T r o j a r j e v ZBORNIK 2 2 5 MOJCA KUKANJA-GABRIJELČIČ »ZBOGOM MOJ DOMAČI KRAJ ...« ALI POZABLJENA VREDNOST LQKALNE ZGPDOVINE V DRUŽBOSLOVNIH UČNIH NAČRTIH IN UČBENIKIH »GOODBYE TO MY HOMETOW N...« OR THE FORGOTTEN VALU E OF LOCAL HISTORY IN SOCIAL SCIENCE CURRICULA AND TEXTBOOKS Izvleček Prispevek predstavlja povzetek rezultatov in predlogov raziskave z naslovom Lokalna zgodovina pri družboslovnih predmetih v osnovni in srednji šoli, s katero smo želeli osve­ tliti in ovrednotiti zastopanost lokalne zgodovine pri vseh družboslovnih učnih načrtih in učbenikih (razen pri zgodovini) v devetletni osnovni šoli ter v gimnaziji. Raziskava, kjer smo analizirali 32 sodobnih učnih načrtov in 91 učbenikov in delovnih zvezkov, je temeljila na načelu, da preko poznavanja preteklosti in sedanjosti domačega okolja lahko posežem o v temelje učenčevega dojemanja in razumevanja globalnega sveta. Ugotovili smo, d a j e zastopanost vsebine lokalne zgodovine v učnih načrtih in učbenikih za osnov­ no šolo in gimnazije (pre)skromna in vsebinsko-ciljno pomanjkljivo poudarjena. Pri tem izpostavljamo predvsem problem vloge in pomena lokalne zgodovine, zato predlagamo več načinov, kako vključiti te vsebine v osnovnih in srednjih šolah. Ključne besede: lokalna zgodovina, domače okolje, družboslovni predmeti, učni na­ črti, učbeniki, osnovna šola, gimnazije. Abstract The contribution presents a sum m ary o f results and propositions of the research Local History in Social Science Subjects in Elementary and Secondary Schools. The research tried to give insight and evaluate the representation of local history in ali social Science curricula and textbooks (with the exception of history) in elementary school and general secondary school. In the research we analysed 32 modern curricula and 91 textbooks and vvorkbooks, based on the principle that through the knowledge of the past and present o f the local surroundings, we can reach to the foundations of the pupils perception and understanding o f the global world. We have determined that the representation of the content o f local history in curricula and textbooks for elementary and general secondary schools is not adequate and has deficits both in content and goals. Here we point to the problem of the role and importance of local history, and thereiore suggest several ways how to include this kind o f content in elementary and secondary schools. Keywords: local history, local environment, social science subjects, curricula, text­ books, elementary school, general secondary school. 2 2 6 M o jca K ukanja-G abrijelčič : » Z bogom m oj do m ač i kraj .. .« »ZBOGOM MOJ DOMAČI KRAJ ...« ALI POZABLJENA VREDNOST LOKALNE ZGODOVINE V DRUŽBOSLOVNIH UČNIH NAČRTIH IN UČBENIKIH1 Uvodna predstavitev raziskave Sodobna šola in obširni učni načrti temeljijo na razumevanju in poznavanju večkul­ turnega evropskega in svetovnega okolja ter družbeno-političnih procesov, ki se odvijajo širom sveta. Lokalna zgodovina predstavlja temelj kulture, znanja, razumevanja in vrednotenja ostankov preteklosti. Kot primarna in enkratna spremljevalka otrokovega vsakdana odse­ va različne barve, zgodbe in skrivnosti, ki otroku ostanejo ponavadi nerazkrite. Vzporedno z vsebinami v družboslovnih učnih načrtih in učbenikih je neprecenljiva vrednost lokalne zgodovine manj upoštevana. Učenci spoznavajo različne pojave, zname­ nitosti, kulturne ostanke in drugo na svetovni in evropski ravni, medtem, ko se znameni­ tosti slovenskega in tudi ožjega, domačega kraja ne učijo. Bistvo poznavanja le-tega je v izjemni dinamizaciji in spreminjajočem se svetu, ki prinaša nenehne spremembe, katerim stežka sledimo. Učenci naj bi namreč znanje in veščine, ki jih pridobijo v domačem oko­ lju, aplicirali na nacionalno in svetovno raven na vseh tistih področjih, ki so življenjsko pomembni; ohranjanje naravne in kulturne dediščine; sožitje