, izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia . TI , letnik 21, ljubljana, 1977 izdaja zveza geo~etov slovenije pu shed association surveyors. slovenia, yugoslavia TI ,letnik 21,str. 1 - 73 ,ljubljana. februar 1977, udk 528=863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Majcen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke - dr. Florijan Vodo- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobold Belec, Mi lan Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kolač, Zlatko Lavrenčič - del ega ti celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegati uredniškega odbora: Stanko Majcen, Vlado Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: letna kolektivna narocn1na za prvi izvod je 400 din, za nadaljnje izvode 200 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za čla­ ne Zveze geodetov plača v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza Geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082. Prispevki naj bodo za- radi lektoriranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 650 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov. -6J~t .. VSEBINA Stran Uredništvo bralcem 3 Geodetski dan v Veleniu (Vlado Kolman) 9 Glavne naloge geodetske službe pri izvajanju družbenih planov SR Slovenije (Miro Črnivec, Tomaž Banovec, Milan Naprudnik) 11 Splošna načela za modernizacijo vzdrževanja zemljiškega katastra (Zorko Ukmar) 19 Uporaba el ektroopti čni h razdali amerov pri geodetskih delih (Bori s Kren) 24 . Zemljiški kataster - modernizacija pisarniških dei (Alojz Puceli) 27 Racionalizacija sprejemanja vlog in izdaje odločb pri vzdrževanju katastrskih evi dene (VI ado Kol man) 30 Kataster komunalnih naprav - ocena in izkušnje dosedanjega dela ter naloge geodetske si užbe na tem področi u (Srečko Naraks) 33 Naloge v zvezi z izvajanjem predpisov o katastru komunalnih naprav (Stanko Majcen, Gojmir Mlakar) 37 Izdelava in problematika zbirnega katastra komunalnih naprav v Velenju (Ivan Gaber) 45 Kataster komunal ni h naprav del ovnih organizacij (Albert Jarh) 48 Tekoče evidentiranje in vzdrževanje katastra delovnih organizacij na območju Celja (Franjo Vuk) 51 Zapiski z razprav o podanih referatih na geodetskem dnevu v Velenju 54 Priporočila z Geodetskega dne v Veleniu 64 Izvlečki 67 CONTENT Page Editorial staff to the readers 3 Geodetic day in Velenje (Vlado Kolman) 9 Main tasks of geodetic service at the deduction of the society programs in SR Slovenia (Miro Črnivec, Tomaž Banovec, Milan Naprudnik) 11 General principles for modemisation of revision of land cadaster (Zorko Ukmar) 19 The use of EDM equipment for geodetic works (Boris Kren) 24 land cadaster-modemisation of office work (Alojz Pucelj) 27 Rationalisation of acceptance of applications and issue of decrees at the revision of cadastral evidences (Vlado Kolman) 30 Communal cadaster - esti mati on and experi ences of previ ous work and tasks of geodetic service in this domain (Srečko Naraks) 33 Tasks in conection with prescriptions of communal cadaster (Stanko Majcen, Gojmir Mlakar) 37 Elaboration and problems of collective communal cadaster in Velenje (Ivan Gaber) 45 Communal cadaster of working organisation (Albert Jarh) 48 Continuous evidence and revision of cadaster of working organisations with in Celje (Franjo Vuk) 51 Notes of discussions about given reports at the geodetic _day in Velenje 54 Recommendations from Geodetic day in Velenje 64 Abstracts 67 2 UREDNIŠTVO BRALCEM S to številko stopa Geodetski vestnik v tretje desetletje. Prva številka našega glasila je izšla maja 1953, in sicer z nazivom Vestnik. S tem naslovom je izhajal Vestnik osem let, do leta 1961, razen leta 1959. Prav tako naše glasilo ni izhajalo v letih 1962-1964. Od leta 1965 pa redno izhaja, do leta 1972, torej 8 let, z naslovom Bilten in nato od 1973. leta dalje z naslovom Geodetski vestnik. V teh 20 letih je izšlo 78 številk, ki obsegajo skupno okrog 2600 strani besedila in 25 prilog. Že samo dejstvo, da je glasilo dvakrat prenehalo izhajati, enkrat za eno leto, drugič pa za tri leta, enkrat pa je na leto izšla samo ena številka, pri- ča o tem, da so naše glasilo pestile občasne hude težave. Toda ne glede na vse križe in te- žave upamo, da je Geodetski vestnik vsaj deloma dosegel namen, ki so mu ga zastavili leta 1953. Upamo tudi, da je kar dostojno praznoval 20-letnico izhajanja, saj si je ravno za pra- znovanje nadel drugačno zunanjo podobo, pa tudi v vsebinskem pogledu je, vsaj tako meni uredniški odbor, dosegel določen napredek. Tudi z oblikovno spremembo in z razvrstitvijo smo želeli doseči, da bi bilo naše glasilo čimbolj zanimivo. Zasluga za to gre predvsem širšemu krogu sodelavcev v zadnjih letih. Upati je, da se bo krog sodelavcev še širil in bo tako Ge- odetski vestnik čim popolneje izpolnjeval naloge, zastavljene v pravilniku o urejanju, izdaja- niu in upravljanju geodetskega vestnika. S prvim členom navedenega pravilnika je namreč do- ločeno, da je Geodetski vestnik znanstveno, strokovno in društveno informativno glasilo Zveze geodetov SI ovenij e, katerega osnovni namen i e strokovno izpopolnjevanje in medsebojno obve- ščanje članov Zveze geodetov Slovenije o vsem tistem, kar je bistvenega pomena za njihovo delo. Uredniški odbor se močno trudi, da bi Geodetski vestnik te naloge čim vestnej e in po- polneje uresničeval. To je po mnenju uredniškega odbora možno doseči le s sodelovanjem čim večjega števila kolegov iz različnih okolij s prispevki znanstvene, strokovne pa tudi informa- tivne narave. Da bi kaj več zvedeli o uspehu naših prizadevanj in kaj je treba še ukreniti v prihodnje, smo se odločili, da povprašamo člane izdajateljskega sveta ter predsednika Zveze geodetov Slovenije in predsednike geodetskih društev Celie, Ljubljana in Maribor, kako Geo- detski vestnik dosega zastavljene cilje in kaj bi bilo potrebno še narediti, da bi jih še bolje. Žal nam je od dvanajstih tovarištev, ki smo jih prosili za sodelovanje, poslalo odgovore le šest. Tistim, ki so nam poslali prispevke, se najlepše zahvaljujemo, ostale tovariše pa prosi- mo, da nam jih še pošljejo. Z enako prošnjo se obračamo tudi na vse bralce. Njihove odgo- vore bomo z veseljem objavili v naslednjih številkah. Prejeti odgovori posameznih tovarišev pa so ti I e: Teo B EL EC , č I a n i z d a j a t e I i s k e g a s v e t a : Ko sem bil zaprošen za oceno, kako naš osrednji geodetski informacijski list izpolnjuje svojo nalogo, sem nekaj časa pomišljal, katero izmed dveh možnosti naj uporabim. Prva je ta, da bi naš vestnik formalno pohvalil in tako izpolnil svojo dolžnost, druga pa, da bi vsebino vest- nika kritično ocenil, vendar ne z namenom, da bi že zgrajeno podrl in uničil, kar je že ne- kaj časa delovna metoda posameznikov v naših vrstah, temveč tako, da bi poleg kritične oce- nitve še vedno pomc,gal graditi. No, upam, da bo iz nadaljnjega razvidno, da sem naklonjen drugi možnosti • Sedaj pa k stvarni oceni. Geodetski vestnik i e seriozna strokovno-informativna periodika, ki po zaslugi posameznih pridnih ljudi med nami postaja še bolj kvalitetna. Osebno so mi znani 3 UREDNIŠTVO BRALCEM S to številko stopa Geodetski vestnik v tretje desetletje. Prva številka našega glasila je izšla maja 1953, in sicer z nazivom Vestnik. S tem naslovom je izhajal Vestnik osem let, do leta 1961, razen leta 1959. Prav tako naše glasilo ni izhajalo v letih 1962-1964. Od leta 1965 pa redno izhaja, do leta 1972, torej 8 let, z naslovom Bilten in nato od 1973. leta dalje z naslovom Geodetski vestnik. V teh 20 letih je izšlo 78 številk, ki obsegajo skupno okrog 2600 strani besedila in 25 prilog. Že samo dejstvo, da je glasilo dvakrat prenehalo izhajati, enkrat za eno leto, drugič pa za tri leta, enkrat pa je na leto izšla samo ena številka, pri- ča o tem, da so naše glasilo pestile občasne hude težave. Toda ne glede na vse križe in te- žave upamo, da je Geodetski vestnik vsaj deloma dosegel namen, ki so mu ga zastavili leta 1953. Upamo tudi, da je kar dostojno praznoval 20-letnico izhajanja, saj si je ravno za pra- znovanje nadel drugačno zunanjo podobo, pa tudi v vsebinskem pogledu i e, vsaj tako meni uredniški odbor, dosegel določen napredek. Tudi z oblikovno spremembo in z razvrstitvijo smo želeli doseči, da bi bilo naše glasilo čimbolj zanimivo. Zasluga za to gre predvsem širšemu krogu sodelavcev v zadnjih letih. Upati je, da se bo krog sodelavcev še širil in bo tako Ge- odetski vestnik čim popolneje izpolnjeval naloge, zastavljene v pravilniku o urejanju, izdaja- nju in upravljanju geodetskega vestnika. S prvim členom navedenega pravilnika je namreč do- ločeno, da je Geodetski vestnik znanstveno, strokovno in društveno informativno glasilo Zveze geodetov Slovenije, katerega osnovni namen je strokovno izpopolnjevanje in medsebojno obve- ščanje članov Zveze geodetov Slovenije o vsem tistem, kar je bistvenega pomena za njihovo delo. Uredniški odbor se močno trudi, da bi Geodetski vestnik te naloge čim vestnej e in po- polneje uresničeval, To je po mnenju uredniškega odbora možno doseči le s sodelovanjem čim večjega števila kolegov iz različnih okolij s prispevki znanstvene, strokovne pa tudi informa- tivne narave, Da bi kaj več zvedeli o uspehu naših prizadevanj in kaj je treba še ukreniti v prihodnje, smo se odločili, da povprašamo člane izdajateljskega sveta ter predsednika Z veze geodetov Slovenije in predsednike geodetskih društev Celje, Ljubljana in Maribor, kako Geo- detski vestnik dosega zastavljene cilje in kaj bi bilo potrebno še narediti, da bi jih še bolje. Žal nam je od dvanajstih tovarištev, ki smo jih prosili za sodelovanje, poslalo odgovore le šest, Tistim, ki so nam poslali prispevke, se najlepše zahvaljujemo, ostale tovariše pa prosi- mo, da nam jih še pošljejo, Z enako prošnjo se obračamo tudi na vse bralce. Njihove odgo- vore bomo z veseljem objavili v naslednjih številkah. Prejeti odgovori posameznih tovarišev pa so ti I e: Teo B EL EC , č I a n i z d a j a t e I i s k e g a s v e t a : Ko sem bil zaprošen za oceno, kako naš osrednji geodetski informacijski list izpolnjuje svojo nalogo, sem nekaj časa pomišljal, katero izmed dveh možnosti naj uporabim. Prva i e ta, da bi naš vestnik formalno pohvalil in tako izpolnil svojo dolžnost, druga pa, da bi vsebino vest- nika kritično ocenil, vendar ne z namenom, da bi že zgrajeno podrl in uničil, kar je že ne- kaj časa delovna metoda posameznikov v naših vrstah, temveč tako, da bi poleg kritične oce- nitve še vedno pomagal graditi. No, upam, da bo iz nadaljnjega razvidno, da sem naklonjen drugi možnosti . Sedaj pa k stvarni oceni. Geodetski vestnik je seriozna strokovno-informativna periodika, ki po zaslugi posameznih pridnih ljudi med nami postaja še bolj kvalitetna. Osebno so mi znani 3 napori nosilcev, ki skrbijo za uspešnost izdajanja Geodetskega vestnika, tako da jim lahko samo čestil-am in želim, da ostanejo še naprej tako vztrajni. Če bom v nadaljevanju svojega prispevka nanizal nekaj morda novih ali celo kritičnih misli, te zaslug delavcev pri Geodet- skem vestniku nikakor ne zmanjšujejo ali celo razvrednotijo, To sem moral poudariti, da se bomo razumeli, ker vem, da morda kdo želi tudi te moje misli "narahlo obrniti" in jih tol- mačiti za dokazovanje in doseganje svojih ciljev, Naj povem svojo misel kar naravnost: pogrešam tisti del vsebine našega lista, ki naj se, če­ prav polemično ali zelo kritično, vendar objektivno sooča z današnjo družbeno stvarnostjo, pri tem pa upošteva vsaj tole osnovno načelo naše dejavnosti: posledice napačnih odločitev v naši dejavnosti so dolgoročne in jih največkrat ni mogoče več popraviti, Gre torej za izvrše- vanje naloge, da moramo biti z našim razvojem korak pred družbenim, pri tem pa ne smemo eksperimentirati, še manj pogrešiti, Začrtovanje takšne "družbene trajektorije" naše dejavno- sti je velika naloga, in če naš list prispeva k uspešnosti tega, seveda objektivno, bo še bolj zanimiv in potreben. Da ne bom preveč nejasen ali celo nerazumljiv, bom navedel nekaj primerov iz lastnih izku- šenj, Vzemimo razvoj avtomatske obdelave zeml i iškokatastrskih podatkov. Ne spuščam se v anal i:zo zgodovine na tem področju, vendar sem bil že leta 1970 pristaš načela "koncentrirane tehno- logije" teh podatkov, kar se je uveljavilo, morda celo nekoliko premočno,v prvem zakonu o geodetski službi. Za takšno načelo je bilo zbranih nič koliko gumentov, ki pa jih je na- daljnji razvoj te dejavnosti "povozil". Tako imamo danes v novem zakonu določilo, da je AOP zemljiškega katastra v bistvu gospodarska dejavnost. "Botri" takšne rešitve so naštevali kopico bolj ali manj strokovnih in predvsem političnih argu- mentov ter tudi uspeli, toda,,,,,,,.,. Epilog: Kruta resničnost je danes z ozirom na.pospešeni razvoj in napredek na tem področju taka, da potrebujemo za informacijske sisteme v republ iš- kem merilu enotno obdelane podatke. Sklep: "Propadli" zagovorniki dolgoročno smotrnih reši- tev so vendar! e imeli prav. V tem trenutku to niti ni