh 3 148,6 155,8 36,77 33,05 -0,04 
4 165,1 169,8 35,08 31,56 0,02 
5 163,3 170,8 33,64 29,37 o 
22 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
Preglednica 3: nadaljevanje 
Table 3: Cont. 
Ra~na ~Sta~. ",i::.,-_.,/J 
" 
.· ,_,:\_:_>,{ h/:, 
enota Jb .... I·:t ;,;tJ,,.ttn) .. 
/·'>:;:>. Ahm,.;_ ,;,,~: .. ,. . A1-'.'l: .· 
7 Hacquetio- 1 158,2 161,9 31,98 28,38 -0,51 
Fagetum 2 161,5 196,0 31,12 27,74 -0,33 
(H - F) 3 143,1 157,8 29,76 24,96 0,35 
Peščenik 4 163,7 169,4 31,61 27,18 o 
5 146,7 151,4 33,74 29,06 o 
8 Festuco 1 130,1 144,4 39,47 35,31 0,17 
drymeiae- 2 137,3 141,3 39,18 35,44 o 
Fagetum 3 101,5 106,1 31,25 27,08 o 
(F - F) 4 127,8 132,9 37,47 32,92 0,24 
Mali Jurjevec 5 108,5 117,2 33,53 28,82 0,25 
9 Abieti-Fagetum 1 179,4 189,8 33,39 31,24 0,41 
din.typ. 2 175,9 178,8 35,02 31,93 0,50 
(A - F typ.) 3 188,4 207,0 29,80 26,09 0,38 
Draga 4 208,5 224,6 30,30 27,70 -0,12 
5 215,4 215,0 31,08 28,35 -0,36 
10 Blechno- 1 190,4 188,8 39,12 35,73 o 
Fagetum 2 191,3 191, 1 37,60 33,45 -0,11 
(B- F) 3 185,3 187,3 40,01 37,16 o 
Mamolj 4 191,2 199,6 38,71 36,05 -0,62 
5 199,4 196,2 34,06 29,82 -0,51 
11 Lamio orvalae- 1 145,3 149,0 40,11 34,70 0,16 
Fagetum l. 2 149,7 157,4 38,37 34,58 -0,21 
(L o. - F - l.) 3 154,7 160,2 35,29 32,18 0,08 
Idrija 4 129,0 130,6 34,26 30,93 0,03 
5 141,6 149,7 33,53 29,88 0,99 
12 Luzulo niveae 1 146,4 152,6 25,12 22,74 o 
Fagetum 2 162,3 172,3 24,81 22,38 -0,47 
(L niv. - F) 3 170,8 175,3 20,00 17,70 -0,17 
Gozdec 4 163,8 171,3 20,40 18,14 -0,05 
5 156,7 176,3 21,79 19,20 0,05 
13Anemone- 1 156,8 160,6 32,50 29,86 -0,48 
Fagetum 2 152,2 151,8 35,62 32,16 0,26 
(An - F) 3 153,0 152,8 37,06 33,98 o 
Krma 4 145,8 146,8 31,05 28,01 -0,21 
5 149,7 157,4 32,45 29,72 o 
14 Seslerio- 1 127,5 136,1 22,88 18,32 0,70 
Fagetum 2 122,8 129,9 25,88 21,51 0,26 
(Ses. - F) 3 136,3 142,7 24,21 19,95 0,18 
Starod 4 126,5 132,8 28,09 24,65 -0,01 
5 133,5 138,3 25,99 21,77 0,61 
15 Lamio orvalae- 1 111,0 111,8 38,73 33,59 o 
Fagetum II. 2 110,3 112,7 39,69 34,77 o 
(L o. - F - II.) 3 109,2 110,4 38,55 33,55 0,09 
Soštanj 4 111,8 111,9 39,99 35,10 -0,53 
5 110,0 112,0 35,07 28,41 o 
Preglednica 3: nadaljevanje 
Table 3: Cont. 
16 Enneaphyllo- 1 151,0 
Fagetum l. 2 140,7 
(E - F - l.) 3 131,4 
Gače 4 136,9 
5 146,2 
17 Enneaphyllo- 1 131,5 
Fagetum II. 2 132,3 
(E - F - II.) 3 132,0 
Gorjanci 4 132,7 
5 131,9 
18 Adenostylo- 1 158,4 
Fagetum II. 2 188,7 
(Ad. - F -11.) 3 132,1 
Zdroclje 4 168,7 
5 158,6 
Preglednica 3: nadaljevanje 
Table 3: - Cont. 