kultur in narodov; kvalite­ ta življenja; demokracija; družbena ozaveščenost; kultivacija, civiliziranost, človečnost; oblikovanje identitete; učenje državljanske kulture in vseživljenjsko učenje. Kajti le z ra­ zumevanjem, kritičnim vrednotenjem in evalvacijo lastne preteklosti, politično-družbe- nih in zgodovinskih tokov, ki krojijo demokracijo v sodobnem svetu, lahko svoje poglede in znanja izgrajujejo v ključne kompetence, ki so temelj družbenega delovanja, družbene­ ga »preživetja,« sprejemanja in razumevanja sprememb, ki so posledica različnih kultur, družbeno-političnih prepričanj in verovanj multikulturnega sveta. Zgodovina pušča svoje sledove na vsakem koraku, v vsakem umetniškem dejanju, v najrazličnejših podobah, pričevanjih, v običajih in navadah, ki so del našega vsakdana, v kamnu, ki ga nemalokrat prezremo in predvsem v našem domačem okolju. Duhovno ozračje in sledovi preteklosti so del našega življenja, ki se jim ne da izogniti. Uporaba in vloga lokalne zgodovine je pri učenju neprecenljiva, saj konstrukcija znanja in uporaba kulturne dediščine iz domačega okolja pripomoreta k nadaljnjemu izgrajevanju, razume­ vanju in vrednotenju lokalne in slovenske zgodovine ter h krepitvi narodne pripadnosti in ljubezni do lastne skupne preteklosti. Zatorej je poznavanje lastnega okolja, narave, kulturne preteklosti, prepletenosti zgodb naših prednikov in ujetosti v trenutek, ki je nezlomljivo povezan s skupno preteklostjo, izrednega pomena. Lokalna zgodovina je za lokalno prebivalstvo vez, ki ga povezuje s kolektivnim spominom in v simboličnem smislu most med sedanjostjo in preteklostjo. Kolektivni spomin ne pripada samo zgodovinarjem, ki ga tako ali drugače analizirajo in interpretirajo, temveč tudi družinam, skupinam in širšemu družbenemu okolju, ki jih zaznamujejo določeni dogodki preteklosti. Lokalna zgodovina potemtakem ne zajema zgolj poznavanja in razumevanja pojavov in procesov, ki so se v domačem okolju odvijali, temveč vključuje tudi kulturno preteklost, ekonomsko, družinsko zgodovino, bogato tra­ dicijo, šege in navade, arhitekturo in drugo. 1 Vzeto iz: Kukanja-Gabrijelčič, Mojca (2008). Lokalna zgodovina pri družboslovnih predmetih v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Dostopno na: http://www. ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANl JELA/DIDAKTIK AZGODOVINE/_private/Projekt/lokalnazgodo- vina.pdf. T rojarjev zb o r n ik 2 2 7 Namen raziskave je bil ugotoviti zastopanost lokalne zgodovine pri vseh družboslov­ nih učnih načrtih in učbenikih v devetletni osnovni šoli ter v programu gimnazija, ra­ zen pri učnih načrtih in učbenikih za zgodovino, saj je bila v okviru projekta že izdana raziskava z naslovom: Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 1945-2005.2 V analizo je bilo vključenih 9 obveznih družboslovnih učnih načrtov za devetletno osnovno šolo (slovenščina, angleščina, spoznavanje okolja, gospodinjstvo, geografija, družba, državljanska vzgoja in etika, likovna vzgoja, glasbena vzgoja) in 13 učnih načr­ tov za družboslovno-humanistične izbirne predmete: verstva in etika, življenje človeka na zemlji, državljanska kultura, raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja, kaj nam govorijo umetnine, ljudski plesi, turistična vzgoja, filozofija za otroke, plesne dejav­ nosti (ples, ljudski plesi, starinski in družabni plesi), vzgoja za medije (tisk, radio, televizi­ ja), življenje, upodobljeno v umetnosti, slovenščina (literarni klub in šolsko novinarstvo). Za gimnazije pa 9 učnih načrtov (slovenščina, angleščina, sociologija, umetnostna zgodo­ vina, geografija, glasba, psihologija, likovno snovanje-likovna umetnost, študij okolja) in 6 različnih obveznih in izbirnih vsebin (državljanska kultura, kulturno-umetniške vsebi­ ne; PSD - prostovoljno socialno delo, verstva in etika, arheologija, vzgoja za mir, družino in nenasilje). Skupno