pomembno, pomembno je, da se takoj dogovorimo in rešimo tisto, kar se še rešiti da, Pri tej nalogi lahko Geodetski vestnik krepko sodeluje. Prvi primer sem opisal z več besedami, ostale naj naštejem, Manjkajo makro ocene našega ge- odetskega razvoja, iz katerih bi črpali pravilne usmeritve za prihodnost, tako kratkoročne kot dolgoročne. Upam, da smo vendarle spoznali, da s pisanjem pisem izvršnim organom družbenopo- litičnih skupnosti (s temi pismi Geodetski vestnik ni seznanil svojihbralcev) delamo sebi medve- djo uslugo, in prav bi bilo, da naš list kdaj pa kdaj tudi opozori na takšno škodljivo in neod- govorno ravnanje, Pa naprej: nočem hvaliti Geodetskega zavoda SRS, toda res je, da ie glav- ni nosilec napredka naše dejavnosti v republiki, Vestnik bo lahko kdaj pa kdaj zapisal kakšno bodrilno besedo tudi zanj, saj bi izrekel le to, kar :zavodu upravičeno gre, O tem, kolikokrat in na kakšne načine je naš zavod bil in je še pobudnik in zagovornik tesnejšega sodelovanja med našimi delovnimi organizacijami, pa raje ne govorim, ker vem, da je naša geodetska jav- nost o tem informirana r.apačno ali tako nepopolno, da se ne morem znebiti vtisa, da nam nekdo "podstavlja nogo", Bilo bi koristno, da bi se naš list potrudil, da bo bralec tudi o tem < delu našega družbenega in poslovnega živi i enj a pravi I no informiran, Vem, da manjka za navedene in še druge primere piscev oziroma dopisnikov, vem, da se ob- ravnavanje "vročih" tem ali problemov lahko hitro izrodi v nekorektno medsebojno obračuna­ vanje ali obtoževanje, vendar ki jub vsem tem nevarnostim še vedno predlagam, naj se podob- na problematika "sprejme" v uredniško "politiko", Tako se bomo v prihodnosti s strpnim dialogom, pojasni evanjem in posvetovanjem morda vendar- 1 e zedinili, da Geodetski zavod SRS ni nič večji "monopolist" kot katerikoli drug zavod, da bomo začeli ločevati gospodarsko dejavna; t od si užbenega dela dejavnosti, da se dogovorimo, kaj ob že doseženih uspehih naše slovenske kartografije, ki so ogromni, storiti še vnaprej, da se ta ne bo izrodila, da ... Tega je toliko, da se res ni treba bati, da bi zmanjkalo proble- mov, 4 Rešujmo našo strokovno in družbeno problematiko še bolj zavzeto, predvsem pa še širše. Če to želimo in hočemo, lahko k uspehu reševanja naše osrednje glasilo mnogo prispeva, Veselilo me bo, če bo kaj od predlaganega sprejeto kot koristno, prav tako pa bom zadovoljen, če bom našel v naših vrstah kakšnega iskrenega somišljenika, ki me bo podprl, Geodetskemu vesfniku pa želim še vnaprej uspešno izpolnjevanje njegovega poslanstva! Radko BRINOVEC, predsednik Geodetskega društva Ljubljana: Geodetski vestnik kot znanstveno in strokovno glasilo bolj ali manj izpolnjuje svojo nalogo. V znanstveno plat se ne bi poglabljal, kar zadeva strokovno, pa mislim, da geodetska dejav- nost ni ravno preširoko zajeta, Seveda pa to ni odvisno od uredniškega odbora, temveč od nas samih, ki k temu ničesar ne prispevamo ali pa zelo malo, Za strokovne informacije imam vse tiste informacije, ki obravnavajo načine reševanja in rešitve nalog, s katerimi se ukvarja geodet pri svojem delu. Dobro vemo, da se v sedanjem času geodeti vključujejo v različna področja dejavnosti v različnih delovnih organizacijah, kjer so naloge in izvedbe specifične, Zato bi bilo smotrno, da bi o tem tu pisali - to bi bilo medsebojno obveščanje in tudi vir strokovnega izpopolnjevanja, Vsekakor pa je to naloga društev, ki bi morala v tem smislu an- gažirati svoje člane. Kot društveno informativno glasilo, mislim, da Geodetski vestnik ni opravil svoje naloge v ce- loti. Če izhajamo iz statuta ZGS in pravil društev ter členov v njih, ki obravnavajo javnost dela, je le ZGS izpolnil svojo obvezo tako, da objavlja zapisnike svojih sej. Društva pa to svojo obvezo zanemarjajo. Mislim, da bi društva morala pošiljati v objavo zapisnike o svojih sejah ter poročila o strokovnih ekskurzijah, strokovnih predavanjih in ostalih dejavnostih,ki jih opravljajo. Bori s KREN, p r e d se d n i k Z v e z e g e od e t o v S I o v en i j e : Ko prebiram naš Geodetski vestnik, se mi misli dostikrat vračajo v čase, ko sem se sam ukvar- jal z urejanjem našega glasila, Brez dvoma je naše glasilo v zadnjem času izredno napredova- lo, in lahko rečem, da dostojno predstavlja našo zvezo geodetov tudi izven meja naše repub- like, Naše glasilo smo v zadnjem času tudi organizacijsko utrdili, mu dali ustaljen zunanji videz, poskrbeli za lektoriranje prispevkov, izvlečke in erevode, skratka, postaja ustaljena strokovna revija, nujni sestavni del našega vsakdanjika, Ce pomislimo na naklado 650 izvo- dov, vidimo, da ga dobiva velika večina naših kolegov v republiki, in prepričan sem, da vsak najde v njem kaj zanimivega. Zavedati se moramo, da je vsebina našega glasila odraz naše pripravlienosti sesti za mizo in vreči na papir izkušnje, dileme, razmišljanja, ki jih do- življamo pri našem delu. Verjetno ima marsikdo nekakšno strokovno "tremo" ali pa sam pod- cenjuje svoje delo, ker vidimo, da gre zasluga za sicer zelo pestro vsebino razmeroma ozke- mu krogu naših kolegov, Zato mora biti naš cilj pritegniti k sodelovaniu kolege iz vseh pre- delov naše domovine, z vseh strokovnih področij, na katerih delajo, Na ta način bomo še bolj obogatili naše glasilo in s tem tudi sebe. Menim, da tudi strokovna polemika ne biško- dovala našemu glasilu, seveda polemika na kulturni ravni, ne medsebojno obračunavanje, Kaj naj drugega zaželim Geodetskemu vestniku, ko stopa v tretje desetletje, kot našo zavze- tost in pripravljenost, da bi čimbolj odseval našo znanstveno, strokovno in družbeno dejavnost, naša prizadevanja za strokovno izpopolnjevanje, širjenje naše dejavnosti na nova področja, da bi naša stroka čimbol i pripomogla k razvoju naše samoupravne social isti čne družbe. Zlatko LAVRENČIČ, član izdajateljskega sveta: Kako upravičena je bila odločitev kolegov pred dvajsetimi leti, da se ustanovi društveno gla- silo, dokazuje prehojena pot in današnja vloga, vsebina in oblika našega Geodetskega vestnika, 5 Geodetski vestnik je resnicno naše domače društveno glasilo, saj je odprto vsakemu geodetske- mu in drugemu strokovnjaku, ki je voljan kaj prispevati, S svojo vsebino nas obvešča, pouču­ je in družbeno aktivira ob maksimalni prizadevnosti uredništva in pišočih geodetov, Ugotavljam, da smo lahko ponosni na tako kvalitetno društveno glasilo, ki uspešno propagira geodetsko de- javnost v naši ožji in širši domovini in seznanja z njo, Zavedam se, da je laže predlagati kot pa delati v uredništvu, Ob premišljevanju na kakšen način še izboljšati naše glasilo sem prišel do naslednjih predlogov, GI ede na stalne finančne težave, ki jih ima uredništvo in jih uspešno resu1e z razumevanjem in pomočjo delovnih organizacij in skupnosti, se predlaga akcija za povečanje števila kolek- tivnih naročnikov, V letu 1977 bi izvedli akcijo za povečanje kolektivnih naročnikov za naj- manj 20 %, Akcijo bi izvedli prek celotnega članstva, njen poudarek pa bi bil na 44 občin­ skih geodetskih upravah, Predstavitev delovnih organizacq in delovnih skupnosti v Geodetskem vestniku bi verjetno pris- pevala k boljšemu razumevanju, spoštovanju, k hitrejšemu prenosu znanja in izkušenj, k enot- nejšemu zastopanju dejavnosti v občini, republiki in zvezi, Ob pomembnih življenjskih jubilejih naših strokovno uveljavljenih kolegov (50-,60-,70- ... let- nici) bi se tudi s kratko vestjo ali čestitko lahko oglasili bralci Geodetskega vestnika. Občasno ali vsaj enkrat na I eto bi podali pregled dejavnosti geodetske si užbe po podatkih geodetskih delovnih organizacij, geodetskih uprav in SDK: podatki so bolj ali manj dosegljivi po si užben i poti, tako da ne bi bi I o večjih težav. Primerjava stanja in razvoja geodetske dejavnosti v Sloveniji s stanjem in razvojem v drugih republikah in pokrajinah, kolikor i e dostopno gradivo, Primerjava geodetske zakonodaje: kaj je skupnega in kaj različnega pri republiški in pokrajin- ski zakonodaji, Koristne analize za objektivnejšo usmeritev v Sloveniji. Predlogi v zadnjih treh alinejah so tudi sestavni del redne dejavnosti geodetske službe in bi zaradi tega uredništvo I aže prišlo do rednih materialov, Ob vstopu v tretje desetletje želim uredništvu Geodetskega vestnika še nadaljnjih uspehov pri urejevanju in pridobivanju čim širšega kroga pišočih geodetov in razumevanja pri reševanju fi- nančne problematike, Gojmir MLAKAR, član izdajateljskega sveta: V dvajsetih letih svojega izhajanja je glasilo slovenskih geodetov izvršilo pomembno poslanstvo pri strokovnem izpopolnjevanju in medsebojnem obveščanju članov Zveze geodetov Slovenije.V tem času se je Geodetski vestnik izpopolnjeval in dosegel v zadniem času zavidljivo strokovno raven, Ker pa ie gibalo napredka nezadovoljstvo z doseženim, naj na tem mestu opozorim na nekaj pomanjkljivosti, predvsem vsebinskih, ki jih je imel Geodetski vestnik; če bi jih odpra- vili, bi se njegova kvaliteta še povečala, Kot znanstveno, strokovno in društveno informativno glasi I o je Geodetski vestnik prinašal pris- pevke z vseh treh področij, sistematičnega objavljanja znanstvenih prispevkov pa se je lotil v zadnjih letih, ko se je zasnova glasila znatneje spremenila; zato ga je začela sofinancirati tudi Republiška razi skoval na skupnost. Analiza objavljenih prispevkov v vestniku v vseh letih niegovega izhajanja bi verjetno pokaza- la, da so se v njem objavljali prispevki s skoraj vseh področij dejavnosti geodetske stroke, da pa ni bil dan pravi poudarek posameznim dogodkom glede na njihov pomen in aktualnost ter da 6 je bilo posvečeno premalo pozornosti dogajanjem, ki so imela oziroma imaio velik vpliv ne samo na geodetsko dejavnost, temveč tudi na širše družbeno dogajanje. Tu bi postavil na prvo mesto reorganizacijo geodetske službe na osnovi ustavnih amandmajev in nove ustave, ko so pristojnosti federacije na področju izmer in zemljiškega katastra prešle v pristojnost republik. Posledica teh sprememb je živahna zakonodajna dejavnost v republikah, pri čemer je republika Slovenija najhitreje uveljavljala korenite spremembe v dosedanji organi- ziranosti geodetske službe, financiranju izdelave geodetskih evidenc kot tudi v načinu izdela- ve, vodenju in vzdrževanju evidenc. Menim, da delo pri pripravi novih zakonov in podzakonskih predpisov v našem glasilu ni dobi- lo ustreznega odziva, saj se je vestnik omejil na objavo sprejetih predpisov oziroma obvestil o izidu, ni pa prevzel vloge organizatorja javne razprave o predlaganih rešitvah, kar bi priprav- ljalcem predpisov lahko olajšalo delo pri mnogih odločitvah. Ker živimo v skupnem j ugosiovanskem prostoru in ker geodetska dejavnost tudi v drugih republ i- kah doživlja bistve11:, spremembe, naj bi to odsevalo tudi v Geodetskem vestniku. Primerjava predpisov in rešitve, ki · jih za pomembnejša področja geodei-ske dejavnosti prinašajo posamez- ne republike, bi bile zanimive za širši krog bralcev vestnika. Prispevki v vestniku bi naj zajeli tudi pomembnejša dogajanja na področjih, ki posredno zade- vajo geodetsko dejavnost, predvsem področje prostorskega planiranja, kmetijstva, gozdarstva, področje delovanja drugih upravnih organov (premoženjskopravne zadeve, davčna politika,evi- denca prostora, ljudska obramba itd.), področje zemljiškoknjižnih zadev itd. Na vseh teh po- dročjih so bili v zadnjem času sprejeti novi predpisi, ki pomembno vplivaj o na del o geodetske službe. Z ozirom na dejstvo, da več kot polovica naših kolegov dela izven geodetske službe, bi bilo pričakovati več njihovih prispevkov. Morda nismo storili vsega, da bi vestnik postal dovolj za- nimiv tudi zanje. Problenin tiki šolstva je v zadnjem času izkazana vec1a pozornost tudi v vestniku, menim pa, da niso še izkoriščene vse možnosti, ki bi omogočile vpliv združenega dela na njegovo usme- ritev, Tudi za to področje bi lahko bolj izkoristili naše glasilo. Ob vsem navedenem pa moramo izhajati iz dejstva, da je geodetski vestnik glasilo Zveze ge- odetov oziroma geodetov, organiziranih v osnovnih geodetskih društvih. Ob analizi dela dru- štev in zveze lahko takoj ugotovimo, da očitki,naslovljeni na vestnik, veljajo v enaki meri za delo naše stanovske organizacije oziroma da je vestnik stopil dober korak dalje, kar pa je nedvomno zasluga uredniških odborov v zadnjih letih. Zavedati se moramo, da srno vsi bralci vestnika lahko tudi njegovi ustvarjalci ter da je nje- gov nadaljnji vzpon odvisen od nas samih. Vsi se moramo zavzemati, da bo vestnik v skladu z našim družbenim sistemom omogočil čim večjo javnost dela in samoupravno odločanje na ge- odetskem področju, Janez OBREZA, član izdajateljskega sveta: Geodetzija se pri nas boli uveljavlja predvsem v zadnjem desetletju in je njen napredek vsaj vzporeden z drugimi strokami. Svoj prispevek ima tudi pri večini prostorskih posegov, kar je sicer posledica vsesplošnega in širokega razvoja, in so jo nekateri bolj uspeli prilagoditi našim potrebam. V prvih povojnih letih je naša stroka sodelovala pri obnovi porušene domovine