1 Querco-Luzulo- 1 25,85 
Fagetum 2 28,44 
(Q - L - F) 3 24,23 
Dletvo 4 22,49 
5 19,62 
2 Adenostylo- 1 19,20 
Fagetum l. 2 18,15 
(Ad. - F - l.) 3 18,76 
Sviščaki 4 18,50 
5 17,52 
3 Luzulo-Abieti- 1 29,13 
Fagetum prealp. 2 28,74 
(L-A-F) 3 30,40 
Polamanek 4 28,27 
5 29,23 
4 Luzulo-Fagetum 1 26,90 
{L F) 2 26,74 
Velika kopa 3 25,60 
4 22,17 
5 20,58 
5 Abieti-Fagetum 1 22,00 
din. maian. 2 24,88 
(A - F maian.) 3 22,21 
Jurjeva dolina 4 21,92 
5 20,85 
23 
Kotar, M.: Prevrščanje dreves v optimalni fazi ... : 
177,8 30,62 26,16 o 
157,2 31,73 27,63 0,12 
153,6 28,77 24,61 0,26 
160,0 28,37 24,35 0,06 
1682 3057 26,78 o 
133,6 40,03 36,03 o 
133,3 37,56 33,67 0,19 
133,2 37,98 33,30 0,38 
134,1 38,68 34,05 o 
131,8 38,93 34,44 0,20 
168,8 20,01 17,68 0,10 
218,6 18,19 16,60 0,03 
141,1 21,84 18,93 0,14 
191,7 20,88 18,67 o 
168,8 18,44 16,10 -0,17 
O, 11 23,71 -0,11 
-0,18 25,69 0,02 
-0,46 21,43 -0,21 
0,51 20,60 0,47 
-0,37 1723 -0,13 
0,25 16,69 0,10 
0,24 16,33 o 
0,33 15,37 0,60 
0,36 15,83 -0,19 
0,06 14,61 0,22 
o 24,93 o 
-0,27 23,86 -0,21 
-0,18 25,11 0,11 
0,11 23,09 0,10 
o 24,76 o 
0,65 19,87 0,21 
-0,23 19,06 -0,40 
-0,27 17,67 -0,56 
-0,02 16,78 0,09 
-0,23 1491 -044 
0,09 17,79 -0,46 
-0,28 20,40 -0,53 
0,24 17,70 -0,07 
-0,54 17,57 -0,71 
o 16,25 o 
24 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
Preglednica 3: nadaljevanje 
Table 3: Cont. 
Rastiščna 
. : ,, ,·," >• 
enota Ploskev IJzti(tNI\ ,L hza/t~\-• .oahn;,:, ar., .. 
6 Querco-Faget. 1 26,45 0,08 24,01 0,02 
(Q - F) 2 26,93 0,28 23,59 0,40 
Bukov vrh 3 29,03 -0,06 25,40 -0,02 
4 27,31 0,29 24,54 o 
5 25,65 o 23,50 -0,29 
7 Hacquetio- 1 26,09 -0,92 23,26 -0,28 
Fagetum 2 25,29 -0,29 22,69 -0,18 
(H - F) 3 21,43 0,39 19,83 0,33 
Peščenik 4 24,19 0,40 21,40 0,95 
5 26,34 0,01 24,19 0,14 
8 Festuco 1 29,21 0,17 22,32 0,22 
drymeiae- 2 29,10 0,09 22,69 -0,41 
Fagetum 3 22,13 -0,67 15,78 -1,02 
(F - F) 4 27,72 -0,24 20,41 0,16 
Mali Jurjevec 5 22,76 0,18 16,51 -0,16 
9 Abieti-Fagetum 1 28,81 0,34 
" 
26,88 0,29 
din.typ. 2 29,61 0,57 27,42 0,64 
(A - F typ.) 3 22,69 0,33 20,05 -0,17 
Draga 4 24,52 -0,16 21,04 -0,15 
5 24,55 -0,28 21,24 -0,55 
10 Blechno- 1 31,95 0,26 29,36 -0,62 
Fagetum 2 29,96 -0,18 26,49 0,12 
(B - F) 3 33,96 0,29 31,21 0,24 
Mamolj 4 32,14 -0,36 29,08 -0,33 
5 26,06 -0,94 22,32 -0,42 
11 Lamio orvalae- 1 30,04 -0,22 25,57 -0,04 
Fagetum l. 2 30,75 -0,12 27,34 -0,04 
(L o. - F - l.) 3 28,94 -0,46 25,18 -0,32 
Idrija 4 26,79 o 22,11 0,09 
5 26,45 0,42 22,30 0,07 
12 Luzulo niveae 1 19,51 o 15,53 0,31 
Fagetum 2 19,01 -0,13 15,77 -0,12 
(L niv. - F) 3 15,00 -0,20 12,45 -0,15 
Gozdec 4 15,69 -0,04 12,92 0,15 
5 16,58 0,25 13,52 0,33 
13 Anemone- 1 26,33 0,04 24,70 -0,49 
