Izhaja
vaak drugi in četrti četrtek v mesecu.
Naročnina
stane
80 kr. na leto.
Posamezne številke se dobivajo po 5 kr.
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delo-dajavcev, ki iščejo delavcev, se vspreje-majo zastonj 1
Krščanski delavci, združite se!
Štev. 10.	V Ljubljani, 24. maroija 1897.	Letnik III.
Našim poslancem v potno torbico.
Ko se poslavljajo pred odhodom v tujino znanci in prijatelji med seboj, naročajo pri tem eden drugemu marsikaj, kar bi utegnilo temu ali onemu koristili.
Tudi naši znanci — naši poslanci — se odpravljajo sedaj na pot proti Dunaju, kamor jih pošilja ljudska volja in zaupanje. Bolj kakor vsakemu drugemu je gotovo potrebno poslancu, da mu njegovi volilci napolnijo popotno torbico z raznimi željami, zahtevami in težnjami, katere naj on kot poslanec v imenu ljudstva zastopa v državnem zboru. Dolžnost poslanca je, da zastopa vedno le koristi svojih volilcev. Dolžnost volilcev pa je, da svojemu poslancu vedno poročajo, kaj želijo v tej ali oni zadevi. Poslanec in narod morata biti v vedni medso-bojni dotiki.
Kaj naj pa mi krSčansko-socijalni volilci naročamo svojina poslancem. Veliko jim imamo naročiti, ker se je proti nam mnogo grešilo. Sporočimo jim najprvo, da jih je volil v državni zbor krščanski slovenski delavski narod. Nuš narod ni narod kapitalistov, marveč narod delavnega ljudstva. Poslanci naj v tem smislu uravnavajo svoje delovanje. Sporočimo jim dalje, da našega kmeta tarejo zemljiški dolgovi, inozemska in domača kapital stična Sitna konkurenca in pa neznosni zemljiški in hiSni davki. Davki naj se pravično razdelč po dohodkih, prepovč naj se vsaka žitna borza in omeji tuja konkurenca. ZemljiSčne dolgove naj amortizuje država ter d& kmetom priložnost iste poplačati državi v teku let. Ustanovijo naj se nezadolžljivi in neprodajljivi kmetski domovi in pa obligatorične neodvisne kmetijske zadruge. S tem bi se pomagalo na noge našemu kmetijstvu. Skrbi naj država tudi za dobro plemensko živino, posebno v naših goratih krajih po Gorenjskem. Vinoreja naj se vsestransko podpira, obdači naj se uvaževanje tujih vin v državo izdatno, da bodo domači vinorejci mogli prodati svoje pridelke. Podržavi naj se južna železnica in se na isti vstanovč tarife koristne vsestransko našemu ljudstvu. Zniža naj se obrestna mera kolikor največ mogoče. Povejmo dalje našim zastopnikom, da obrtni stan čimdalje bolj hira in da je za istega potreba izdatne pomoči, da se zopet ukrepi. Pred vsem je potreba
dati obrtnikom potrebne samoobrambe nasproti velikomu kapitalu. To se da storiti po pametni in primerni obrtni postavi. Obrtnik odločuj sam o svoji obrti, nihče se nima vtikati v njegove zadeve. Vstanovč naj se prisilne obrtne zadruge, katerih sklepom se ima pokoriti tudi velika obrtnija. Država naj skuša tudi gmotno pomagati malim qbrtnikom. Da se izognejo kmetje in obrtniki prevelikim sodnim stroškom, naj imajo obrtne in kmetijske zadruge pravico, zakonito razsojevati razne prepire v svojih zadevah.