in nato pri nje- ni nadaljnji graditvi, Danes, ko so materialne razmere boljše pa ima tudi možnost razvijati sa- mo sebe, 7 Vzporedno z boljšimi možnostmi v geodetski stroki pa so bile tudi boljše možnosti za delo v geodetskem strokovnem društvu, kar se i e odražal o tudi v izdajanju geodetskega glasi la. Kri ti čna so bila I eta neposredno pred I etom 1965, del orna zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev, deloma pa, mislim, tudi zaradi slabšega sodelovanja posameznikov. Kot je l:i lo v prejšnjih letih potrebno več prizadevanja za kontinuiteto izdajanja, tako si je sedaj treba prizadevati za kvaliteto in vsebino. Ta naj bo takšna, da bo pritegovala vse slo- venske geodetske strokovne ravni doma pa tudi izven Slovenije. Vsebinsko so zato zanimive (poleg strokovnih člankov in organizacijskih napotkov) tudi razne informacije, vesti in podat- ki. Vse to naš Geodetski vestnik vsebuje. Ker je treba za izdajanje geodetskega glasila poleg finančnih sredstev tudi veliko dela, mo- ramo dati vse priznanje nosilcem glavnih nalog pri izdajanju, še zlasti pa tistim, ki pri Ge- odetskem vestniku sodelujejo že več let, in to predvsem prostovoljno. Uredništvo si bo vsekakor prizadevalo, da bi odpravilo pomanjkljivosti in popestrilo vsebino našega glasila, kot predlagajo tovariši v svojih prispevkih. Toda ..,,,.,,,,,.,.1,., se moramo vsi, tako vi, dragi bralci, kot mi v uredništvu, da bo to možno doseči le s čim večjim sodelovanjem tistih,ki so se za sedaj odlikovali le z branjem našega glasila. Torej, ojunačite se in nam pišite. Problematiko Geodetskega vestnika je obravnavalo tudi predsedstvo Zveze geodetov Slovenije na svoji 4. seji dne 19.1.1977 in sprejelo določene sklepe za izboljšanje vsebine in povečanje šte- vila kolektivnih naročnikov. Zlasti geodetska društva bi lahko veliko naredila za uspešno reše- vanje teh zadev. Predsedstvo je obravnavalo tudi finančno plat izdajanja Geodetskega vestnika v letih 1976 in 1977. O seji predsedstva kot tudi o Geodetskem vestniku bomo podrobneje pi- sali v prihodnji številki, ko bomo objavili zapisnik seje. V tej številki objavljamo samo prispevke v zvezi z geodetskim dnem v Velenju,ker nam je gle- de na obseg tega gradiva onemogočena objava drugih prispevkov. Zato bomo poskušali izdati naslednjo številko čimprej. uredniškega odbora 8 Vlado KOLMAN* GEODETSKI DAN V VELENJU Letošnji geodetsk_i dan, deveti po vrsti, ki ga je organizirala Zveza geodetov Slovenije, je potekal 10. in 11. decembra 1976 v Velenju. Uspešno sta ga pripravila medobčinsko geodet- sko društvo Celje in Geodetska uprava Velenje, ki jima gre v veliki meri zahvala za tako odi ično organizacijo ter rekordni obisk ( prijavi jenih udeležencev i e bilo okrog 200). K re- kordnemu obisku in uspešnosti strokovnega dela geodetskega dneva so vsekakor prispevale za- nimive teme, ki so se obravnavale, in lepa sejna dvorana skupščine občine Velenje, v kate- ri i e potekal . Letošnji geodetski dan, za razi iko od dosedanjih, ni imel I e ene osnovne teme, kar i e vse- kakor še povečalo zanimanje in udeležbo. Tako sta bili prvi dan obravnavani dve temi, in sicer: - Glavne naloge geodetske službe in izvajanje družbenih planov v SR Sloveniji, - Modernizacija del pri vzdrževanju zemljiškega katastra. Drugi dan pa je bil posvečen katastru komunal ni h naprav s tole temo: - Kataster komunalnih naprav - ocena in izkušnje dosedanjega dela ter naloge geodetske služ- be na tem področju. Pripravljena je bila tudi zanimiva razstava, na kateri so si udeleženci lahko ogledali: i zmeritveni elaborat nove izmere zemljiškega katastra, izdelanega na osnovi fotogrametrične metode ter površin, izračunanih iz koordinat; - elaborat vzdrževania zemljiškega katastra od vloge stranke do odločbe upravnega organa; načrte katastra komunalnih naprav, in sicer zbirnega katastra in katastra delovne organizacije. Zbrane geodete in goste i e prvi dan, po otvoritvi in izvolitvi delovnega predsedstva, pozdra- vil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje tov. Franjo Klun in jim zaželel pri- jetno bivanje in uspešno delo. V nadaljevanju je orisal zgodovinski razvoj Velenja in rezulta- te, ki so jih občani tega I epega mesta dosegi i v tako kratkem času. Sledil je pozdrav delegata z Geodetske uprave SR Srbije, ki je v imenu kolegov iz Srbije za- želel slovenskim geodetom uspešno delo. Podeljeno je bilo tudi priznanje tov. Milanu Naprudniku, imenovanje zaslužnega člana Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije ter nagrada tov. Zlatku Lavrenčiču in tov. Jožici Švarc za uspešno delo pri izdajanju strokovnega glasila Geodetski vestnik v letih 1974 in 1975. Na prvi delovni seji, ki je potekala takoj po slovesni otvoritvi, sta podala svoj referat tov. Miroslav Črnivec, dipl .ing., direktor Geodetske uprave SRS in tov. Milan Naprudnik, dipl. ing., direktor področja za prostorsko planiranje Zavoda SRS za družbeno planiranje o teml: - Glavne naloge geodetske službe pri izvajanju družbenih planov v SR Sloveniji. Ker je bil tov. Tomaž Banovec službeno zadržan, je povzetek njegovega prispevka podal tov. Črnivec. * 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5 ing .geod., samostojni svetovalec za strokovno pomoč Prispelo v objavo: 1976-12-17 9 V razpravi so se oglasili tov o Lavrenčič, tov o Šivic in tov o Naraks o V odmoru med prvo in drugo delovno sejo je delegate zveze povabil k sebi predsednik občin­ ske skupščine Velenje tov. Nesti Žgank; z njim so razpravljali o nalogah in problemih geo- detske si užbe v SR Sloveniji in v občini o Druga delovna seja je bila posvečena modernizaciji del pri vzdrževaniu zemljiškega katastra. Osnovni referat z naslovom Splošna načela za modernizacijo vzdrževanja zemljiškega katastra je podal tov. Zorko Ukmar. V nadaljevanju pa so imeli referate še tile tovariši: - Boris Kren: Uporaba elektrooptičnih razdaljemerov pri geodetskih terenskih delih, - AI oj z Pucelj: Modernizacija del pri vzdrževanju pisarniškega dela zemljiškega katastra, - Vlago Kolman: Racionalizacija sprejemanja vlog in izdaje odločb pri vzdrževanju katastrskih evi dene. Po referatih so razpravljali tov. Čuček, tov. Šivic in tov. Ukmar. Po zaključku razprave druge delovne seje so se zbrali delegati Zveze geodetov Slovenije, ki so imeli svojo izredno skupščino, na kateri so sprejeli statut zveze. V razpravi so se dotakni- 1 i nekaterih aktualnih problemov v zvezi z organizacijo geodetske službe in izvajanjem njenih nalog. V popoldanskem času je bil organ1z1ran za udeležence geodetskega dneva ogled rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj s strokovnim vodstvom, zvečer pa so Velenjčani v knjižnici pri pravi I i I ep kulturni program in prikazali nekaj plesov i ugosl ovanskih narodov. Nasi ednj ega dne, v soboto 11. decembra, se je začela tretja delovna seja, na kateri so ob- ravnavali temo: Kataster komunalnih naprav - ocena in izkušnje dosedanjega dela ter n'aloge geodetske si užbe na t.em področju o Referate o tej temi so poda tli tile tovariši: - Srečko Naraks: Ocena dosedanjega dela in problemi vzdrževanja izdelanih evidenc, - Stanko Majcen in Gojmir Mlakar: Naloge v zvezi z izvajanjem predpisov o katastru komu- nalnih naprav, - Ivan Gaber: Dosedanie izkušnje pri naložitvi zbirnega katastra v občini Velenje, - Albert Jarh: Kataster delovnih organizacij, Franjo Vuk: Tekoče evidentiranje in vzdrževanje katastra delovnih organizacij na območju Celja. Po teh referatih so razpravljali tov. Golorei, tov. Bregant, tov. Rošar in tov. Majcen. Za vsako delovno sejo i e bila imenovana komisija z nalogo pripraviti sklepe, in sicer: - za prvo delovno sejo tovariši: Črnivec, Lavrenčič, Naraks; - za drugo delovno sejo tovariši: Ukmar, Kren, Gajšek; - za tretjo delovno sejo tovariši: Mlakar, Črmeij, Brinovec. Ob sklepu 9. geodetskega dne so se geodeti dogovorili, da bo naslednji jubilejni 10. geodetski dan v Mariboru. V nadalj evaniu so imeli člani Ljubi jonskega geodetskega društva izredni občni zbor, na kate- rem so sprejeli pravila ljubljanskega geodetskega društva. V tej števi I ki Geodetskega vestnika objavljamo vse referate, podane na 9. geodetskem dnevu, pa tudi vsa razpravljanja tovarišev, ki so se udeležili razprave. 10 Miro ČRNIVEC, Tomaž BANOVEC, Milan NAPRUDNIK* GLAVNE NALOGE GEODETSKE SLUŽBE PRI IZVAJANJU DRUŽBENIH PLANOV SR SLOVE- NIJE** Uvod Letošnji geodetski dan posvečamo predvsem razpravam o vi ogi, stanju in na dalj njem razvoju obeh katastrov, ki ju vodi geodetska služba, to sta zemljiški kataster in kataster komunalnih naprav. Uvodna delovna seja naj bi našim podrobnim razpravam o omenjenih izbranih vpraša- njih dala širši družbeni okvir. Na ta način bi se lahko pogovorili o glavnih nalogah naše službe v prihodnosti, zlasti glede na tisto družbeno področje, ki mu geodeti že skoraj deset- letje posvečamo vso pozornost in smo se v te namene tudi vsebinsko najbolj angažirali, reor- ganizirali in tudi prispevali k razvoju, to je glede na področje prostorskega in družbenega planiranja. Zato smo skupaj pripravili nekaj uvodnih misli o stanju in problemih družbenega in v njego- vem okviru prostorskega planiranja ter v zvezi s tem o glavnih usmeritvah za delo geodetske službe. Družbeni plan SR SI oven je V tem letu smo v SR Sloveniji sprejeli veliko novih planskih dokumentov, podobno smo se gle- de planskih dokumentov opredelili tudi v federaciji. Osnovna politična izhodišča za novi sistem planiranja so dali ustava SFRJ in dokumenti najvišjih teles ZK. Čeprav novi sistem družbenega planiranja v nekaterih ozirih pomeni šele osnovno konkretizacijo, je zaživel z zakonom, ki smo ga sprejeli v februarju 1976. Novi sistem planiranja je predvidel predvsem nove oblike dogovarjanja in usklajevania, uvedel je kontinuirano in srečevalno planiranje, praktično odpravil stare sisteme planiranja z "vrha navzdol" in s tem odpravi I hierarhij o planov v ki asi čnem srni si u. Petletni družbeni plani so osnovni plani; izhajati morajo iz dolgoročnih planskih projekcij in smernic, ki so bile sprejete v zvezi s temi dokumenti. Omenieni zakon v celoti ni mogel predvideti vsega, zato ga bo potrebno še dopolniti, konkre- tizirati in sprejeti ustrezne republiške zakone, predvsem pa dopolniti obstoječe zakone, ki do seda i urejaj o to področje. Najpomembnejša novost v novem sistemu sporazumov in planiranja pri nas je podpisovanje do- govorov o temeljih samoupravnih planov v okviru različnih samoupravnih organizacij in samou- pravnih skupnosti. * Miro Crnivec, 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SR Slovenije, Cankarjeva 5, dipl .ing.geod,, direktor uprave .. Tomaž Banovec, 61000 Ljubljana, YU, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Gregorčičeva ul. 25, dipl .ing.geod., namestnik direktorja zavoda. Milan Naprudnik, 61000 Ljubljana, YU, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje - sektor za prostorsko planiranje, Cankarjeva 1, dipl .ing.geod., direktor sektorja. ** Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Velenju, ki je bil 10. in 11.12.1976 v Velenju. 11 Oblika družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma, ki je sicer že znana kot ob- lika dogovarjanja, je v zakonu dobila posebno obliko, in sicer z definicijo, da je družbeni plan družbenopolitične skupnosti ali drugega družbenega subjekta podprt z nekaterimi predhod- nimi dokumenti, ki imajo obliko družbene pogodbe. Ti se zato sprejemajo pri udeležencih pla- niranja na najbolj javen način (zakon o združenem delu predvideva celo referendum), Taki so samoupravni sporazumi o temeljih samoupravnih planov predvsem v nekaterih družbenih ali gos- podarskih dejavnostih, kjer poteka oziroma se s tem aktom na novo začenja svobodna menjava dela, ali tam, kjer več tozdov s planskimi dokumenti združuje sredstva in delo za daljše ob- dobje, V teh dogovorih ali sporazumih udeleženci s podpisom pristopajo k celotni družbeni ak- ciji ter prevzemajo poleg smernic in ciljev tudi konkretne, samo zanje prevzete obveznosti, Neizpolnjevanje teh obveznosti pomeni za udeležence nujno tudi vprašanje odgovornosti. Dogovore o temeljih družbenega plana spre] emajo družbenopolitične skupnosti, samoupravne sporazume o temeljih družbenega plana pa v sklopu samoupravno organiziranega združenega dela in v svobodni menjavi dela. Kot vzorec in primer bi lahko navedli številne dokumente, ki so bili na ta način sprejeti v SR Sloveniji. Pomembno vlogo pri pripravi janju osnutkov in strokovnih izhodišč ima za te namene določena strokovna služba. Nosilec družbenega planiranja naroči pripravo planskih gradiv in strokovnih izhodišč v ustrezni strokovni si užbi. Te si užbe so lahko v njegovi sestavi ali pa s posebno po- godbo prevzemajo del nalog v mejah družbenega pooblastila. Zelo pomembno delo pri tem je: pripraviti osnutke, poročila, analize, dokumentacijo ter strokovne projekcije in družbeni raz- voj z vseh vidi kov. Ta vloga strokovnih služb se nadaljuje v pripravah za sprejetje planskega dokumenta oziroma več dokumentov tja do