Fagetum 2 28,60 0,71 26,19 -0,10 
(An- F) 3 30,29 0,24 26,71 0,17 
Krma 4 24,25 -0,07 20,24 -0,03 
5 25,80 -0,35 21,96 -0,28 
14 Seslerio- 1 15,59 0,86 14,24 0,48 
Fagetum 2 17,29 0,25 14,33 0,02 
(Ses. - F) 3 17,19 -0,21 15,77 -1,09 
Starod 4 21,22 0,29 19,08 0,20 
5 18,37 0,25 16,24 -0,40 
Preglednica 3: nadaljevanje 
Table 3: Cont. 
15 Lamio orvalae- 1 
Fagetum II. 2 
(L o. - F - IL) 3 
Soštanj 4 
5 
16 Enneaphyllo- 1 
Fagetum l. 2 
(E - F - l.) 3 
Gače 4 
5 
17 Enneaphyllo- 1 
Fagetum II. 2 
(E - F - II.) 3 
Gorjanci 4 
5 
18 Adenostylo- 1 
Fagetum II. 2 
(Ad. - F - II.) 3 
Zdroclje 4 
5 
Legenda: 
26,81 
28,92 
26,12 
28,41 
21,20 
20,92 
21,36 
19,34 
20,02 
21,28 
29,92 
28,53 
28,65 
28,14 
27,91 
15,13 
14,89 
15,87 
16,51 
1396 
25 
Kotar, M.: Prevrščanje dreves v optimalni fazi ... : 
o 20,13 0,43 
-0,70 21,77 -0,63 
0,40 20,00 0,29 
0,03 22,23 -0,29 
-0,31 15,51 -O 98 
o 15,74 0,40 
0,27 16,36 -0,08 
0,28 14,41 o 
-0,40 15,37 -0,03 
o 16,91 0,12 
0,24 24,56 o 
-0,25 23,38 0,29 
-0,38 22,92 -0,11 
0,71 23,32 0,29 
0,66 23,31 009 
0,08 12,59 0,07 
0,06 13,71 0,10 
-0,03 11,84 0,14 
-0,12 15,24 -0,80 
-0,72 11,85 -1,07 
A1.3 
sestoja) 
A9 
hzg(to) 
hzg(t20) 
Ah9(0-20) 
= povprečna starost dreves, ki so bila med analizo v 1. 2. in 3. socialnem razredu (streha 
= povprečna starost devetih najdebelejših dreves med analizo 
= zgornja višina med analizo (to) 
= zgornja višina v času t20 (dve desetletji pred izvedbo analize) 
= razlika med povprečno višino pred dvajsetimi leti med danes (čas analize) devetimi 
najdebelejšimi drevesi in povprečno višino tistih devetih dreves, ki so bila najdebelejša pred 
20 leti (prava zgornja višina pred 20 leti). Analogni pomen imajo tudi hzg(t40) in hzg(tao) ter 
Ah9(0-40) in Ah9(0-60). 
26 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
4.2 Jakost prevrščanja glede na starost sestoja, jakost redčenj ter 
stopnjo raznodobnosti 
Jakost prevrščanja nam podaja kazalec 'llk· če analiziramo vrednosti 11k v 
petem desetletju pred analizo (t50), potem je 1150 večji ali enak vrednosti 0,95 na 
vseh ploskvah v Gozdecu (rastiščna enota 12), v Gačah (rastiščna enota 16) in 
Polamaneku (rastiščna enota 3). Dejansko so analizirani sestoji v teh rastiščnih 
enotah tudi precej stari. Vendar pa so sestoji na rastiščni enoti 15 (Šoštanj) med 
najmlajšimi, toda vrednosti 1150 so za peto desetletje večje oziroma enake 0,93 
(rik ~ 0,93). Tudi sestoji, ki so bili med najstarejšimi (rastiščna enota 7, 
Peščenik), imajo razmeroma nizko spodnjo vrednost l15o (ri50s 0,77) v petem 
desetletju pred analizo. Zato ne moremo trditi, da je starost edini ali pa glavni 
vzrok za večjo ali manjšo jakost prevrščanja. 