Sedaj povejmo in naročimo našim poslancem, da se nahajajo pri nas ljudje, ki z drugimi državljani nimajo jednakih pravic, vkljub temu da jih družba nujno potrebuje, to so delavci. I«med vseh stanov mora delavec najbolj pokušati kapitalistični jarem, ki ga žuli do kosti. Povejmo našim zastopnikom, da imamo vkljub tehničnemu napredku izdelovanja še vedno enajsturni delavni čas. Kaj pomeni to za tovarniške in rudniške delavce, pričajo njihova bleda in upala lica. Nujna potreba je da se delavni čas zakonito zniža. Odpravi naj se tudi akordno delo in se mesto istega ustanovi stalna tedenska plača, ki pa mora zadoščati potrebščinam delavcev. Upelje naj se bolje obrtno nadzorstvo, ki bo delavcem v korist. Bolniške blagajne naj se preosnujejo in spo-polnijo tako, da bodo dosegale svoj namen, ravno tako tudi zavarovanje za nezgode. Državni poslanci naj skušajo priborili zavarovalnico za starost in onemoglost delavcev. Nedeljam in zapovedanim praznikom naj se pribori spodobno posvečevanje. Delavci morajo dobiti z a k o n i t o v a r s t v o s v o b o d n o se posluževati vseh državljanskih pravic. Vpelje naj se občna direktna in tajna volilna pravica za vse sa-slope. Volilna pravica naj se proglasi volilni dolžsosti. Država naj pospešuje združevanje delavcev v njihovo obrambo. Državna podjetja naj postanejo uzor socijal-nega reda. Državni poslanci naj imajo pravico se povsodi sami prepričati, se li izvršujejo zakoni ali ne. Skuša naj se pomagali tudi drugim stanovom, ki so v družbi potrebni. Nižji uradniki, uradni sluge, kakor pismonoše itd. so samo zelo nizko plačani ljudje, tudi tem naj se zboljša n;ihov položaj. Zato naj se obdači veliki kapital in razkošje. To bi bilo nekoliko tvarine za v torbico našim
Naropajte „Glasnik44!
-5*0 74 €3»-*-
poslancem Vse seveda ni, toda za prvi trenotek bi bilo	polnoč živinsko živeče ljudi V ta namen jim je spisal
tudi to koristno. Polagoma se bode postavljalo socijalno Avgust Babel knjigo z naslovom: »Die Frau unđ der poslopje in veliko bo 8e potreba kamenčkov in zidarjev, Socialismus* (Žena in socijidSzem). — Tako umazanih
predno bode stavba gotova. Toda ugotoviti se moral Zato pa kličemo in pozivljemo vse dobromisleče poslance na skupno veliko delo. Kateri od njih bi se tega dela ne upal polotiti, ali bi se mu pa zdelo to preveč, naj blagovoli kar odstopiti, ker tak mož ni za našo dobo in ne za našo rabo! Vseh onih mož delo pa, ki se bodo polotili socijalnega vprašanja, blagoslovi Bog!
Borilo socijalnih demokratov.
Sooijalistična društva imajo povsod tudi svoje knjižnice, u katerih se izposojajo udom razne knjige. Seveda ni med temi knjigami nobene poštene in krščanske. Grde in podle zabavljice proti veri, ki se zavoljo policije ne morejo govoriti po shodih, se berejo v giyusnih, lažnjivih knjižurah. Med vsemi knjigami pa socijalisti vzlasti dve najrajše prebirajo, ki jih je vsak zaveden socijalLt že po večkrat prebral.
Prva izmed teh knjig se imenuje »Moaes oder Darwin*. Spisal jo je dr. A. Dvdel. Ta knjiga laže v prilog najgrjemu brezboštvu. Ne upamo se zapisati, kako se norčuje pisatelj iz vere v Boga in iz krščanstva. Svetemu pismu se roga in podlo zabavlja proti Mojzesu. Pravi namreč, da ni vstvuril Bog sveta, marveč da se je svet razvil sam iz sebe, da je človek samo bolj razvita žival, da je neumno govoriti o kaki duši, o njeni neumrljivosti, o večnosti itd. Jasno je, kakšne misli dobč ubogi, preprosti, neučeni ljudje, ki to prebirajo. Na slepo verjamejo, kar jim je zapisal brezbožni sooijalist. Ne vedo in nimajo niti časa, niti volje izvedeti, luko so najboljši učenjaki sami zavrgli Darvi-nove nauke in kako se v pravem pomenu učeni svet vedno bolj umika od njegovih nespametnih sanjarij. Ne vedo, da se lahko z učenimi dokazi ovržejo vse brezverske trditve in se lahko dokaže, kako neumne in neresnične so.