njegovega sprejemanja v srečeval nem postopku in na koncu do sprem- 1 janja realizacije plana. Strokovne službe (geodetska služba v širšem smislu je ena izmed strokovnih služb) morajo na- staviti ustrezne evidence in preglede, morajo uporabljati statistične in druge informacije, upo- števati kompleksnost informacij in procesov v okolici, predvsem pa določiti področje delovanja in modele spremljanja dogajanja v planskih dokumentih. Jasno je, da ni mogoče govoriti o univerzalnih strokovnih organizacijah, saj smo že v Sloveniji zelo različno organizirani za spremljanje planskih dokumentov in njihovo pripravo. Tako je vloga republiških centralnih ur- banističnih institucij pri pripravi družbenega plana manj pomembna, povečala pa se bo pri pri- pravi dogovorov o temeljih prostorskih planov. Verjetno bodo sodelovali urbanistični zavodi s pooblasti I i veli ko bolj konkretno pri občinskih dogovorih o osnovah prostorskih planov. Ker v tem trenutku še nimamo dogovorov o temeljih prostorskih planov, je potrebno ugotoviti, da se v posebni akciji pripravlja ca 600 samoupravnih sporazumov za 9 samoupravnih interesnih skupnosti v vsaki občini, poleg tega pa še ustrezni republiški sporazumi. Pripravi jajo se še ne- kateri dogovori o osnovah plana v federaciji (ca 24) ter posebni dogovori in sporazumi, ki i ih je potrebno pripraviti še za druge namene, predvsem pa v kontekstu realizacije družbenega plana, Lahko ugotovimo, da je sistem, ki ga uvajamo in spremi jamo, predvsem izredno kompleksen in za večino strokovnih si užb tudi še dokaj nerazumljiv, K temu moramo dodati še to, da se je potrebno v delegatskem sistemu z informacijo razi očno in ustrezno približati del ega tu. Tu ima naša stroka nekaj izrazitih možnosti (tematska kartografija). Prihodnje naloge in nekatere probleme bo lahko pomagal reševati računalnik, vendar samo s hitrostjo in reševanjem že definirane naloge. Naloge pa bo potrebno vseeno najprej razumeti, Na kratko lahko povzamemo iz problematike družbenega planiranja nosi ednj e misli: - letos se prvič lotevamo planiranja na osnovi konceptov nove ustave in sistemskega zakona - odtod velike težave; 12 si s tem bo potrebno dali e gradi ti in usklajevati z razvojem;, - sistem zahteva oziroma bo zahteval ogromne napore vseh udeležencev (sporazumevanje, do- govaricmj e, število dokumentov), Geodeti pa moramo biti predvsem pozorni glede na: - vlogo informiranja v delegatskem sistemu in - vlogo računalništva pri obvladovanju kompleksnih nalog družbenega planiranja. Prostorsko planiranje v SR Sloveniji V obdobju 197 6-80 stopamo tudi v odi oči I no obdobje za izdelavo prostorskih na črto v. V sklopu prostorskega plana SR Slovenijeje bilo doslej izvedeno naslednje: Ria regionalnem prostorskem planu so bila po sprejetju Poglavitnih smotrov in smernic za ure- janje prostora - ciljev prihodnjega prostorskega razvoja in usmeritev za obnašanje uporabnikov prostora - pripravljena osnovna strokovna gradiva za formulacijo dokumentov v procesu obliko- vanja regionalnega prostorskega planiranja, in sicer: - osnove za usmerjanje dolgoročnega regionalnega razvoja naše republike s projekcijami za razvoj: - prebivalstva, - delovnih mest, - družbenega proizvoda, - oskrbnih dejavnosti; osnove za usmerjanje prednostnih področij za gospodarske dejavnosti, katerih delovanje je ve- zano za fizično izrabo zemljišč: - gozdarstvo, - kmetijstvo, - vodno gospodarstvo, - industrija, infrastruktura, poselitev, - turizem, rekreacija; ter varovalnih področij: - 1 i udska obramba, - naravna in kulturna dediščina. V občinah je stanje problematično: Urbanistični dokumenti se pogosto členijo po donosnosti, posvečamo se predvsem zazidalnim načrtom in lokacijskim dokumentom, ki so vse prevečkrat le formalni dokument za upravno- pravni postopek in potrebe posameznih investitorjev, ki po logiki tržnih odnosov izvajajo vse mogoče pritiske na lokacije. Urbanistični programi in načrti so v glavnem le zbirke prikazov stanja in analiz z zelo zelo malo pogledi naprej. Po metodi in vsebini so različni, med občinami in v širšem medobčinskem območju neusklajeni, zlasti pa v demografskih napo- vedih, projekcijah zaposlovanja, infrastrukture itd. - Morda je bolj od kvalitete urbanistične dokumentacije problematičen status prostorske ( urba- nistične) dejavnosti nasploh, predvsem ker proces tega planiranja ni bil nikoli opredeljen kot stalna družbena in strokovna dejavnost v obliki, ki bi dejansko v praksi zagotavljala stalnost in učinkovitost. K temu je potrebno dodati probl em::i tiko izrazito neurejene urbanistične služ- be v občinah tako v njenem strokovnem kot upravnem delu. 13 Pot naprej: - Proces prostorskega (urbanističnega) planiranja se mora uveljaviti kot bistveni del dolgoročne usmeritve razvoja, ki bo na eni strani osnova za sestavo družbenih planov (ekonomsko-soci- alnega razvoja) v srednjeročnih obdobjih, na drugi strani pa bodo morale razvojne etape v prostorskih dokumentih odražati gospodarske možnosti, opredeljene v srednjeročnih družbenih planih in tudi v letnih resolucijah. - Poglavitni predmet prostorskega (urbanističnega) planiranja so ekonomsko-socialni in fizični odnosi v prostoru, odnosi in postopek v sistemu planiranja pa morajo biti istovetni z odnosi in postopki, opredeljenimi v novem zveznem zakonu o temeljih sisl'ema družbenega planira- nja. Na teh osnovah bodo že prihodnje leto pripravljeni dogovori o temeljih dolgoročnega urejanja prostora v SRS in občinah, v letu 1978 pa prostorski plan družbenopolitičnih skup- nosti. - Proces planiranja mora biti tesno povezan z ustanavljanjem informacijskega sistema, ki bi moral biti tesno povezan, morda tudi .integriran z načrtovalskimi institucijami. Družbeni plan SRS za obdobje 1976-80 nalaga glede prostorskega i nformacii skega sistema zelo konkretne in časovno določene naloge. Do konca leta 1977 mora biti pripravljen zakon, ki bo med drugim zagotavljal tudi postopno graditev družbenega informacijskega sistema SRS. Zakon bo obsegal tudi naloge na področju gradnje podsistemov, kjer je poleg socialnega informacijskega sistema, sistema za spremljanje gospodarskih gibanj in za spremi janj e onesnaževanja okolja naveden tudi prostorski informacijski sistem. S tem v zvezi 1e v družbenem planu SRS predviden tudi družbeni dogovor za zagotovitev teh- ničnih in materialnih pogojev za realizacijo zgornjih nalog,kjer je posebej poudarjena raču­ nalniška tehnika. Prav tako ·so te naloge v zvezi s prostorskim informacijskim sistemom podčr­ tane v osnutku resolucije o izvajanju družbenega plana SRS v letu 1977. Vsebinsko-prostorski informacijski sistem obsega: informacije o človeku, o naravnih vrednotah in o ustvarjenih vrednotah, (ki jih v največji meri obvladuje geodetska dejavnost prek zem- ljiškega katastra, katastra komunalnih naprav, katastra zgradb in drugih posebnih evidenc). Ugotovitve na področju prostorskega informacijskega sistema: Stanje: Vzporedno z izdelavo regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije smo se lotili namenskih razi s kav na področju prostorskega informacijskega si s tema. Nosi I ec teh raziskav, Inštitut Geodetskega zavoda SR Slovenije, je v sodelovanju z nekaterimi drugimi raziskoval- nimi inštitucijami v sklopu programa del pri regionalnem prostorskem planiranju za območje SR Slovenije za obdobje 1973-1977 izvajal raziskave s področja informacijskih sistemov, posebej prostorskega. V obširnih raziskavah aplikativnega pome na za razmere v SR SI oveni ji i e obdelal Geodetski zavod SR Slovenije med drugim tudi register teritorialnih enot, računalniško tehniko, metodologijo za prenos podatkov, avtomatizirano tematsko kartografijo, migracijske modele,dl- gitalni reliefni model Slovenije itd. Tako so praktično raziskane vse osnove za vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema oziroma centra. Naloge: V prihodnosti naj bi bil prostorski informacijski center kot posebna enota organiziran v sklopu Zavoda SRS za družbeno planiranje; obsegal bi dokumentacijsko, informativno in analitsko de- i avnost predvsem za potrebe prostorske komponente, del orna že za potrebe ostalih komponent, v perspektivi pa bi postopoma zadovoljil del potreb za celotno dejavnost družbenega planira- nja. Tako organizirana enota bi delovala v mejah določil zakona o republiški upravi. Arhiv, 14 strokovna knjižnica in vse obdelane informacije bi bile javne, razen tistih, za katere velja določena stopnja tajnosti . Za sodobno delovanje centra je potrebna visoka razvita elektronska in ostala oprema, ki ob- sega poleg računal niške tudi specifično opremo za prostorsko upodabljanje informacij. Takšno opremo že ima Geodetski zavod SRS in jo uporablja pri izvajanju programa geodetskih del iz republiške pristojnosti. S posebnim dogovorom med Izvršnim svetom SR Slovenije in Geodetskim zavodom SR Slovenije pa se bo uporabljala tudi za potrebe prostorskega informacijskega sistema. Naloge geodetske službe S prej navedenim so podani najširši okviri za delovanje geodetske službe v republiki in obči­ nah v letu 1977 in v celotnem srednjeročnem obdobju. V družbenem planu SRS 1976-80 je zapisano: "Osnove za inventarizacijo prostora in prostorskega informacijskega sistema kot se- stavni del družbenega informacijskega sistema bo zagotovila geodetska si užba. Naloge podrob- neje opredeljuje program geodetskih del za območje SR Slovenije". S tem je podano vsebinsko in tudi formalno delovno področje .naše dejavnosti v prihodnosti; iz njega povzemamo zlasti na- slednje naloge: L Dokončanje srednjeročnega plana geodetskih del 1976-80 Sedanji plan geodetskih del ima poseben pomen. Z njim se zaključuje celotna etapa koncepta dolgoročnega razvoja geodetske službe, ki smo ga opredelili že leta 1969. V tem obdobju lahko namreč ugotovimo, da bo dosežen dolgoročni cilj "pokriti" vse ozemlje republike s temeljnimi topografskimi načrti v merilih 1 : 5.000 in 1 : 10.000, s topografskimi in preglednimi kartami v vseh merilih (praktično od milijon do 25.000), obenem pa bodo izdelani podrobnejši načrti mest in vseh pomembnejših naselij v vsej republiki ter zaključena začetna faza avtomatske ob- delave podatkov zemljiškega katastra tudi na vsem območju SR Slovenije. Lahko celo rečemo, da bodo s tem osnovne geodetske evidence vzpostavljene in da moramo že danes razmišljati in se pripravljati na nove naloge v zvezi z vzdrževanjem teh evidenc in povečanjem njihove na- daljnje družbene uporabnosti. Pri tem so glavne naloge naslednje: - Vzpostaviti sistem kart, ki so posebno pomembne pri pripravi dokumentov družbenega plana in niegovega spremljanja za družbenopolitične skupnosti in druge subjekte planiranja in obe- nem osnovni material pri vseh pomembnejših fazah prostorskega planiranja tako za regionalni prostorski plan republike kot za urbanistične programe občin, plane raznih sektorjev ter po- sebnih ukrepov v zvezi s prostorom. Predvideno je, da bomo v letu 1977 izdelali novo karto v merilu l : 200.000, v naslednjih letih pa še karti v merilih 1 : 100.000 in 1 : 50.000 za območje vse republike. - Dokončati izdelavo temeljnih topografskih načrtov v merilih l : 5000 in l : 10.000 za ob- močje vse Slovenije. To bo najpodrobnejši topografski načrt, ki bo pokrival vse ozemlje re- publike in bo s tem celotno delovno gradivo pri regionalnem prostorskem planiranju, zlasti za fazo zbiranja podatkov ter osnovno gradivo pri vrsti urbanističnih dokumentov v občini. Poleg tega bo ta načrt nujno potreben za planiranje v krajevnih skupnostih, za informiranje delegatov ter za številne druge družbene potrebe. Za geodete je temeljni topografski načrt v merilih l : 5.000 in 1 : 10.000 posebno pomemben kot podlaga za sestavo drugih načrtov in kart ter nujno potreben pri številnih raziskovalnih nalogah v zvezi s prostorskim informa- cijskim sistemom. Pri dokončavanj u te naloge se bomo naj prej usmeri I i na območja večjih predvidenih prostorskih posegov, manj razvita območja in ogrožena območja. S tem bo zaključena več kot 15-letna naloga geodetske službe, pri kateri smo v Sloveniji dosegli visoko kvalitetno raven, zlasti po zaslugi kadrovske usposobi j enosti in opremi j enosti Geodetskega zavoda SR Slovenije. 15 - Dokončati izdelavo teme! jnih topografskih načrtov v večjih merilih za vsa pomembnejša na- selja v SRS. S tem bo dobilo več sto naselij točne topografske načrte do konca leta 1980. Z razvojem urbanizacije bodo prišla v poštev vedno manjša območja vse bolj lokalnega po- mena in bodo zato v skladu s sprejetim zakonom po letu 1980 morale za te zadeve skrbeti občine same. To so bile naloge iz 5-letnega programa, ki se zaključujejo. Nova področja oziroma tista, ki se jih v tem programu intenzivneje lotevamo, pa so zlasti naslednje naloge: - Ureditev zemljiškega katastra. V zadnjih letih smo mu verjetno posvečali premalo pozorno- sti. Njegova vloga je bila z zakonom širše zasnovana,z raziskavami o prostorskem informa- cijskem sistemu pa se je še povečala. Glavni nalogi s tega področja sta nova izmera večje­ ga števila katastrskih občin v Prekmurju in realizacija novega zakona (prostorski del, nove kulture, uvedba koordinat itd.) in - sanacija geodetskih mrež. Na tem področju smo podedovali glede kvalitete in natančnosti stanje,ki ga je sedanji tehnološki napredek že prerasel. Mreže dobivajo večjo veljavo zlasti zaradi matematičnih osnov za prostorski informacijski sistem, koordinatnega obdelovanja zem- 1 jiškega katastra, znanstveno raziskovalnih del itd. V prihodnjih letih bomo še intenzivneje nadaljevali osnovne raziskave natančnosti mreže in metodologijo sanacije v sodelovanju z drugimi republikami in pokrajinama. Poleg navedenih nalog iz srednjeročnega programa bomo kontinuirano opravljali dalje ciklično aerosnemanje, nastavljanje in vzdrževanje katastra komunalnih naprav in druge naloge. 