314
Obrtnija.
Prvi   splošni   zbor   slovenskih  in  istrsko-hrvatskih posojilničarjev v Ljubljani.
(31. julija in 1. avgusta v „Narodnem domutf.)
I.   Zakaj  se je  shod  skica 1.
Kakor je znano, sklicala je ta shod »Centralna posojilnica slovenska1' v Krškem. To zadrugo so pri tem vodili sledeči nagibi: Slovenske posojilnice so sicer že mnogobrojne, vendar v javnosti še vse premalo nastopajo. Bes sklicujejo posamezne slovenske posojilnice vsako leto svoje ude na občni zbor; toda na tem se razpravljajo le suhe gospodarske zadeve vsake posamezne posojilnice. Večje zanimivosti je vsako leto občni zbor » Zveze slovenskih posojilnic" v Celji. Toda tudi ta shod slovenskih posojilničarjev ni tako živahen, kakor bi bilo želeti, ker se sklicuje navadno šele po zimi. Širše važnosti bi bili lahko sčasoma tudi občni zbori „ Zveze kranjskih posojilnic" in „Gospodarske Zveze". Tudi občni zbori »Cen-tralnc posojilnice slovenske" niso bili dozdaj mnogobrojno obiskani, ker se niso vršili v večjem mestu in ob ugodnejšem času. Vse te okoliščine, in to, da bi se vzbudilo pri slovenshih posojilničarjih večje zanimanje za vse skupne zadeve slovenskega posojilništva, napotilo je n Centralno posojilnico slovensko" na letošnjem občnem zboru, da skliče leta 1898 v večje mesto še drug občni zbor, ki bi bil nekakošen splošen shod slovenskih posojilničarjev, ali prvi „veliki zbor slovenskega posojilništva." Na tem shodu bi se v prvič v večji družbi razpravljalo o načelih in organizaciji slovenskega posojilništva, kajti marsikaj še ni jasno in dognano v zavodih našega denarnega in zadružnega gospodarstva.
Posebno temeljito bi bilo potreba pretresti načrt novega zadružnega zakona. Kazalo bi znabiti kazati na napačnosti in škodljive določbe, ki se nahajajo v pravilih nekaterih posojilnic. Govoriti bi se utegnilo znabiti tudi še o knjigovodstvu naših posojilne.
Glede organizacije posameznih posojilnic in njih razmerja do sosednih sester bi se znabiti sprožil predlog, kje kaže še posojilnice snovati in kje jih ne kaže; kjer je več posojilnic skupno v enem okraju, bi se nasveto-vati utegnilo, kako bi se one združile ali približevale, oziroma svoj delokrog tako odmerile, da ne bi se spod-tikala niti ena ne nad delovanjem druge. Največje važnosti je pa dobra organizacija tistih društev, katera so vzela v svoje varstvo posamezne slovenske posojilnice.
Ta društva oziroma zadruge so: 1. „Zveza slovenskih posojilnic" (v Celji), 2. »Zveza kranjskih posojilnic", 3. »Gospodarska zveza" (obe v Ljubljani) in 4. »Centralna posojilnica slovenska" (v Krškem). Ker so pravila prvih treh društev taka, da lahko sega eno društvo v delokrog drugega, treba bi bilo v tej zadevi mirno in rodoljubno besedo spregovoriti, da se ne bi niti enemu društvu krivica godila, marveč nasvetovati, kako bi se zajamčil vsem obstanek in kako naj bi ta društva s „Centralno posojilnico" vred med seboj se podpirala in sporazumno podpore dajala vsem slovenskim posojilnicam in zadrugam na pr. na ta način, da bi izdajala skupno svoj časnik, prirejala učne tečaje in tako dalje. — Na tem shodu bi se sploh nič ne podiralo, nikoga ne sumničilo, nič ne politikovalo. Shod naj bi namreč zidal in družil ter v veliki meri in z jasno ter slovesno besedo pospeševal narodno gospodarstvo po Slovenskem, kolikor se ono razodeva v slovenskih posojilnicah in drugih gospodarskih zadrugah.