Naslednji vzrok večjega prevrščanja, ki srno ga analizirali, je jakost redčenja v 
zadnjih 30 letih. če redčenje pospešuje prevrščanje (pospeševanje kakovostnih 
osebkov. ki pa običajno niso najdebelejši), potem bi morala biti vrednost 11k v 
zadnjih dveh desetletjih nižja tam, kjer je bila jakost redčenja večja. Jakost 
redčenja je prikazana v preglednici 1 v koloni R%. Znak Ro/o predstavlja količino 
lesne mase, ki je bila odstranjena z redčenji ali pa zaradi naravnega izločanja v 
zadnjih 30 letih glede na višino lesne zaloge stoječega sestoja med analizo. Kot 
vidimo, so jakosti izredno nizke, nižje kot so običajno v enem desetletju. To je 
razumljivo, ker smo analizirali sestoje, v katerih redčenja ni bilo, ali pa je 
potekalo z zelo nizko jakostjo. Na tistih ploskvah, kjer ni bilo nikakršnih posekov, 
predstavlja Ro/o jakost naravnega izločanja v zadnjih 30 letih (toliko časa so 
ostanki panjev še vidni). Vrednost R% je najvišja v rastiščni enoti 14 (Starod) in 
3 (Polamanek). Na rastiščni enoti 3 so vrednosti llk za zadnji dve desetletji (t10 
in 120) enake 1, zato tu ni bilo prevrščanja. Na rastiščni enoti 14 je sicer prišlo do 
nekoliko močnejšega prevrščanja, vendar ga težko povezujemo z redčenjem. 
Zato lahko sklepamo, da v analiziranih sestojih jakost redčenja ni vplivala na 
jakost prevrščanja vendar ob dejstvu, da je bila jakost redčenja na vsah 
ploskvah bistveno manjša, kot pa so običajne jakosti v gospodarskem gozdu. 
Analizirani sestoji izkazujejo glede starosti določeno stopnjo raznodobnosti, ki je 
temvečja, čimvečja je razlika med starostjo najstarejšega in starostjo 
najmlajšega drevesa znotraj iste ploskve. Merilo raznodobnosti nam podaja 
standardni odklon za starost (SO A), ki je dan v preglednici 1. če postavimo 
27 
Kotar, M.: Prevrščanje dreves v optimalni fazi ... : 
podmeno, da starejši osebki zavzamejo zgornji sloj in ga potem tudi zadržijo, 
potem bi bilo v takšnih sestojih prevrščanje možno samo med najstarejšimi 
osebki. V tem primeru bi moral biti 11k tembližje vrednosti 1, čimvečja je 
raznodobnost. Pri izračunu odvisnosti med 11k in SDA (raznodobnostjo) za šesto 
desetletje pred izvedeno analizo (t60) je ta podmena potrjena samo na rastiščni 
enoti št. 3 (r = 0,96). V preostalih enotah so vrednosti korelacijskih koeficientov 
nižje (v posameznih primerih celo negativne) in zato ne moremo sklepati, da je 
vrednost p značilno različna od nič (rje samo cenilka za p). 