2. Razvoj avtomatske obdelave podatkov na področju geodetskih evidenc Ta naloga je izredno pomembna. Vse rešitve prostorskega informacijskega sistema temeljijo na avtomatski obdelavi podatkov, mi pa smo dolžni zagotavljati osnove,ki morajo biti za te na- loge čimbolj uporabne. Pri tem bodo naša poglavitna prizadevanja usmerjena v: - Avtomatsko obdelavo podatkov zemljiškega katastra. Na tem območju delamo v SR Sloveniji že dobrih 15 let. V kratkem bo ves katastrski operat v republiki prenesen na računalniško obdelavo, vendar smo s tem dosegli le prihranek pri delu in času. V zadnjem razvoju smo priča dosežkom Geodetskega zavoda SRS, ki je razvil in vzpostavil zemljiški kataster kot sistem, ki poleg ostalega omogoča tudi naslednje: - popolnejšo avtomatizacijo pri nastavitvi, vzdrževanju in izdajanju listin zemljiškega kata- stra; - dograditev sistema z elementi novih podatkov (prostorski del, koordinate, nove kulture itd.); - povezavo sistema z drugimi evidencami, torej neposredno vključitev v prostorski informacij- ski sistem in v nekem smislu tudi model za prostorski informacijski sistem. - Področje avtomatizirane kartografije. Tu lahko ugotovimo po začetnih uspehih določen zastoj. Lanskoletni geodetski dan v Kranju je bil posvečen problerro tiki kartografije za potrebe občin. Od takrat je bil dosežen na področju klasične kartografije določen napredek. Med kvalitetne karte lahko v zadnjem času poleg izdelkov Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo in Geodet- skega zavoda SRS štejemo tudi karte Geodetskega zavoda Celje. Čeprav stanje ne v občinah ne v republiki ni zadovoljivo, moramo avtomatizirano kartogra- fijo razvijati naprej, sicer bomo izgubili zvezo s prostorskim informacijskim sistemom in šte- vilne možnosti za uporabo parcialnih rezultatov. Podoben je položaj tudi na nekaterih drugih področjih dela, zlasti pri geodetski prostorski do- kumentaciji, kjer morarro ob njenem koncipiranju upoštevati avtomatsko obdelavo podatkov. 16 3. Raziskovalno delo Poleg raziskav v zvezi s prej navedenimi nalogami, zlasti glede avtomatske obdelave podatkov, bo morala geodetska si užba pospeševati zlasti naslednja razi skoval na področja: - Področje prostorskega informacijskega sistema. To je naš družbeni "priključek" v procesu pla- niranja. Kadrovsko in finančno bomo podpirali te raziskave, ki še niso zaključene, čeprav so v zaključni fazi. Na republiški in občinski ravni se bo treba zavzeti za realizacijo aplika- cijskih modelov prostorskego informacii~kesia sistema (kar je naš posebni interes) ter povezati tiste dosežke, ki so se pokazali za aktualne, v operativno izvedbo (register teritorialnih enot, digitalni model reliefa in podobno). - Področje ureditve predpisov geodetske službe. Imamo stare pravilnike in tehnične predpise. Raziskovalno delo teče, vendar zahteva dodatnih naporov in združevanje kapacitet. - Tehnične raziskave aplikacij posameznih postopkov (reprodukcija, metode izmere in druge metode dela) • Področje fotointerpretacije oziroma daljinskega zaznavanja. To področje ima ogromen pomen v sodobnem svetu prid opolnjevanju osnovnih fizičnih podatkov o prostoru (dopolnitev inven- tarizacije zlasti za gozdarstvo, kmetijstvo, varstvo okolja). Potrebno bo zagotoviti sistem stal nega zagotovi janja osnovnih materialov in raziskav na tem področju, kjer je Geodetski zavod SRS doslej storil več kot samo prve korake. 4. Organizacijska vprašanja Za dosego navedenih ciljev moramo biti ustrezno organizirani glede na planiranje, financiranje in izvajanje geodetskih del. Imamo obveze glede na sprejeto zakonodajo, ki so neposredne in kratkoročne, ter dolgoročno obvezo nadaljnjega razvijanja geodetske službe. Dolgoročno moramo ostati sposobni reševati glavne naloge, ki nam i ih družba zastavlja, in biti tudi v prihodnje sodelavci (pobudniki) nekaterih premikov na prostorskem področju. Pred nami je tudi neposredna obveza na osnovi zakona o geodetski si užbi: Poverj an i e geodetskih del po geodetskih upravah geodetskim delovnim organizacijam. Po zakonu je to dolgoročna za- deva .Ob sprejemanju zakona v skupščini je bilo poudarjeno, da je normalno, da bo družbeno- politična skupnost poverila dela predvsem tisti organizaciji, ki jo je za to ustanovila, da pa tako pravilo ne bi smelo biti izključno. Ureditev v republiki bo naslednja: sprejetje akta (odloka, odredbe) na osnovi 13. člena zakona o poveritvi del iz republiške pristojnosti Geodetskemu zavodu SRS, kjer 609 podrobneje navedena tista dela, ki bi se lahko poverjala tudi ostalim geodetskim organizacijam v izjemnih situacijah ob posebnih po- gojih, kadar je to v interesu službe; - sklenitev sporazuma na osnovi 20. člena zakona med Izvršnim svetom Skupščine SRS in Geo- detskim zavodom SRS, v katerega naj bi se vključile tudi medsebojne obveznosti in širše na- loge, lahko tudi v zvezi s prostorskim informacijskim sistemom. Posveti o podrobnostih te rešitve še potekajo. Ista rešitev je predvidena tudi za občine, kjer bo potrebno doseči določeno stopnjo usklajenosti. Zato bo v bližnji prihodnosti dana možnost za izmenjavo mnenj o teh vprašanjih. Navedene rešitve ne bodo prejudicirale sporazumov in medsebojnih poslovnih dog01orov 1n oblik združevanja izvajalcev. 17 Pri vprašanju organizacije službe je pomembno tudi vprašanje sistema financiranja. Nekatera razmišljanja v letošnjem letu so načela vprašanje, ali spada dejavncs t ge:>detske službe ozi- roma vsa dejavnost geodetske službe v splošno porabo. Podobno je bilo tudi z: vprašanjem pla- niranja, zlasti urbanističnega. Pri tem ni šlo toliko za republiško kot za občinsko raven. Dileme so izvirale zlasti iz: nepoznavanja problematike (kar velja za geodetsko službo) in so bile tudi dokončno razjasnjene v organih Izvršnega sveta; vsekakor ostane kot doslej celotna dejavnost službe glede na sprejete zakone in odloke v okviru splošne porabe. Vendar ne mo- remo mimo dejstva, da se pretežni del naših porabnikov organizira v obliki svobodne menjave dela (komunal na skupnost, stanovanjska skupnost, kmetij sko-z:eml j iška skupnost in še nekatere na republiški ravni). Mi smo te kategorije porabnikov v preteklosti dejansko večkrat tudi fi- nančno vezali na izvajanje programov geodetskih del. Zato se moramo v prihodnjem letu lotiti razjasnjevanja teh vprašanj, zlasti za zagotovitev vpliva teh kategorij interesnih skupnosti na programiranje in izvajanje goodetskih del. Glede financiranja iz: okvirov splošne porabe moramo diferencirati naloge geodetske službe na osnovi zakonov in odlokov od ostalih nalog, ki se vča­ sih zlasti vobčinah izvajajo z:a neposredne ožje potrebe uporabnikov (osnove za projektiranje različnih prostorskih posegov). Geodetska uprava SRS bo pri tem skrbela, da bodo te zadeve ustrezno rešene. Podana štiri glavna področja: izvedba srednjeročnega programa, razvoj avtomatske obdelave po- datkov, raziskovalno delo in vprašanje organizacije so gotovo težišče prihodnje dejavnosti ge- odetske službe, ki nam bo ob vzporednem reševanju ostalih vprašanj zagotovilo nadaljnji raz:- voi. 18 Zorko UKMAR* SPLOŠNA NAČELA ZA MODERNIZACIJO VZDRŽEVANJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA** 1. Pri obravnavanju problematike modernizacije vzdrževania zemljiškega katastra z namenom, da bi si začrtali jasne smeri prihodnjega razvoja, moramo poleg potreb in zahtev družbe upošte- vati tudi dejstvo, da v SR Sloveniji že več kot eno desetletje poteka na tem področju inten- ziven proces modernizacije, ki pa ni povsem načrten in e"noten. V zadnjih 10 do 15 letih smo namreč na področju modernizacije vzdrževanja zemljiškega ka- tastra dosegi i razmeroma velike uspehe, zlasti tele: katastrski operat je bil preveden na stroj- no obdelavo že na 83 % vseh katastrskih občin, uporabljamo natančnejše postopke ugotavlja- nja in zamejničenja posestnih meja ter njihovega snemanja, površine parcel se izračunavajo iz koordinat mejnih točk, množično se uporabljajo žepni računalniki, uvajajo se elektroopti- čni razdaljemeri in namizni računalniki, v številnih primerih se opravlja avtomatsko kartira- nje meritev, prepisi iz delov operata in izrisi iz katastrskih načrtov se opravljajo s sodobni- mi kopirnimi stroji itd. Proces modernizacije pa je zajel tudi drugo opremo službe za vzdr- ževanje zemljiškega katastra: sodobne omare za načrte in operat, računske in pisalne stroje, risalni pribor itd. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi dejstva, da smo deloma že modernizi- rali našo zakonodajo, saj smo jo tako zasnovali, da omogoča nemoteno uporabo modernih teh- ničnih postopkov in pripomočkov za delo. Lahko torej ugotovimo, da glede modernizacije vzdrževanja zemljiškega katastra še zdaleč nismo na začetku. Kot smo omenili, proces modernizacije ni potekal v celoti po enotnih smereh in konceptih, ki bi veljali za vso republiko. Še posebej ni bilo enotnega usmerjanja in enotnih konceptov glede opremljanja službe vzdrževanja zemljiškega katastra z instrumenti, računalniki in dru- gimi pripomočki za del o kakor tudi ne glede usmerjene avtomatske obdelave podatkov merjenj po določenih računskih centrih. Nezadostna načrtnost v razvoju modernizacije na tem področ­ ju (kot tudi na drugih področjih) ima lahko nezaželene posledice finančne in strokovne nara- ve. V potrditev tega navajam le naslednji primer: v dogledni prihodnosti bodo ustvarjeni po- goji za popolno avtomatizacijo vzdrževanja zemljiškega katastra (razen terenskih del) z upo- rabo terminalov, ki bodo priključeni na računalnik, kar pomeni, 9a bo tedaj postalo vprašlji- vo opremljanje organov službe vzdrževanja s stroji za luknjanje sprememb, z namiznimi raču­ nalniki, s kartirnimi mizami in podobnim. Proces modemi zaclj e vzdrževanja zemljiškega katastra, ki se ne glede na določene hibe uspeš- no razvija, moramo nadaljevati, vendar načrtno ter po enotnih načelih in kocenptih,ki bodo veljali za vso republiko. Zaradi tega naj bi tudi to posvetovanje pripomoglo s svojimi ugoto- vitvami, priporočili in smernicami, da bi na tem področju začrtali dolgoročne smeri razvoja. Namen mojega prispevka je podati nekaj misli o splošnih načelih in konceptih za načrtno na- daljevanje procesa modernizacije, pripominjam pa, da ne podajam že sprejetih načel, temveč le predloge, ki naj bi bili osnova za razpravo. II. Temelj ni namen modernizacije si užbe vzdrževanja zemljiškega katastra (kakor tudi vseh ostalih javnih služb) mora biti to, da bi uskladili celotno upravno, tehnično in administrativno dejav- nost službe s stopnjo družbenega, ekonomskega in tehničnega razvoja v danem času ter da bi doseženo skladnost stalno vzdrževali. To pomeni, da moramo proces modernizacije podrediti * 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5 vodja skupine za zemljiški kataster ** Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Veleniu, ki ie bil 10. in 11.12.1976 v Velenju. 