je analiza zajemala 32 učnih načrtov in 6 različnih dejavnosti oz. vsebin za gimnazije, ki so izšli do leta 2007.3 Z analizo izbranih sodobnih učbenikov družboslovnih predmetov pa smo želeli pri­ kazati vpletenost lokalne zgodovine na vsebinski ravni, pri vprašanjih in nalogah oz. na­ potkih za samostojno delo učenca. Zanimalo nas je predvsem, ali je didaktično besedilo dovolj aktualno in sili učenca k aplikaciji novega znanja v domače okolje in obratno. Po­ zorni smo bili predvsem na predloge za praktične in miselne dejavnosti; poskuse in opa­ zovanja, preko katerih naj bi učenci dobili realistične, celostne in doživljajske izkušnje. V raziskavo je bilo vključenih 91 učbenikov in delovnih učbenikov, ki so izšli do leta 2007. 75 učbenikov in delovnih učbenikov družboslovnega sklopa je bilo za devetletno osnovno šolo, in sicer za predmete: spoznavanje narave (okolja) in spoznavanje družbe; geografija, slovenski jezik in književnost, državljanska vzgoja in etika, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, likovno snovanje, sodobna priprava hrane, umetnostna zgodovina, človek in zemlja, retorika), 16 učbenikov pa je bilo za gimnazije, in sicer za predmete: geografija, filozofija, psihologija, slovenščina - književnost, sociologija.4 Povzetek glavnih ugotovitev raziskave N a p o d la g i analize učnih n ačrtov sm o ugotovili naslednje: - vsebinski poudarki s področja lokalne zgodovine so zastopani pri angleščini, druž­ bi, spoznavanju okolja, raziskovanju domačega kraja in varstvu njegovega okolja, predmetu kaj nam govorijo umetnine, turistični vzgoji, življenju, upodobljenem v umetnosti, šolskem novinarstvu in literarnem klubu; 2 Trškan, Danijela (2008). Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 1945-2005. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. 3 Seznam vseh učnih načrtov je objavljen v: Kukanja-Gabrijelčič, Mojca (2008). Lokalna zgodovina pri družboslovnih predmetih v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DlDAKTlKAZGODOVI- NE/_private/Projekt/lokalnazgodovina.pdf. 4 Seznam vseh učbenikov in delovnih učbenikov je objavljen v: Kukanja-Gabrijelčič. Mojca (2008). Lo­ kalna zgodovina pri družboslovnih predmetih v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Znanstvenorazisko­ valni inštitut Filozofske fakultete. Dostopno na: http.7/ww\v.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/ DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Projekt/lokalnazgodovina.pdf. 2 2 8 M o j c a K u k a n j a - G a b r ij e l č ič : » Z b o g o m m o j d o m a č i k r a j . . .« . - cilji predmeta, ki vsebujejo elemente raziskovanja domačega okolja, so pri an ­ gleščini, družbi, geografiji, spoznavanju okolja, verstvu in etiki, raziskovanju do ­ mačega kraja in varstvu njegovega okolja, kaj nam govorijo umetnine, turistični vzgoji, življenju, upodobljenem v umetnosti, šolskem novinarstvu in literarnem klubu, vzgoji za medije. Čeprav so poudarki s področja lokalne zgodovine nanizani v družboslovnih učnih načrtih - teh je največ pri turistični vzgoji, spoznavanju okolja in družbi, je njihova za­ stopanost še vedno zelo skromna. Ugotovili smo, d a je le-teh pri obveznih družboslovnih predmetih največ v prvem triletju, pojavljajo pa se tudi pri izbirnih družboslovnih pred­ metih (tretje triletje in 9. razred). Na podlagi analiziranih učnih načrtov za obvezne družboslovne predmete v devet­ letni osnovni šoli in splošni gimnaziji smo ugotovili, da je v neposredni povezavi z lokal­ no zgodovino v učnih načrtih eksplicitno zabeleženih zelo malo vsebin in učnih ciljev. Zasledili smo, d a j e skupno število vsebinskih poudarkov pri vseh obveznih in izbirnih družboslovnih predmetih v osnovni šoli 18, v gimnaziji pa 7. S področja lokalne zgodovine imajo učni načrti predvsem eksplicitno zapisane kogni­ tivne cilje, le nekateri pa tudi socialno-čustvene, ki so zapisani