Vendar ima starost dreves pomembno vlogo pri socialnem sestopu; čim starejši 
je osebek znotraj istega sestoja, tem večja je verjetnost, da se bo uvrstil v višji 
socialni razred (KOTAR 1989). Tudi podatki te analize to potrjujejo. V 
preglednici 1 so dane povprečne starosti sestojev na vzorčnih ploskvah, v 
preglednici 3 pa povprečne starosti tistih dreves na vzorčni ploskvi, ki so 
uvrščena v zgornje tri socialne razrede (ki s svojimi krošnjami tvorijo streho 
sestoja) ter povprečne starosti devetih najdebelejših dreves ( ki tvorijo zgornjo 
višino). Najnižje vrednosti dosegajo povprečne starosti sestojev, nekoliko višje 
so povprečne starosti tistih dreves, ki so v zgornjih treh socialnih razredih, še 
višje pa so starosti 9 najdebelejših dreves. Pri tej zadnji trditvi so izjeme 3 
ploskve na rastiščni enoti 10, 2 ploskvi na rastiščni enoti 13 in po ena ploskev v 
rastiščni enoti 9 in 17. V teh primerih je povprečna starost 9 najdebelejših dreves 
celo nekoliko nižja kot pa povprečna starost dreves v strehi sestoja. Na osnovi 
teh številk lahko trdimo, da imajo pri bukvi tisti osebki, ki imajo v času 
pomlajevanja oziroma obnove sestoja starostno prednost, večjo možnost, da se 
ohranijo v plasti vladajočih oziroma nadvladajočih in sovladajočih. Vendar pa se 
v izjemnih primerih lahko povzpnejo v to plast tudi mlajši osebki, ki jih odlikuje 
izredno velika rastna energija ali pa je na njihov vzpon vplival splet ugodnih 
okolnosti, kot n. pr. snegolom, vetrolom in podobno, kar ima za posledico 
sprostitev rastnega prostora okoli tega mlajšega osebka. 
4.3 Prevrščanje dreves glede na rodovitnost rastišča 
Sestoji, ki rastejo na manj produktivnih rastiščih, izkazujejo manjšo jakost v 
prevrščanju kot sestoji na bolj produktivnih rastiščih (OLIVER/LARSON 1990). Z 
namenom, da preverimo, ali velja ta trditev tudi za debeljake, smo korelirali 
proizvodne sposobnosti rastišč po posameznih ploskvah s koeficientom 
28 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
prevrščanja riso za čas 60 let pred analizo (tso)- Proizvodne sposobnosti rastišč 
analiziranih ploskev smo povzeli iz rezultatov raziskave, ki je bila izvedena že 
prej (KOTAR 1995). Vrednost izračunanega korelacijskega koeficienta je tako 
nizka, da ne moremo sklepati o tej odvisnosti. Pač pa se je pokazala negativna 
odvisnost med proizvodno sposobnostjo rastišča in riso znotraj nekaterih 
rastiščnih enot. Večina rastiščnih enot pa ne izkazuje te odvisnosti. Zato 
sklepamo, da se v starejših bukovih debeljakih jakost prevrščanja zmanjša v 
tolikšni meri, da ni vidnih razlik med bolj in manj produktivnimi rastišči. 
5 SKLEPNE UGOTOVITVE 
V bukovem gozdu, ki je nastal z naravnim pomlajevanjem v razvoju od 
pomladitve do optimalne razvojne faze, ko je sestoj pred pomladitvijo, ostane od 
prvotnih osebkov manj kot O, 1 %. Verjetnost, da osebek ostane v sestoju do 
njegove pomladitve, ima komaj vsak tisoči ali pa celo vsak pettisoči. čeprav je 
rast gozda kaotičen proces, kljub temu veljajo določene zakonitosti. Te postajajo 
vse bolj verjetne čimstarejši je sestoj. Raziskava je pokazala, da je med drevesi, 
ki tvorijo zgornjo višino - to je 100 najdebelejših na ha - prevrščanje v času, ko 
je sestoj primeren za obnovo, razmeroma skromno. Z raziskavo nismo potrdili 
podmene, da je prevrščanje v tistih sestojih, v katerih so potekala redčenja 
večje, kot pa v sestojih, ki so bili prepuščeni naravnemu razvoju. Žal so bili v 
raziskavo zajeti samo sestoji, ki so bili prepuščeni naravnemu razvoju in pa 
sestoji, v katerih so potekala redčenja z izredno nizko jakostjo. Bukovi gozdovi 
se praviloma naravno obnavljajo v krajših ali daljših pomladitvenih dobah, zato 
imajo drevesa že na razmeroma majhni površini različno starost. Sestoji 
izkazujejo zato večjo ali manjšo raznodobnost. Najdebelejša drevesa so v 
povprečju starejša kot drevesa, ki tvorijo streho sestoja, ta pa so zopet starejša 
kot drevesa spodnjih socialnih razredov. Zato sklepamo, da imajo tisti osebki, ki 
so starejši, večjo verjetnost, da bodo gradili končni sestoj. Kljub temu pa ta 
prednost ni absolutna, ker imamo v posameznih primerih med najdebelejšimi 
osebki tudi mlajše. Domnevamo, da je na njihovo uvrstitev med najdebelejše in 
najvišje vplivala njihova izredno velika rastna energija ali pa splet slučajnih 
dogodkov, ki so tem osebkom ustvarili ugodno okolje v tolikšni meri, da so se 
povzpeli v sloj, ki ga zavzemajo v večjem delu starejši osebki. 