19 potrebam in zahtevam družbe, upoštevanje njene ekonomske možnosti in tehnični razvoj ter zmogli i v osti geodetske si užbe. G I ede na to, da se moramo šele I oti ti načrtnega programiranja razvoja modernizacije vzdrže- vanja zemljiškega katastra, si moramo znotraj prej navedenega temeljnega namena zastc1viti konkretne cilje po posameznih področjih službe, ki jih želimo doseči v določenem obdobju, Pri tem moramo upoštevati, da i e slovenska družba na razmeroma visoki stopnji razvoja na vseh področjih, da zahteva moderno in učinkovito javno službo ter da nam sodobni tehnični razvoj omogoča uvedbo tako rekoč revo! uci onarni h sprememb tudi v postopkih si užbe vzdrže- vanja zemljiškega katastra, Ob tem pa moramo tudi ugotoviti, da i e naša si užba v primeru z nekaterimi drugimi javnimi službami sistemsko razmeroma zaostala glede modernizacije in da je že čas, da ta razkorak odpravimo oziroma da ga začnemo uspešno odpravljati. - Zastavljajo se nam torej tri osnovna vprašanja, na katera moramo odgovoriti, preden se sploh lotimo konkretnega programiranja: kaj želimo doseči z modernizacijo, katere konkretne ciqe s1 bomo zastavili in do kdaj naj bi jih uresničili. Mislim, da bi odgovori lahko bili takile: 1. Obstajajo realne možnosti, da izvedemo v službi vzdrževanja zemljiškega katastra take premike, ki bodo pri številnih strokovno-operativnih opravilih omogočili zamenjc,vo človeko­ vega dela z delom stroja oziroma ga bodo z uporabo sodobnih pripomočkov za delo čimbolj olaišali. Usmeriti se moramo torej k uporabi sodobnih sredstev za delo in k čim večji avto- matizaciji postopkov, kjer se le da, S tem bomo dosegli občutno večjo učinkovitost ln večjo kakovost v delu, izključili bomo čim več subjektivnosti v delu in laže reševali sl'alno akut- ni problem kadra. Neposredna posledica tega bo, da bomo hitro, natančno in tudi kulturno stregli zahtevam in potrebam naše družbe. Tak naj bi bil torej naš splošni cilj, pravzaprav naš strateški ci I i , 2, V sklopu prej navedenega spi ošnega ci I i a pa si moramo zastav Hi konkretne cil i e gi ede na posamezne vrste opravil, ki naj bi bili zlasti naslednji: a) Za izvajanje terenskega dela ob rednem vzdrževanju zemljiškega katastra i e potrebno ta- ko racionalizirati in modernizirati pripravo dela, tehnične postopke pri geodetskih merit- vah in še posebej pripomočke za delo, da bo možno občutno povečati učinkovitost dela in da bodo rezultati meritev znatno natančnejši in primerni za takojšnjo avtomatsko ob- delavo v računskih centrih, b) Za izvajanje terenskih del za revizije vrst rabe in katastrskih razredov zemljišč moramo težiti k temu, da bi skoraj v celof-i izključili človekov obhod na kraju samem, namesto tega bi uporabljali foto snemanje s črno-belo, barvno, infra rdečo in multispektralno fo- tografijo, c) Pisarniško-1-ehnična geodetska dela in katastrsko-knjigovodstvena dela zc1 vzdrževanje zem'." 1 jiškega katastra se morajo združiti v enohen proces in popolnoma avi·omati zl roti , d) Postopki za izdaj o pocb tkov iz katastrskega operata strankam se morajo v cel otl avtomati- zirati, e) Sedanji pisani del katastrskega operata naj se zamenja z izpisi na magnetnih trakovih ali diskih. f) Celotna dokumentacija in arhiva se posnamejo na mikrofilme. g) lzbdjša naj se pojasnjevanje strankam o stanju v katastrskem operatu s povečanjem zna- nja delavcev in z uporabo primernih tehničnih sredstev (mikrofilmskih čita!cev, foto pos- netkov itd.). 3, Glede na to, da smo v SR Sloveniji opravili že precej dela pri modernizaciji vzdrževanja zemljiškega katastra, da imamo občutno mal'erialno osnovo in tudi že tradicijo, je realno predvideti 10-letni rok za uresničitev vseh ali pa vsaj vec1ne prej navedenih konkretnih ci- ljev, Posebno ugodno za nadaljnje ukrepe na tem področju je to, da ima Geodetski zavod 20 111. SRS na voljo računalnik z velikimi zmogljivostmi, ki lahko zadovolji vse potrebe geodet- ske službe v SR Sloveniji. V 10-letnem roku pa je vsekakor potrebno določiti tudi etape za uresničitev posameznih prej navedenih ciljev. Podrobnejše naj bi bila prikazana načela in koncepti za modernizacijo vzdrževanja zemljiške- ga katastra, in si cer takole: 1 . T e r e n s k o d e I o o b r e d n e m v z d r ž e v a n j u ( p o z a h t e v a h i n p r i i a v a h ) . Na tem področju moramo nadaljevati proces modernizacije tako v pripravah za terensko del o kot za delo na terenu. Za modernizacijo priprave za terensko delo bi morali zlasti: uvesti sistem uporabe foto posnetkov ·iz cikličnega in drugih aero snemanj ob ugotavlja- nju zahi·eve stranke; na osnovi predhodno uvedenega sistema barvnega in infrardečega snemanja uvesti sistem ugotavljanja stanja kultur in katastrskih razredov brez terenske ugotovitve; - zagotavljati si izpise podatkov za terensko delo (koordinate mejnih točk, površine parcel itd.) s poklicom računalnika ali pa prek mikrofilmskega čitalca; - izrise iz načrtov za terensko delo zagotoviti s sodobnim kopirnim strojem in, v dogledni prihodnosti prek digialnih izrisov; - uvesti sistem meteorološkega spremljanja stanja vremena zaradi določanja datuma terenskih del. Za terensko del o je potrebno predvideti raci onal i zac ij o in modernizacij o zlasti glede naslednje- ga: - sedanji sistem uporabe lastnega motornega vozila za terenska dela, ki je v večini občin še vedno osnovni, je treba zamenjati s sistemom uporabe službenih, posebej za to prirejenih terenskih vozil;; taka vozila, ki se že uspešno uporabi jajo v nekaterih državah, maraj o bi ti prirejena tako, da omogočajo prevoz instrumentarija, opreme, mejnikov in druge opreme ter izvedbo kartiranja in drugih strokovnih del na kraju samem;; popolnomc1 ali vsaj v večini se mora izključiti uporaba traku in late pri merjenju dolžin, namesto tega pa naj se dolžine poligonskih stranic in dolžine za detajlne točke merijo elek- troopti čno; - sedanji sistem betonskih mejnikov nalaga nesorazmerno dosti dela za njihovo vkopavanje,za- to ga ie treba zamenjati z novim; poskusiti je treba z nekim novim tipom mejnika, ki bi se kar uvrtal v zemljo, ali s čim podobnim; merjenje frontov in prečnih mer s trakom zahteva nesorazmerno dosti časa, zato bi ga morali zamenjati z elektrooptičnim merjenjem ali pa določiti kakšen drug sistem kontrolnih meritev namesto frontov in prečnih mer; določanje na novo nastalih posestnih meja na podlagi predhodno danih pogojev naj se opra- vi neposredno na terenu z računsko metodo; zaradi tega naj se uporabljajo žepni računalniki, za katere je potrebno izdelati ustrezne programe; prenose posestnih meja v naravo po podatkih iz načrtov je treba opravljati računsko z upora- bo žepnih računainikov; terenske skice in zapisniki merjenja se morajo izdelati po natančno poenotenem sistemu, ki omogoča njihovo neposredno avtomatsko obdelavo v dislociranem računskem centru; - rezultati terenskih meritev (v večini primerov) se moraio kontrolirati na terenu z žepnim ra- čunalnikom; uvesti je treba prikladne postavke za skice in zapisnike. 21 2, Terensko delo za izvajanje rev1z11e vrste rabe in klasifikacije zem- 1 ji šč. Prvi pogoj za resnično modernizacijo teh del je uvedba aerofoto snemanja z barvno in infra rdečo fotografijo, Bistvo modernizacije bi bilo v tem, da terenskih ogledov sploh ne bi opravi j ali, temveč da bi katastrsko kulturo, objekt in katastrski razred dol oči I i nepo- sredno na osnovi foto posnetka, Terenske oglede bi opravili samo tam, kjer se iz posnetka ne dajo ugotoviti ustrezni podatki, in na podlagi ugovorov ob razgrnitvi. Za uspešno izved- bo revizije vrst rabe na podlagi foto posnetkov pa se mora spremeniti tudi sedanji sistem prikazovanja zgradb; uvesti je namreč treba sistem, da se z,gradbe prikazujejo glede na projekcijo strehe oziroma nadstrešnice. 3. Pisarniško-tehnična geodetska dela in katastrsko-knjigovodstvena iz- peljava sprememb, Za kompletno avtomatizacijo prej navedenih del je potrebno zdru- žiti geodetsko-tehnično pisarniško obdelavo meritev in drugih ugotovitev ter katastrsko-knji- govodstveno izpeljavo v enoten proces. Osnovni pogoj za to je, da se geodetsko-tehnične meril-ve in izpeljava sprememb opravljajo na istem računalniku, optimalni učinek pa se bo dosegel s terminalsko povezavo, Kompletno avtomatizacijo bi bilo mogoče izpeljati tudi brez terminalske povezave tako, da bi pošil i podatke v računski center in iz njega po pošti ali po kurirju, Po posameznih prej navedenih bi bil sistem takle: a) ob terminalski povezavi z računskim ki ima shranjene vse podatke o parcelah: po koncu meritve se v skladu z določenim programom vtipkajo v terminalski stroj po- datki o izvršeni meritvi oziroma ugotovitvi z označbo parcelnih številk po starem in novem stanju; od računalnika se lahko takoj dobijo podatki o koordinatah in površinah parcel po novem staniu, nato pa se na zahtevo in v določenem času po pošti dobita delilni načrt in odločba o spremembi; - spremembe v zemljiškem katastru, ki se i o na podlagi sodnih sklepov, se prav tako vtipkajo v terminalski stroj neposredno po sodnem sklepu, torej brez sestave posebnega seznama sprememb; v tem primeru se od računalnika ne zahtevajo takoj novi podatki, razen če jih želimo dobiti zaradi preverbe ali česa drugega; šele v februarju nasled- njega leta bomo dobili katastrskega dohodka za davčno upravo in seznam iz- vršenih sprememb v preteki em I etu; - iz prej navedenega je razvidno, da občinski geodetski organ ne potrebuje operata, razen evidenčnega načrta; vse potrebne podatke, tudi statisti či nski geodetski organ kadar koli s poki i com računalnika; b) brez terminalske povezave z računskim centrom bi bil postopek takle: katastrskega dobiva ob- - podatki o meritvah s skico in drugih terenskih ugotovi se pošiljajo v računski cen- ter po pošti ali po kurirju, od centra pa se v določenem času dobijo koordinate mej- nih točk in površine parcel, delilni načrt in odločba o spremembah; - spremembe po sodnih sklepih se morajo uvajati kot do sedaj v seznam sprememb, ki se pošlje računskemu centru, vendar večkrat med letom; - glede na to, da v pogojih, ko ni terminalske povezave s centrom, razpolaga občinski geodetski organ s celotnim katastrskim operatom, mora računski center dostavljati izpi- se o spremembah v operatu, vendar za nekatere dele (posebej za posestne liste) več­ krat na I eto, Iz prej navedenega je razvidno, da bomo pravo modernizaci povezavami z računskim centrom. izvedli šele s terminalskimi 4. Izdajanje podatkov katastrskega operata strankam. Postopki za izdajo po- datkov strankam so predvsem odvisni od načina vodenja katastrskega operata in tudi od zah- tevanih podatkov (izpisov ali izrisov). 22 a) 1 z p i si naj bi se izdajali: - s poklicem računalnika ob pogojih terminalske povezave, - z zahtevo računskemu centru, ki se pošlje po pošJ-i, - z mehaničnim kopiranjem s sodobnimi kopirnirri stroji. b) 1 zri si (kopije načrtov) se bodo še dolgo morale izdajati z mehaničnim kopiranjem na sodobnih kopirnih strojih. V dogledni, malo bolj oddaljeni prihodnosti bi se lahko uve- del tudi izris po predhodni di gi 1·al izaci ji podatkov. 5. Arhi vi rani e podatkov. Sedanji sistem arhiviranja načrtov, katastrskega operata in listin je v bistvu nespremenjen že več kot 100 1 et. To zahtevc1 korenite spremembe, ki naj bi bile zlasti nosi ednj e: a) evidenčni načrti,ki sestavljajo izven uporabe, se morajo dati v arhiviranje v repub- liški arhiv, evidenčne načrte, ki se vzdržujejo, je treba zmanjšati v ustrezen mali for- mat zaradi varnosti;, b) pisani del katastrskega operata se ob pogojih terminalske povezave z računskim centrom ne vodi, temveč ga zamenjujejo diski ali magnetni trakovi (v 2 izvodih zaradi varnosti). Katastrski operat, ki ni več aktualen, se sortira in deloma uniči, deloma se tudi mikro- filma in tako shrani, c) listine, ki so osnova za spremembe v zemljiškem katastru (seznami sprememb, delilni načrti, skice merjenj, odločbe, sodni sklepi, ugotovitveni zapisniki) se v originalu arhi- virajo po predhodnem mikrofilmanju. Za tekočo uporabo arhivskih listin se uporabljaio mikro čitalci z možnostjo izpisov. 6. Modernizacija dela pri spreieman ju strank. Na tem področju so možne šte- vilne modernizacije, od prostorov za sprejemanje strank do večje kulture v obnašanju s strankami (ki je v večini primerov na ustrezni ravni, so pa tudi obratni primeri). Glede tega navajam le naslednje misli: IV. - za hitro in natančno dajanje pojasnil strankam bo zelo koristno uporabljati tako foto po- snetke stanja kot podatke, ki bi se dobili prek terminalskega ekrana; delavci, ki sprejemajo stranke, morajo biti natančno seznanjeni s predpisi in postopki za vzdrževanje zeml[iškega katastra; - v prostorih za sprejemanje strank morajo biti na vidnem mestu izkazane cene za storitve ter pregled najpomembnejših pravic in obveznosti lastnikov-uporabnikov zemljišč v zvezi z zemljiškim ka1"astrom. Za uresničitev vseh ali vsaj veqega dela v tem prispevku navedenih ciljev in načel - če jih bomo sprejeli - je nujno potrebno pripra'(iti enotni desetletni program razvoja modernizacije vzdrževanja zemljiškega katastra. Tak prog ram naj bi se sprejel kot družbeni dogovor med vse- mi občinami in republiko, Pobudniki priprave programa in družbenega dogovora naj bi bila Zve- za geodetov v sodelovanju z upravnimi organi za geodetske zadeve in geodetskimi organizaci- jami združenega dela. Glede na to, da smo že v določeni zamudi z načrtovanjem modernizacije, se moramo tega de- la lotiti čimprej. 