Celi shod naj bi imel v resnici slovesen obraz. Na tem shodu bi se namreč tudi o tem posvetovali, kako bi slovensko posojilništvo v svoji skupnosti praznovalo letos 50 letni jubilej našega presvetlega cesarja. V tej zadevi niso namreč dosedaj naše posojilnice še ničesar ukreniti mogle. Nekatere so še preslabotne, druge so pa za narodne namene že veliko žrtvovale.
II.  Nasprotovanje  temu   shodu.
Čeravno se je tako lepo na shod vabilo, vendar so se oglasila kar tri društva, katera so se shodu protivila, namreč »Gospodarska zveza" in »Zveza kranjskih posojilnic" v Ljubljani ter »Zveza slovenskih posojilnic" v Celji. To slednje društvo je svoje odsvetovanje podprlo s sledečimi razlogi, rekoč:
»Ne strinjamo se z namero, sklicati „prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev" na 1. avg. 1.1. v Ljubljano, ker bi tak shod ne imel nobenega razumnega povoda, kajti cesarjev jubilej (prva točka dnevnega reda) naj praznuje vsaka posojilnica na svojem sedežu po ta-mošnjih in posebno po svojih razmerah, po želji Njega veličanstva, z darilom v dobrodelne namene, najbolje v podporo slovenskim visokošolcem, ker prenujno potrebu-
315
jemo naraščaja v učenih strokah: Potnina odposlanca v Ljubljano, bo že znaten dar.
„NačeIa slovenskega posojilništva" (druga točka dnevnega reda) so zdavnjaj dognana in izkušena, »organizacija slovenskega posojilništva" (tretja točka dnevnega reda) je tudi dovršena tako, kakor jo delajo razmere v Slovencih mogoče, namreč po obeh Zvezah slovenskih posojilnic.
Strokovno izobrazbo dobijo členi načelstev slovenskih posojilnic (četrta točka dnevnega reda) s poslovanjem samim in se strokovnjaške razprave najlepše vršijo pri skupnih shodih posojilniških zastopnikov, katere sklicuje „ Zveza".
III. Udeležba.
Kljub temu se je 40 posojilnic oglasilo, da pritrjujejo temu, da se shod skliče. Od teh je bilo 25 posojilnic pri shodu zastopanih, ali po odposlanih ali pa po pooblaščenih domoljubnih osebah raznih stanov  namreč:
Velike Lašiče, Pazin v Isri, Podgrad v Istri, Sveta Trojica v Slov. gor., Tinje na Koroškem, Brežice, Slatina na Štajarskem, Šmihel pri Pliberku, Radeče, Slap pri Vipavi, Mokronog, Nabrežina, Stari trg pri Ložu (I), So-dražica, Mestna hranilnica v Ljubljani, Gornji grad, Logatec, Splošno kred. društvo v Ljubljani, Trst, Sv. Križ pri Litiji, Kobarid, Srednja vas v Bohinju in Krško.
IV.   Dnevni red.
1.    Praznovavie cesarskega jubileja od strani slovenskega posojilništva;
2.  načela in
3.  organizacija slovenskega posojilništva;
4.  strokovno izobraževanje upravnikov slovenskih posojilnic.
V. Predsedniki in poročevalci.
Predsednika sta bila g. J. Lapajne (pri predzboro-vanju (31. jul.) in g. dr. D. Majaron (pri glavnem zborovanju.)
Poročevalci gg.:
J. Rupnik in A. Stemberger (o 1. točki), Bezlaj (o 2. točki), Ulčakar (o 3. točki), Peče (o 4. točki).
*) O tem zborovanju priobčili smo že v zadnji številki kratko poročilo, a da ustrežemo želji raznih slovenskih posojilnic, priob-čujemo danes še to poročilo, zlasti ker je v njem mnogo podatkov katerih v prvem poročilu ni bilo. Izpustili smo pa sprejete resolucije, ker smo jih že v prvem poročilu doslovno prijavili.