implicitno in so umeščeni predvsem v čustveno doživljanje ter vrednotenje domačega okoliša in njegove preteklosti. Pri učnih ciljih je podobno kot pri učnih vsebinah, saj so le-ti navedeni le redko. V osnov­ ni šoli smo pri obveznih in izbirnih predmetih tako zasledili 11 predmetov, ki vsebujejo po največ 1 (razen pri turistični vzgoji) splošni oz. operativni učni cilj v neposredni pove­ zavi z lokalno zgodovino, v gimnaziji pa 7 predmetov. Analiza vsebin, vprašanj in nalog v izbranih učbenikih in delovnih učbenikih za obve­ zne družboslovne predmete v osnovni šoli in v splošni gimnaziji je pokazala, da učbeniki vsebujejo elemente lokalne zgodovine v 58-ih poglavjih oz. učnih temah. Število didaktič­ nih vprašanj in nalog, ki so iz družboslovno-naravoslovnega vidika usmerjene k raziskova­ nju domačega okolja je v vseh analiziranih gradivih 106; od tega se konkretno navezuje na preučevanje lokalne zgodovine 54 didaktičnih vprašanj in nalog. Največ jih je zastopanih pri naslednjih predmetih: spoznavanje narave in družbe; spoznavanje okolja; geografija; državljanska vzgoja in etika. Po pregledu vseh učbenikov lahko izpostavimo kot najbolje prilagojeni založniški hiši odkrivanju domačega kraja: Založbo Modrijan in DZS. Pri aktivni vlogi učenca in samostojnemu raziskovanju lokalne zgodovine smo bili pri analizi vprašanj in nalog pozorni na metode izkustvenega učenja, ki spodbujajo učence k samostojnemu raziskovalnemu delu: ustvarjalna, kritična razprava (s sošolci); avtentični izdelki; projektno delo (raziskovanje, zbiranje, preučevanje); terensko delo (opazovanje, intervju), ekskurzije, ogledi. Ugotovili smo, da se omenjene metode pojavljajo zgolj pri 9-ih analiziranih učbenikih in delovnih učbenikih. Z a k l ju č k i Analiza obstoječih učnih načrtov kaže, da so učni načrti pomanjkljivi iz vidika vklju­ čenosti lokalne zgodovine oz. preučevanja in dojemanja ožjega družbeno-socialnega okolja, v katerem učenec živi. Prav tako je vloga lokalne zgodovine zanemarljiva pri osveščanju in vrednotenju slovenske zgodovine, kulturne dediščine, državljanske vzgoje in kulture. Lokalna zgodovina bi bila lahko vključena pri vseh družboslovnih predmetih ter na vseh stopnjah osnovnega in srednjega šolanja. Prav tako bi bilo veliko bolj smiselno umestiti nekatere vsebine, ki vključujejo elemente zgodovine, poznavanja okolja in d ru ž ­ benih procesov, vertikalno, s poudarkom na preučevanju domačega okolja. Učni načrti naj T r o j a r j e v z b o r n ik 2 2 9 bi sm iselno vključevali m edpredm etne teme, kot so državljanska vzgoja, okoljska \ zgoja. raziskovanje dom ačega kraja in varstvo njegovega okolja, etnologija, antropologija, soci­ ologija ipd. Učni načrti naj bi bili zasnovani veliko bolj odprto, da bi nudili možnost raz­ lične izbirnosti, ki naj bi težila predvsem k poznavanju zgodovine, znaci nosti. tra ičije, kulture, razvoja in osebnosti, ki so zaznamovale domače okolje in nadaljnje razumevanje teh odnosov v širšem družbenem okolju. M edpredmetne povezave so v vse i ucm nacrti i nakazane (korelacija z d rugim i predmeti), vendar ne na specifično vse ins 'i ra\ m. Čeprav nekateri družboslovni predmeti težijo k širjenju slovenske kulturno-zgodo- vinske dediščine, zavesti in nacionalne pripadnosti, so vsebine in ci ji se \ e no presiro o zasnovani. Morali bi nam reč izhajati iz poznavanja, razumevanja in vre notenja u turne dediščine na lokalni ravni, iz katere bi razvijali in razumeli sodobne pog e e na \e c u turno evropsko in svetovno okolje. „v. , . . . Na podlagi analiz iranih učbenikov smo ugotovili, da jih le pescica vse uje on 're tne vsebine in nalosze s področja raziskovanja in spoznavanja domačega o o ja oz. omace zgodovine. Vendar so kljub svoji skromni zasedbi, učbeniki, ki vsebujejo na oge:s po ro čja lokalne zgodovine (predvsem učbeniki za spoznavanje narave in ruz e), ogati po številu nalog in