23 Boris KREN* UPORABA ELEKTROOPTIČNIH RAZDALJEMEROV PRI GEODETSKIH DELIH** Tehnološki razvo1 1e tudi na področju merskih instrumentov prinesel marsikatero novost, to pa vpliva tudi na postopke merjenj. S tem prispevkom se želim dotakniti le problematike merje- nja z elektrooptičnimi razdaljemeri pri geodetskih delih.Ravno pri teh delih se odlike elektro- optičnih razdaljemerov najbolj pokažejo, Vsi vemo, da ravno merjenje dolžin pomeni največ­ jo težavo pri geodetskem operativnem delu, Uporaba merskega traku i e marsikje skoraj nemo- goča, zlasti v mestih, optično merjenje dolžin pa razmeroma hitro prekorači dopustne toleran- ce natančnosti, V današnjem času si težko predstavljamo, da bi geodetska delovna organiza- cija, pa tudi občinski geodetski upravni organ, lahko zadovoljivo opravi jala geodetska dela brez elektrooptičnega razdaljemera. Posebno v zadnjem času so nekatere firme ponudile na tržišču elektrooptične tahimetre, ki so postopek merjenja izenačili s klasičnim polarnim snema- njem detajla, seveda dosti bolj natančno, kot to dosežemo z optičnimi tahimetri, Domnevamo lahko, da bodo v razmeroma kratkem času elektrooptični tahimetri v precejšnji meri izrinili iz uporabe klasične tahimetrične instrumente, Vsa ta dejstva so nam vsem razmeroma jasna, vendar bi želel osvetliti uporabo elektrooptičnih razdaljemerov še iz drugega zornega kol'a, s problemi, ki resno ovirajo nabavo teh instrumen- tov, ter nekatere čisto ekonomske probleme v zvezi s tem, 1 mam občutek, da ni vsem jasno, kako lahko uvajanje take novosti vpliva na rentabilnost poslovanja geodetske delovne organi- zacije oziroma na ceno geodetskih storitev, Morda si nekateri lahko celo predstavljajo, da pomeni uvajanje elektronike v geodetsko prakso predvsem velik prihranek časa in s tem mož- nost pocenitve geodetskih storitev, Nabavo el ektroopti čni h razdali emerov otežujejo predvsem uvozne omejitve, težave pri zago- tovitvi deviznih sredstev in ne nazadnje razmeroma visoka cena teh instrumentov v primerja- vi s klasičnimi, Možnost nabave z dinarskimi sredstvi je zelo omejena, kar spet zelo omejuje možnost izbire pri nakupu , Kako se odraža uporaba el ektrooptičnega instrumenta v ceni geodetskih storitev, bom skušal pri- kazati na konkretnem primeru, Ljubljanski geodetski biro je pred kratkim nabavil elektrooptični razdaljemer KERN DM-500, teodolit DKM 2-A in pripadajoči pribor. K odločitvi za nabavo tega instrumenta je poleg nje- govih odličnih lastnosti pripomoglo tudi dejstvo, da ga je bi!o moč kupiti z dinarskimi sred- stvi. Nabavna cena , ... , . , ... , , . , . , ... , , . , , Obvezen 4,8-odstotni prispevek za gradnjo elektroenergetskih objektov SKUPAJ: 366,500.- din 17.592,- din 384,092_.- din Ker pomeni tak instrument eno največjih postavk v osnovnih sredstvih, je bilo nujno skleniti njegovo zavarovanje proti vlomu, požaru in strojelomu. Minimalna amortizacijska stopnja, ki je predpisana, znaša 1 O % nabavne vrednosti, Delovna organizacija mora po predpisih zagotoviti vsaj minimalno amortizacijo, lahko pa se odloči tudi za pospešeno amortizacijo, to se pravi, da se osnovno sredstvo amortizira v kraj- šem roku. * 61000 Ljubi jana, YU, Ljubljanski geodel"ski biro, dipl .ing.geod., direktor biroja ** Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Velenju, ki je bil 10, in 11, 12, 1977 v Velenju, 24 Za primer, ki ga obravnavam, je potrebno vsako leto zagotoviti naslednja sredstva: 1 O-odstotna amortizacija 36,650,- din zavarovanje proti: vi omu 1.811,70 din požaru 1 • 811, 70 din strojelomu 10. 167, 65 din Skupaj: 50.441,05 din Če upoštevamo, da uporabljamo elektronski razdaljemer 1200 ur na leto, bi morali v zaraču­ ncmi ceni ure zagotoviti za kritje zgoraj navedenih stroškov 42,03 din. Pri tem pa niso upo- števani še morebitni stroški popravi I in vzdrževanja, Če bi se kolektiv odločil za višjo amortizacijsko stopnjo, bi bili stroški uporabe elektrooptič­ nega razdalj emera v ceni prodaj ne geodetske ure seveda še večji. 15-odstotna amortizacijska stopnja bi pomenila naslednje letne stroške: 15-odstotna amortizacija zavarovanje ( enako kot prej) Skupaj 54. 975, 00 din 13.791,05 din 68 .766, 05 din oziroma za 1200 ur efektivne uporabe na leto 57,31 din za efektivno uro, ne upoštevaje stroš- kov vzdrževanja in popravil. V delovni organizaciji vpliva nabava dragih instrumentov oziroma osnovnih sredstev tudi na rentabilnost poslovanja delovne organizacije, ker se zelo poveča vrednost osnovnih sredstev, Če pa se hkrati s povečanjem vrednosti osnovnih sredstev ne poveča ustrezno tudi dohodek, se s tem zmanjšuje rentabilnost poslovanja, to je razmerje med ustvarjenim dohodkom in vlo- ženimi sredstvi, Ker je cena eiektrooptičnega razdaljemera približno 10-krat vec1a od cene teodolita oziroma avtoredukcijskega tahimetra, bi morali torej z uporabo elektrooptičnih razdaljemerov doseči 10-krat večji učinek dela kot z avtoredukc:ijskimi tahimetri, če bi hoteli doseči enako renta- bilnost poslovanja delovne organizacije. Če primerjamo delovni postopek pri merjenju z el ek- trooptičnim razdaljemerom oziroma avtoredukcijskim tahimetrom, ugotovimo, da je v bistvu enak. Večji učinek dosežemo z elektrooptičnim razdaljemerom le s tem, ker nam omogoča znatno daljše vizure oziroma manjše število stojišč. Veri etno se ne motim dosti, če domnevam, da z elektrooptičnim razdaljemerom dosežemo približno 2-kratni učinek dela v primerjavi z av- toredukt6rj i . Dosti ugodnejše razmerje učinka dela je merjenje dolžin z elektrooptičnim razdaljemerom, če ga primerjamo z merjenjem dolžin z merskim trakom, saj i e danes marsikje, zlasti v mestih in naseljih z gostim prometom, merjenje dolžin z merskim trakom skoraj nemogoče. Vsa ta razmišljanja nam že kažejo, v katerih primerih je uporaba elektrooptičnih razdalj eme- rov upravičena in v katerih ne. Da bi moja izvajanja ne bila preveč enostranska, je treba upoštevati še natančnost, ki ie do- sežemo pri merjenju z el ektroopti čn i mi razdalj emeri • V primerjavi z avtoreduktorji je merjenje dolžin z elektrooptičnimi raz.daljemeri kar nekako v razmerju cene enih in drugih. Ta ugotovitev se mi zdi pomembna zlasti, če razmišljamo o upo- rabi elektrooptičnih razdaljemerov pri parcelacijah zemljišč. Zaenkrat se še nismo dogovorili o stopnji natančnosti meritev pri parcelaciiah. Ko se bomo po- govarjali o tem, bo treba upoštevati, da bi zahteve po veliki natančnosti terjale tudi uporabo 25 ustreznih merskih priprav in seveda ustreznih metod dela. Verjetno bi morali pri tem upošte- vati, da je zahteva po veliki natančnosti določanja položaja mejnih točk parcel in s tem v zvezi velike natančnosti določanja površin upravičena predvsem tam, kjer ima zemljišče zelo veliko prodajno vrednost. Odločitev, da za celotno območje naše republike zahtevamo veliko natančnost določanja po- ložaja mejnih točk parcel, bi narekovala opustitev klasičnih optičnih tahimetrov in vsesplošno uporabo elektrooptičnih razdaljemerov oziroma precizne tahimetrije, kar bl seveda vplivalo tudi na ceno teh sl"oritev, Pri tem ne smemo pozabiti na točnost že obstoječih numeričnih katastrskih izmer, saj bi bilo verjetno nesmiselno zahtevati pri vzdrževanju zemljiškega ka- tastra večjo natančnost, kot je bila dosežena pri novi katastrski izmeri, Osnovno načelo naj bo, da je treba pri vzdrževanju zemljiškega katastra zagotoviti enako natančnost, kot jo ima nova katastrska izmera, Tega načela seveda ne moremo uporabiti tam, kjer imamo za osnovo staro grafično izmero (predvsem v merilu l : 2880), saj na takih območjih vsaka parcelacija v bistvu nadomestuj e novo katastrsko izmero. Namen tega prispevka je predvsem poudari ti potrebo po upoštevanju tudi ekonomskih el emen- tov pri odločitvah o modernizaciji, v konkretnem primeru pri uvajanju elektrooptičnih razda- ljemerov v geodetsko prakso. Ta ugotovitev bi veljala za delovne organizacije, ki že tako morajo gospodariti upoštevaje take elemente, pa tudi za upravne organe, saj premalo preteh- tane odločitve lahko vplivajo na skupno porabo. Po drugi strani pa zavestna odločitev zahte- va tudi ustrezno vrednotenje kvalitete dela, torej poleg človekovega znanja, telesnih naporov tudi vložena delovna sredstva, da se doseže smoter, ki smo si ga zastavili, v konkretnem pri- meru večjo natančnost meritev. Pomembno i e, da se tega ne zavedamo samo mi geodeti, tem- več da nam tudi družba pri zna in pravi I no ovrednoti naše napore. Za sklep bi glede uporabe elektrooptičnih razdaljemerov strnil svoja izvajanja v naslednje u- gotovitve: 1 . Uporaba el ektroopti čni h razdalj emerov nam zagotavlja znatno večjo natančnost meritev, 2. Zaradi visokih stroškov za nabavo in uporabo se izplača te instrumente uporabljati predvsem pri razvijanju geodetskih mrež in preciznih meritvah na področju inženirske geodezije, 3. Pri parcelacijah zemljišč zaenkrat še ne moremo v večji meri uporabljati teh insl"rumentov, ker bi uporaba zahtevala večje cene geodetskih storitev. 4, Težiti je treba za tem, da bi dosegli čim večji izkoristek teh instrumentov, ker se z več­ jlm številom efektivnih ur znižuje cena uporabe teh instrumentov na prodajno uro. 26 Alojz PUCELJ* ZEMLJIŠKI KATASTER - MODERNIZACIJA PISARNIŠKIH DEL** Zemljiški kataster ie evidenca, ki na slovenskem rabi svojemu namenu prek 100 1 et. V tem času praktično ni menjal ne svoje vsebine ne oblike, če ne upoštevamo tistih sprememb v ob- likah, ki so nastale ob prehodu iz klasične na računalniško izvedbo sprememb v operatu zem- 1 j iškega katastra. Brez dv~ma je zemljiški kataster v preteklosti, tak, kot je bil in je še danes, upravičil svoj obstoj. Se več, mislim, da je poleg sorodne mu zemljiške knjige zemljiški kataster edina evi- denca, ki je enako uspešno rabila svojemu osnovnemu namenu v različnih družbenih sistemih - od fevdalizma do samoupravnega socializma - če imamo za njegov osnovni namen evidenco zemljišč in registracijo dohodka na teh zemljiščih za potrebe obdvačitve zemljiških posestni- kov. V času obstoja zemljiškega katastra pa so se bistveno spremenile razmere glede opreme in stro- kovne usposobljenosti kadrov, spremenile so se metode dela in povečala se je potreba po širši namembno:;ti • Sedanji, družbeni in gospodarski sistem pa v svojem razvoju terja, da se tudi zemljiški kataster prilagaja potrebam sedanj ega časa, tako po svoji osnovni namembnosti kot po obliki in možno- sti tekočega vzdrževanja in obnavljanja. Odraz navedenih družbenih potreb je tudi nova geo- detska zakonodaja, ki sledi potrebam sedanje družbe in tehničnim možnostim sedanjega časa. Pri dosedanjem opisovanju zemljiškega katastra sem hotel opozoriti predvsem na njegovo tradi- cionalnost, ki je celo stoletje pozitivno delovala na njegov obstoj in ohranitev. Ta tradicio- nalnost pa v sedanjem trenutku, ko določamo zemljiškemu katastru mnogo širšo namembnost in družbeno kvaliteto, deluje prej negativno kot pozitivno. Že ob prehodu iz klasične na računalniško izvedbo sprememb, ki dejansko pomeni le moderni- zacijo posameznih delovnih postopkov v celotnem procesu vzdrževanja zemljiškega katastra, smo se pogosto srečevali s težavami zaradi "klasične" miselnosti kadrov, ki delajo na tem delov- nem področju. Podobne težave se pojavljajo pri uvajanju nove geodetske zakonodaje, ki pred- pisujenove delovne postopke, npr. mejni ugotovitveni postopek. Naslov Zemljiški kataster - modernizacija pisarniških del obsega tako obsežno in zahtevno de- lovno področje, ki prav gotovo presega okvire tega prispevka. Moj namen i e nakazati nekate- re probleme, ki se zdaj pojavi jajo pri vzdrževanju zemljiškega katastra. Nova geodetska zakonodaja, predvsem zakon o zemljiškem katastru in na osnovi tega zakona izdani podzakonski predpisi, so v "preizkusni" fazi uporabe. Res je, da je zakon o zemljiškem katastru že začrtal osnovno smer razvoja zemljiškega katastra. Za tista področja, za katera so izšli predzakonski predpisi, so detajlno obdelani tudi posamezni postopki. Res pa je tudi, da še potrebujemo nekaj podzakonskih predpisov, npr. pravil ni k o vzdrževanju zemljiškega kata- stra, ki bodo enotneje uredili poslovanje na tem področju. Novi predpisi določajo zemljiškemu katastru novo, mnogo s1rso vsebino. Tudi njegovo vzdrževa- nje temelji na novih osnovah, ki dajejo postopkom pravno kvalifikacijo in tehnično zanesljivost. * 68000 Novo mesto, YU, Geodetska uprava občine Novo mesto, Novi trg 9, ing. geodezije, načelnik uprave ** Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Velenju, ki je bil 10. in 11.12,1976 v Velenju. 