29 
Kotar, M.: Prevrščanje dreves v optimalni fazi .... · 
Ugotovljeni rezultati nas vodijo k naslednjim ugotovitvam: Razvoj gozda, ki ga v 
mladostnih razvojnih fazah usmerjamo z nego mladja in nego gošče, v 
letvenjakih in drogovnjakih pa z redčenji, bo tem bližje naravnim procesom, če 
bo usmerjanje potekalo v zgornjem sloju. Socialni vzpon je le izjemen dogodek 
v enomernem gozdu. V zgornjem sloju je v mladostnih razvojnih fazah gozda še 
vedno tolikšno število osebkov, da je možno iz njih oblikovati sestoje, ki jih bodo 
gradila drevesa, ki bodo imela visokokakovostna debla in pravilno oblikovane 
krošnje. Za takšen razvoj moramo izpolniti samo en pogoj: z nego moramo 
pričeti že v mladju oziroma, kar je še boljše, že pri nastajanju novega sestoja. 
6 POVZETEK 
Rast in razvoj enomernih bukovih gozdov spremlja proces diferenciacije, to je 
prevrščanja dreves. Prevrščanje je v glavnem usmerjeno od zgornjih socialnih 
plasti ali slojev k spodnjim. Zato govorimo v enomernem gozdu, o tako 
imenovanem socialnem sestopu. Jakost prevrščanja se s starostjo sestoja 
zmanjšuje. Cilj raziskave - ki je bila izvedena na 18 rastiščnih enotah, ki jih 
poraščajo bukovi gozdovi - je ugotoviti jakost prevrščanja v debeljakih in kateri 
dejavniki vplivajo na ta proces. Raziskava je izvedena kot statistični poskus s 
petimi ponovitvami. V ta namen je bilo izbranih pet vzorčnih ploskev na vsaki 
rastiščni enoti. Vzorčne ploskve so bile velikosti 9 arov (30 x 30 m) in so bile 
naključno izbrane v polnoporaslih bukovih debeljakih. Starost sestoja na vzorčni 
ploskvi je ustrezala tisti starosti, v kateri običajno pričnemo obnovo sestoja. Vsa 
drevesa na izbranih ploskvah so bila posekana in razžagana na 6 - 10 sekcij. Na 
začetku vsake sekcije je bil odvzet kolobar, ki je služil za analizo debla. Za 
vsako drevo je bila izdelana višinska in debelinska rastna krivulja. Na osnovi teh 
dveh krivulj smo ugotovili premere in višine vsakega drevesa od nastanka 
sestoja pa vse do izvedbe analize. Ker so bili analizirani sestoji prepuščeni 
naravnemu razvoju ali pa so bila opravljena samo zelo šibka redčenja, je 
verjetno, da so bila odstranjena z redčenji ali pa zaradi naravne mortalitete 
predvsem tanjša drevesa. Kriterij jakosti prevrščanja so drevesa, ki tvorijo 
zgornjo višino, to je 100 najdebelejših na ha oziroma devet najdebelejših na 
vzorčno ploskev. Ugotavljali smo, katera od dreves, ki so tvorila zgornjo višino 
med analizo, so tvorila tudi zgornjo višino v zadnjih šestih desetletjih in obratno, 
katero mesto po debelini zavzemajo danes tista drevesa, ki so bila med devetimi 
najdebelejšimi v prejšnjih šestih desetletjih, danes pa nimajo več mesta med 
30 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
njimi. Kot kazalec jakosti prevrščanja smo oblikovali koeficient prevrsčanja llk, 
ki zavzema vrednosti od O do 1. Vrednost llk = 1 za izbrano desetletje (k) ima v 
primeru, da so bila v tistem desetletju med devetimi najdebelejšimi drevesi 
natančno ista drevesa, ki so bila najdebelejša tudi med analizo. Analiza je 
pokazala, da je v debeljakih prevrščanje med najdebelejšimi drevesi razmeroma 
skromno, v posameznih primerih ga ni več in da lahko kot razvojno krivuljo 
zgornje višine uporabimo višinsko rastno krivuljo tistih dreves, ki so med analizo 
tvorila zgornjo višino. Z analizo smo tudi odkrili, da imajo osebki, ki so se med 
pomladitvijo sestoja pojavili prvi, tudi večjo verjetnost, da se ohranijo v zgornji 
plasti sestoja. Zato je starost - v primeru naravne obnove sestoja, ko sestoj 
pomlajujemo v daljšem časovnem obdobju - pomemben dejavnik v procesu 
prevrščanja dreves. Produktivnost rastišča in jakost redčenja v bukovih 
debeljakih nimata statistično potrjenega vpliva na jakost prevrščanja dreves. 