vprašanj. Nadaljnje smo prišli do spoznanja, da je v povezavi z o a no zgodovino največ vprašanj in nalog usmerjevalnega tipa, ki so tudi na najmzjem spozna\ nem nivoju, najmanj pa je vprašanj in nalog za obdelovanje kvantitativni i po at ov. ar je za družboslovno področje tudi razumljivo. Problematična je pic vsem maj na zasto panost prim erja ln ih in problemskih vprašanj, ki bi morala biti v večji m e n \ jucena \ sodoben družboslovni učbenik. Ta nam reč izhajajo iz izkustvenega učenja, pro ems 'e situacije in imajo vse elemente dobrega razumevanja, analiziranja in vre notenja om a čega okolja v primerjavi s širšim državnim , m ednarodnim in svetovnim o o jem . Predlogi Rezultati raziskave Lokalna zgodovina pri družboslovnih predmetih v osnovni in sre d nji šoli kažejo, da je lokalna zgodovina slabo zastopana v učnih načrtih in učbenik ih številnih družboslovnih predmetov v osnovni šoli in tudi gimnaziji. Zato predlagam o, da bi morali: - učenci v osnovnih in srednjih šolah več izvedeti o dogodkih v njihovi neposredni bližini in bolje poznati domači kraj (zlasti osnovnošolci). - učenci bi morali bolje poznati vse plati življenja domačega raja \ pietc osti m sedanjosti; - učenci bi morali bolje poznati naravno in kulturno dediščino. S povezovanjem preteklih in sedanjih dogodkov domačega kraja, ljudi in premikov v času, se učenci in dijaki učijo razumevanja in sprejemanja spremem na vse po rocji življenja, ki so posledica preteklosti. S poznavanjem lokalne zgo o\ me ji nami ec izzo vemo k aktivni vključitvi in razmisleku o lastni kulturni identiteti, pripadnosti, razvoju spoštovanja do sebe in drugih , razumevanju ter sprejemanju raz lcnostL Lokalna zgodovina je pomembna tudi iz v i d i k a raziš ovanja omace^a o o ja m ne posrednega izkustvenega učenja, k i ga pri tem doživijo njegovi Р * Ф а 111 l - a J 1 e n a podlagi izkustva in temeljnega razumevanja procesov domačega o o ja. se a o ucenci * . . . J . c , „.irtorinncti in moči delovama v dom ačem kraju zazavedajo pomembnosti svoje vloge, piipacinosu m njegov nadaljnji razvoj. . . . . .• • , v i , , . ,.J . . . , rpL-onstrukcni nove paradigm e lzobrazeva-V šolah bi morali graditi predvsem na ie k o n su um- ij. . . . . . ,, -von:Pm in posledicami globalizacije ter svetovnihnja, ki bi se uspesno spopadla z naraščanjem in pui 2 3 0 M o j c a K u k a n j a - G a b r ij e l č ič : » Z b o g o m m o j d o m a č i k r a j . . .« . sprememb. Verjamemo namreč, da bolj kot je oseba podkovana z lokalnim in nacional­ nim zgodovinskim znanjem, veščinami in sposobnostmi, toliko bolje je pripravljena na izzive in sožitje v m ultikulturnem , multinacionalnem in g lobaliziranem svetu. Potem ta­ kem menimo, da naj bi prišlo do politično-izobraževalnih in pedagoških premikov na področju uvajanja novih učnih modelov in razvoja implementacije lokalne zgodovine v sodoben šolski kuriku lum ne samo pri družboslovnih predmetih, am pak pri vseh pred­ metih. Izhodiščna točka naj bi bili učni načrti, ki naj bi m edpredm etne učne cilje in vsebine integrirali v posamezne predmetne vsebine. Pri tem se nanašam o predvsem na elemente lokalne zgodovine, ki naj bi jih avtonomni, sodobni in informatizirani subjekti uspešno sprejemali, izgrajevali in konstruktivno povezovali v orodje družboslovnih in osebnostnih vedenj. Učitelj lahko učence in dijake spodbuja na več načinov: - postavlja vprašanja, ki zadevajo dom ače okolje, preteklost in spremembe lokalne­ ga okrožja; - povezuje lokalno zgodovino z drugimi vidiki, ki se v dom ačem okolju neposredno odvijajo (socialnimi, kulturnim i, gospodarskim i ipd.); - razvija različne veščine in sposobnosti (kompetence); - spodbuja k samostojnemu raziskovanju dom ačega kraja in preteklih tokov, ki so ga izoblikovali; - spodbuja k aktivnemu vključevanju v družbene procese domačega okolja; - spodbuja k razmisleku o tem, zakaj in kako s e je domači