27 Zaradi preglednosti delim pisarniška dela pri vzdrževanju zemljiškega katastra na dve poglavji: 1. Izvedba sprememb v operatu zeml i iškega katastra ll. Obdelava podatkov terenskega merjenja za potrebe vzdrževanja zemljiškega katastra 1. Izvedba sprememb v operatu zemljiškega katastra poteka v Sloveniji že pretežno računalniško. Proces izvedbe, ki se je dopolnjeval v pretek- lih desetih letih, je dosegel svoj višek s tem, da s primerno pripravljenim izkazom sprememb dobimo končne izdelke dopolnjenega operata zemljiškega katastra in odločbo, ki odmerja zem- ljiškemu posestniku davek na dohodek od kmetijstva. Vse občine še ne izvajajo sprememb na tej stopnji. Občine, ki so med prvimi prešle na računalniško obdelavo sprememb, ki jih je začel uvajati Republiški zavod za statistiko v Ljubljani, so ostale na pol poti, kajti ta zavod tega delovnega področja ni razvil do konca. Sistemski problem sedanje oblike računalniške obdelave sprememb je arhiviranje izločenih de- lov katastrskega operata, ki se v celoti ,arhivirajo. Menim, da je nesmotrno hraniti v arhivu ogromno količino izločenih posestnih listov, zaporednih imenikov in drugih delov operata,ki se vsako I eto obnovi jajo. Ta arhiv postaja zaradi razsežnosti neuporaben. Kot trajen arhiv naj bi se hranili izkazi sprememb in izločeni parcelni zapisniki. Ostali izlo- čeni deli operata (posestni listi, zaporedni in abecedni seznami posestnikov) pa naj bi se po določeni čakalni dobi (do 5 let) uničili. Nadaljnji razvoj modernizacije bi moral nujno prinesti bolj "revolucionarne" spremembe tudi v obliki in vsebini operata zemljiškega katastra, če ga bomo v prihodnje v popolnoma raču­ nalniški obliki sploh še lahko imenovali operat. II. Obdelava podatkov terenskega merjenja za potrebe vzdrževanja zemljiškega katastra Mejni ugotovitveni postopek z doslednejšim zamejničevanjem posestnih meja in račun površin iz originalnih mer ali iz koordinat terjata od geodetskega izvajalca tako na terenu kot v pi- sarni bolj organiziran način dela. Bolj kot doslej mora geodetski izvajalec paziti na to, da na terenu dobi vse podatke, ki so mu potrebni v pisarni za kartiranje in analitični izračun površin. Posledica uvedbe novih in doslednejše izvajanje nekaterih starih posl·opkov ie vec1a časovna angažiranost geodetskih kadrov na tem delovnem področju. Dosedanjega kadrovskega primanj- kljaja in dodatne večje časovne angažiranosti ob isti frekvenci opravljenih del ne bo mofoo v celoti nadomesti ti z dotokom novih kadrov. Boljša organiziranost, racionalizacija nekaterih delovnih postopkov in modernizacija opreme so v sedanjem času potrebni in nujni ukrepi občinskih geodetskih organov in ostalih organizacij, ki delajo na tem področju. Izhajam iz ugotovitve, da v najvec1em številu nastopajo primeri drobnih parcelacii in delnih sprememb vrste rabe zemljišča. Pri organiziranju izvajanja teh del je nujno geodetske kadre angažirati pri terenskih delih, pi- sarniška dela, od kartiranja do izračuna površin zaključenih parcel, pa opraviti na računalni­ ku oziroma kartirni napravi. Te postopke uspešno opravi jajo geodetske organizacije združenega dela in nekateri občinski geodetski organi. Zaradi odmaknjenosti posameznih občinskih organov od geodetskih organizacij združenega dela pa ta način sodelovanja pogosto ne bo sprejemljiv in bo lokalna geodetska služba prisiljena na- loge reševati sama. 28 Modernizacija opreme je glavni pogoj za uspešno izvrševanje nalog v novih delovnih razmerah. Oprema posameznega organa naj bo zaradi ekonomičnosti izrabe prilagojena z obsegom nalog, ki jih organ opravlja sam, in morebitno možnostjo avtomatske obdelave podatkov izven organa. Osnovna oprema za vsakega geodetskega izvajalca ne glede na velikost organa sta avtoreduk- cijski instrument in žepni računalnik. Namizni računalnik in naprava za avtomatsko kartiranje sta potrebna oprema za vse večje in srednje velike občinske geodetske organe, če opravljajo meritve sami. Žal po v zadnjem času nastopajo težave pri nabavi opreme, ki jo je potrebno uvažati. Naba- va žepnih računalnikov je možna z deviznim vplačilom iz osebnih žiro računov, namiznih ra- čunalnikov pa ni mogoče uvažati. Pri nabavi računalniške opreme bi bilo koristno, če bi se geodetska služba opremljala čimbolj enotno z istimi tipi zaradi lažjega organiziranja servisne službe in enotnejšega sestavljanja in uporabe programov. Kot zelo primerni za geodetsko službo so se v praksi pokazali namizni in žepni računalniki firme HEWLET PACKARD. Ti so tudi naištevilnejše zastopani v sedanji opremi. Vsak občinski geodetski organ bi moral imeti stroj za svetlobno kopiranje. Vzdrževanje načr­ tov zemljiškega katastra na prozornih materialih nam omogoča direktno izdelavo kopij celih 1 i stov ali posameznih izsekov ! ista . Svetlobno kopiranje nam nadomesti ročno izdelavo kopij katastrskega načrta za prilogo delil- nemu načrtu ali za koterokol i drugo potrebo. Izdelavo kopije dela detajla: da na kopirnem pap1qu dobimo samo željeni obseg detajla, upora- bimo t.i. "dvojni prehod" skozi stroj. Pri prvem prehodu skozi osvetlitev detajl, ki ga želimo dobiti na kopiji, prekrijemo z nepresojno folijo, do se osvetli šele pri drugem prehodu skozi osvetlitev. Po drugi osvet! i tvi kopij o spustimo skozi razvijalec. Iskanje novih možnosti Za vse večje primere obnovitve izmer, rev1zqe vrste rabe in podobno zgornje navedbe ne ve- ljajo. V teh primerih moramo iskati druge možnosti. Z uvedbo cikličnega aerofoto snemanja smo pridobili nov vir podatkov, ki so tre- nutno precej neizrabljeni. Mislim, da je v prihodnje nujno prilagoditi podatke cikličnega snemanja tako, da bodo uporabni tudi za vzdrževanje katastra zemljišč z vidika revizije vrste rabe in za obnovitev sedanjega stanja načrtov zemljiškega katastra v tistih naseljih, kjer se v doglednem času ne predvideva obnovitev izmere, Znano nam je, da z revizijo kultur v na- selja nismo šli. Poleg tega pa je zadnje čase preobrazba vasi z vidika nove pozidave še po- sebej hitra. Velike potrebe po kompleksni reviziji vrste rabe zemljišč se kažejo v ekstenzivnih kmetijskih predelih, kjer se na račun obdelovalnih površin zelo hitro širijo pašniške in gozdne površine. V vseh naštetih primerih je obseg del tako velik, da klasični način odmere sprememb ni več ekonomičen in zaradi pomanjkanja kadrov praktično neizvedljiv. Od mnogih vprašanj sem se dotaknil le nekaterih, drugih se bodo kolegi v razpravi, nekatera vprašanja pa bodo prihranjena :za naša prihodnja srečania. Naj za sklep navedem še eno :znano dejstvo: 29 Razvoj slovenske geodezije je dosegel raven razvitih zahodnoevropskih držav, To je prav go- tovo veliko priznanje stroki in posameznikom, posebej tistim, ki so največ prispevali k hitre- mu vzponu, Žal pa ta ugotovitev drži le za posamezna okolja, ne pa za širši slovenski pro- stor, saj so nekatere občine in regije, kjer je geodetska stroka še na zelo nizki ravni, Mis- lim, da bi moral proces modernizacije hiJ-reje prehajati iz razvitih okolij, le tako bo sodelo- vanje celotne slovenske geodezije uspešno in na primerni ravni, Vlado KOLMAN* RACIONALIZACIJA SPREJEMANJA VLOG IN IZDAJE ODLOČB PRI .VZDRŽEVAl'lJU KA- TASTRSKIH EVIDENC** Številne naloge, ki jih v zadnjem času nalagajo geodetskim upravnim organom ter pooblašče­ nim geodetskim organizacijam združenega dela zakon o geodetski službi,zakon o temeljni ge- odetski izmeri, zakon o zemljiškem katastru, zakon o kaJ-astru komunalnih naprav ter vrsta podzakonskih predpisov, dajejo na prvi pogled vtis, da jih je mogoče reševati zgolj s pove- čanjem števila delavcev. Tako gledanje na reševanje nalog pa je zelo enostransko in ne išče drugih rešitev, ki se nam ponujajo z modernizaciio poslovanja, uvajanjem mehanizacije, iz- boljšanjem organizacije dela, strokovnim usposabljanjem delavcev, pobudami za poenostavitev postopkov in vrsto drugih ukrepov, ki lahko bistveno pomagajo racionalizirati poslovanje, Z uvajanjem takih ukrepov bi bila učinkovitost geodetske službe brez dvoma mnogo večja, ne da bi se zato bisJ-veno povečalo število delavcev. Da bi prikazal vsaj nekatere rešitve za učinkovitejše in racionalnejše poslovanje pri sprejemanju vlog in izdajanju odločb pri vzdrže- vanju katastrskih evidenc, vas bom ob tej priložnosti seznanil s svojimi ugotovitvami na nad- zorstveno-instruktorskih pregledih pri občinskih upravnih organih za geodetske zadeve. Način sprejemanja vlog posameznikov ali pravnih oseb oziroma organizacij združenega dela i e določen z zakonom o upravnem postopku, Prav tako i e podrobno opredeli ena njihova ka- tegorizacija na osnovi navodil za administrativno poslovanje z vlogami siTank, ki jih je iz- dala Geodetska uprava SRS, Ker je uspešnost in ekspeditivnost reševanja vloge odvisna že od načina sprejemanja in podatkov, ki jih vsebuje vloga, je potrebno temu opravilu posvetiti kar največjo skrb in natančnost, Že zakon o upravnem postopku govori, da mora biti vloga jasna in nedvoumna ter da mora vsebovati vse podatke, ki bodo potrebni v nadaljnjem postopku reše- vanja vloge. Če ima vloga kakšno formalno pomanjkljivost in je zaradi tega ni mogoče obrav- navati, to še ni vzrok, da bi jo lahko zavrgli, Organ, ki je sprejel tako vlogo, mora v dolo- čenem roku te pomanjkljivosti odpraviti, vloga pa se šteje, kot da je bila od vsega začetka v redu, Za lažje in racionalnejše sprejemanje vlog je GU SRS v letošnjem le1ru pripravila nekaj tipizi- ranih vzorcev vlog, ki se nanašajo na najboli tipična opravila, ki jih zahtevajo stranke od upravnih organov ali pooblaščenih geodetskih organizacij. To so predvsem vloge v zvezi s pri- javami o spremembah v katastrskem operatu in vloge v zvezi z zahJ-evki za parcelacijo, s pne- nosom posestne meje in podobno. Kolikor se bo izkazalo, da so ti vzorci primerni za delo u- pravnih organov pa tudi pooblaščenih geodetskih organizacij združenega dela, jih bo GU SRS založila ter bodo na voljo vsem zainteresiranim. S tem pa ni rečeno, da so v teh vzorcih za- jeti vsi primeri opravil, ki jih opravljajo organi ali organizacije ln za katere se nanje obrača­ jo stranke, Za vsak organ in organizacijo je najbolj primerno, da za vsako vrsto opravil, za katera se stranke obračajo nanje, pripravijo svoj obrazec vloge, v katerega se lahko vpišejo * 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5 i ng, geod., samostojni svetovalec za strokovno pomoč ** Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Velenju, ki je bil 10. in 11.12.1976 v Velenju. 30 vsi potrebni podatki v zvezi s konkretnim zahtevkom. V prihodnosti bo brez dvoma umestno, da GU SRS poenoti vse obrazce v zvezi z vlogami t·er jih nato predlaga za uporabo. Za ilustracijo bom navedel le en primer, pri katerem bo jasno vidno, koliko pozornosti je treba posvetiti sprejemanju vlog, Gre za strankin zahtevek za parcelacijo, ki je vezan na mejni ugotovitveni postopek. Že pri sprejemu vloge je treba s stranko točno ugotoviti ne samo, katera parcela je predmei· parcelacije, temveč tudi pri večjih parcelah, kjer bo osta- lo dosedanjemu lastniku več ko 0,30 ha -kateri del te parcele je predmet prometa. Takoj ko stranka vloži vlogo, je namreč že treba ugotoviti, katere od mejašev je treba vabiti na mejni ugotovitveni postopek. Če tega ne bi takoj ugotovili, bi se prav lahko zgodilo, da bi na mejni ugotovitveni postopek vabili mejaše, za katere sploh ni treba ugotavljati meje, ali pa mejaše na drugem koncu parcele, in ne tam, kjer je mislil lastnik-uporabnik, ki je vložil zahtevek, Nekateri upravni organi si za te potrebe izdelajo mapno kopijo parcele, ki je predmet parcelacije, in na njej stranka pokaže, kateri del te parcele želi odtujiti, potem pa svojo izjavo potrdi s podpisom. Dovolj pa bi bilo tudi, da referent, ki sprejema vlogo, prostoročno skicira parcelo, lahko tudi na vlogi ali pa na posebnem listu, kjer stranka nato pokaže, kateri del parcele je predmet prometa, in to prav tako potrdi s podpisom. Za lažje poslovanje v postopku, ki ga organi ali pooblaščene geodetske organizacije opravlja- jo na osnovi vloge pred izdajo odločbe, je GU SRS izdala vrsto vzorcev obravcev, kot so razna vabila, ugotovitveni zapisniki in podobno. Vsi ti obrazci se nanašajo v glavnem na po- si ovanj e s področja zeml i iškega katastra in so sestavi i eni tako, da zadostijo zahtevam zakona o zemljiškem katastru kakor tudi zakonu o spi ošnem upravnem postopku. Ti obrazci, v katere lahko sedaj izvajalec vpisuje le ugotovitve, so vsekakor veliko prispevali k racionalnejšemu poslovanju. Po koncu postopka pred izdajo odločbe, z drugimi besedami, ko je vloga stranke rešena na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku, izda organ, ki je pristojen za odločanje odločb, Ob tej priložnosti želim tudi opozoriti na določilo zakona o splošnem upravnem postopku, ki pravi, da v primeru, ko vodi postopek pred izdaj o odi očbe uradna oseba, ki nima pravice izdati odločbo, ta predloži osnutek odločbe organu, ki jo ima pravico izdati, in osnutek podpiše. V naših primerih se to nanaša na geodetske organizacije združenega dela, ki so po- oblaščene za opravi i anj e parcel aci i, Odločbi, ki je rezultat ugot011jenih dejstev, je treba vsekakor posvetiti kar največ pozorno- sti, tako sestavini celoh, odločbe kakor tudi vsebini njenih delov, saj vemo, da je včasih od- ločba na drugi stopnji odpravljena iz čisto formalnih, za nas tehnično usmerjene kadre nera- zumljivih vzrokov, Potem je pol'rebna obnova postopka, to pa bi v večini primerov odpadlo, če bi odločbi in njeni sestavi (vsebini) posvetili več pozornosti, Da bi se čimbolj izognili formalnim pomanjkljivostim v odločbah in da bi racionalizirali delo v zvezi s sestavljanjem odločb, je GU SRS pripravila nekaj vzorcev.odločb, ki prihajaio naj- bolj pogosto v poštev pri reševanju sprejetih vlog ali reševanju ugovorov na razgrnitev. Tipizirane odločbe, ki so biie poslane v preizkušnjo, so oblikovno in vsebinsko sestavljene tako, kot je predpisano v zakonu o upravnem postopku. V glavnem je treba vanje vnašati samo podatke, ugotovljene v postopku. V velikih primerih pa pridejo v poštev tudi vse mogo- če ugotovitve, ki jih vnaprej ni mogoče tipizirati, zdto je v odločbi puščen prostor, da se te ugotovitve lahko vpiše v rubriko - Druge ugotovitve. Seveda so te ugotovitve v odločbi prav tako pomembne in jim je treba posvetiti ravno toliko pozornosti kot ostalim. l