SUMMARY 
The growth and development of uniform beech stands is closely linked with a 
differentiation process, which mainly proceeds from top social layers to lower 
layers. In a uniform forest this process is referred to as the process of 
differentiation, suppression and natural mortality. Differentiation intensity 
decreases with stand age. The aim of the study, conducted in 18 site units 
covered with beech stands, was to investigate differentiation intensity in mature 
stands and to determine factors that play an important role in the process. The 
investigation was designed as a statistical experiment with five replications. In 
each site unit five sample plots were selected. The sample plots of 9 ares in size 
(30 x 30 m) were selected at random in fully stocked mature beech stands. 
Stand age in a sample plot corresponded to the age at which regeneration of a 
stand is usually undertaken. AII the trees in selected plots were cut down and 
sawn up into 6-1 O sections. A disc was removed from the beginning of each 
section for stem analysis. For each tree, a height and diameter growth curve was 
designed to determine the height and diameter of each tree from the origin of a 
stand to the tirne of the analysis. Since no thinnings or only light thinnings were 
carried out in the analysed stands, it is likely that mainly thinner trees were 
removed with thinnings or in the course of natural mortality. Top height trees, 
that is a hundred largest trees per hectare, or the nine largest trees per sample 
plot were a criterion of differentiation intensity. It was used to determine which 
31 
Kotar, M: Prevrščanje dreves v optimalni fazi .... 
top height trees at the tirne of analysis were top height trees ln the last six 
decades as well, and to determine the present rank of the nine largest trees in 
the past six decades that are now not any more among the nine largest trees. 
The coefficient Tik with values from O to 1 was used as an index of differentiation 
intensity. It has the value Tik = 1 for a selected decade (k) if in that decade the 
very same trees were among the nine largest trees as at the tirne of analysis. 
Results of the analysis indicate that in mature beech stands differentiation 
among the largest trees is rather moderate, even absent in individual cases, and 
that the height growth curve of top height trees at the tirne of the analysis can be 
used as a developmental top height curve. They also show that subjects which 
regenerate first during regeneration of a stand are more likely to remain in the 
top layer of a stand. This suggests that age plays an important role in the 
differentiation process of trees in the case of natura! regeneration during which a 
stand is regenerated in a longer period of tirne. The effect of site productivity 
and intensity of thinning in mature beech stands on differentiation intensity of 
trees was not substantiated in the study. 
ZAHVALA 
Računalniške izračune je naredila L. Godler, dipl. ing., strokovni sodelavec na 
Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, za kar se ji na tem mestu najlepše 
zahvaljujem. Enako se zahvaljujem tudi prof. dr. A. Cedilniku, ki mi je pomagal z 
nasveti in matematičnimi izpeljavami nekaterih kazalcev. 
M. Kotar 
32 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 49 
VIRI 
ASSMANN, 1961. Waldertragskunde. Munchen, 1961, 492 s. 
KOTAR, M., 1989. Prirastoslovni kazalci rasti in razvoja bukovih gozdov v Sloveniji. 
Zbor.gozd. in les., 33, s. 59-80. 
KOTAR, M., 1995. Site productivity on sites overgrown by spruce and beech forests. 
Lesnictvi - Forestry, 41, (10), s. 449-462. 
LEIBUNDGUT, H., 1965. Die Waldpflege. Bern, Verlag Paul Haupt, 192 s. 
MLINŠEK, D./FERLIN, F., 1992. Waldentwicklung in der Jugend und die Kernfrage der 
Waldpflege. Schweiz. Z. Forstwes. 143, 1992, 12, s. 983-990. 
OLIVER, C./LARSON, B., 1990. Forest stand dynamics. New York, McGraw-Hill, 467 s.