oz. bližnji kraj skozi čas spreminjal; - navaja na raziskovalno delo na terenu z intervjuvanjem starejših občanov in upo­ rabo ostalih informacij; - gradi na izkustvenem učenju učencev/dijakov; - spodbuja k aktivnemu učenju in problemskem pristopu raziskovanja; - spodbuja samostojno oblikovanje mnenj in stališč ter njihovo argumentiranje. Pomembna je t.i. »promocija državljanske vzgoje« v duhu vodenja otrok k pogloblje­ nemu dojemanju družbenih vrednot, družbenega življenja in kultivaciji državljanske oza­ veščenosti. Učence moramo namreč usmerjati k ciljem, osebnostni rasti, razumevanju sebe in drugih, sprejemanju in integralnemu vključevanju v družbeno življenje. Pozna­ vanje zgodovinskih tokov in dom ače zgodovine, znanih osebnosti in njihovih dejanj, d o ­ sežkov in sledov preteklosti omogoča razumevanje vloge, ki jo imajo v sodobnem svetu, dolžnosti in predvsem ideologije, ki jih kot senca preteklosti nezavedno povezuje z d ru ­ gimi državljani. . .. namesto zaključka S preučevanjem lokalne zgodovine lahko učencem realno (relativizirano) predstavi­ mo zgodovino domačega in širšega - slovenskega okolja, brez subjektivnih političnih pritiskov, ki so v preteklosti realnost zameglili s pretirano domoljubnostjo in delnimi resnicami o lastni preteklosti. Učence ne smemo siliti, da se identificirajo z lastno pre­ teklostjo oz. zgodovino domačega kraja, vendar jo morajo poznati z različnih vidikov (kulturnega, g o sp o d a rsk eg a , ...), saj lahko le tako gojijo pozitivno naravnanost in spoštljiv odnos do lastnega okolja. Za to pa so pomembni vsi predmeti v osnovnih in srednjih šolah v Republiki Sloveniji. Lokalna zgodovina mora biti prim arni temelj za razumevanje in poznavanje sloven­ ske zgodovine, evropske in svetovne zgodovine. Z vstopom v Evropsko skupnost smo T r o j a r j e v z b o r n ik 2 3 1 nam reč prevzeli novo domoljubno identiteto, ki sega onstran domače - t.i. novo evropsko identiteto, ki je skupek različnih identitet. Ravno zato moramo preko pouka zgodovine vzgojiti ustrezen odnos mladih do vrednot, ki jih ohranja vsak narod ter hkrati v ta odnos vnesti tudi tolerantnost in spoštovanje do drugih podobnih sistemov in vrednot. M enimo, da bi morala njena vloga in pomen učenca spremljati vse od l. do 9. razreda, kjer bi na podlagi aktualne problematike že znal samostojno in kritično vrednotiti položaj lastnega okolja, družbeno-političnih procesov in zgodovine v primerjavi z dogodki in procesi na nacionalni, meddržavni in svetovni ravni. Sleherni tematski sklop pri d ru žb o ­ slovnih predmetih bi moral vsebovati nekaj ključnih poudarkov za nadaljnje preučevanje lokalne zgodovine in njene vloge za razvoj nacionalne identitete, vrednotenje kulturne d e ­ diščine in samozavedanje. Učence bi morali navajati, da izhajajo iz spoznanj o svojem d o ­ m ačem oz. bližnjem okolju, ki jih potem ustrezno kontinuirano vgrajujejo v sistem novo osvojenih znanj širšega obsega. Prav tako bi morala potekati aplikacija novega splošnega znanja na lokalno raven, kjer bi učenec samostojno primerjal, interpretiral in analiziral svetovne pojave in posledice njihovih procesov na lokalnem nivoju. Lokalna zgodovina je torej tisti temelj, ki je nujno potreben za nadaljnjo izgradnjo znanja in razumevanja časovnih in prostorskih zgodovinskih predstav, zgodovinskega mišljenja in dojemljivosti za življenje v pluralni sodobni družbi. Viri in literatura Kukanja-Gabrijelčič, Mojca (2008). Lokalna zgodovina pri družboslovnih predmetih v osnovni in srednji šoli. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske faku l­ tete. Dostopno na: http://\v\v\v.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTI- K A ZG O D O V IN E/_private/Projekt/ lokalnazgodovina.pdf (15. 9. 2010). Trškan, Danijela (2008). Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino: 1945-2005. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.