če bi imeli socijalni demokrat je,' ki dobč v roko tako knjigo, kaj pravega moštva, bi se morali prepričati, je - li res vse tako, ali ne. Slišati bi morali tudi kršč. zagovornike, ne samo sovražnikov. Saj se gre vender za najvišje resnice, za najimenitnejše stvari, človeku pač ne more biti vse jedno, ali bo moral dajati enkrat težki odgovor svojemu Stvarhiku, ali pa bo ves segnil v zemlji kot strohni kos lesa. To je važnaireč. In zato je treba preje dobro premisliti, predno kedo vrže od sebe vero v Boga in v večnost. Toda socijalisti napolnijo svoje sodruge s tako slepoto, da verjamejo vse, tudi ntyvečje budalosti socijaliuičnim agentom, časopisom in knjigam, nasprotniku pa nobenemu nič. Zato tudi Dodel-u verjamejo in ta peklenski knjiga jim izdere vero popolnoma iz srca.
Toda to scr'jaliBtom Se ne zadostuje. Oni nočejo imeti samo brezverskih, marveč hočejo imeti tudi po*
bukev je malo pod solncem, kot so te. Pisatelj se tu najbolj norčuje iz zakona in pravi, da je zakonska zveza jednega moža z jedno ženo vzjrok vsem nesrečam in začetek družabnega nereda.
Najpreje se mora torej odpravili zakon in uvesti slobodno življenje v tem oziru. B.bel hoče imeti, da bi ljudje živeli kot živina in da bi bile tudi ženske skupna last. O grah.h .zoper 6. božjo zapoved hvali ta-le Lutrove besede:
»Kdor hoče braniti naravnemu nagonu in noče puititi, kar narava hoče in more, kaj dela tak đruzega, nego da hoče ubraniti, da ne bi ogenj žgal,.da bi voda ne močila, da bi človek ne jedel, ne pil, ne spal.* In zraven pristavlja te-le ostudne besede: »To so besede, ki bi se morale v kamen vklesali nad vrati naših cerkva, kjer se tako goreče pridiguje proti »pregrešnemu mesu«. Bolj značilno ne more noben zdravnik opisati, da je nujno zadovoljevanje ljubavne potrebe.« (Str. 54).
Bebel ne pomisli, da potemtakem bi moral tudi jezni človek rohneli in se maščevati, ropar ropati, kapitalist sužili delavce; vse bi bilo prav. On ne-ve, da se mora človek držati tistega reda, ki mu ga predpisujejo božje postave in njegova lastna pamet; noče vedeti, da dh Bog milosti vsakemu, kedor jih hoče rabiti, s katerih pomočjo se lahko premaga. Zato pa govori tako grdo in celo pravi, da je najimenitnejše in nepopolnejše delo za človeka — dejanje, o katerem govori 6. božja zapoved. Zato se norčuje, zakaj da se dekleta in mladeniči ne vzgajajo skupaj in zakaj se že v> mladosti ne razodevajo otrokom stvari, ki jim jih pametna vzgoja zakriva.
Kaj hoče Debel s tem, sam ptavi, ko navaja ostudnega juda H tjnerja besede :
Den H mrnel Ttoerlassen vvlr den F igeln und den »patzen. (Nebesa prepuščamo atageljem in vrabcem) ? S tem hoče le reči, da naj človek na svetuivži?a, kar mora in kolikor more; ker nebes ni in jih socijalisti niti ne marajo ne.
S to knjigo, ki jo je vsak zaveden socialist, ki je zmožen nemškega jezika, že gotovo imel v rokah, se ostrupi srce in zato vidimo, da soc. demokracija rodi v nravnem oziru tako strašne sadove.
Nobenega Boga ne pozna; zato pa tudi na pozna nobenega greha in zato noče ničesar vedeti o kakem zatajevanju.
Kakšen konec more imeti tako mišljenja? Z neumnim brezboštvom napolnjena glava in z grdo umazanostjo in nesramnostjo opojeno srce pač ne moreta druzegi spraviti na sv itlo, kot sovraštvo in jezo in obup, nezadovoljnost, nemir v družine, surovost in nazadnje velikrat samomor.
Socialist ne more biti za druzega, nego da jezno zabavlja'in podira in ruši, kar more.
Zato pa mora biti naša sveta dolžnost boj nasproti brezbožni in nenravni soeijalni demokraciji! Zgenimo
-**€3 7'5 €3^6-
se! Caw »o resni; če ne bomo mi postavili jezti ti umazani socijalistični povodnji, potem ‘bo kmalu ž njo preplavljena vsa naša družba, našiMelavci, kmetje, obrtniki, pa tudi naši izobraženci.
Brtebožnost marsikoga ostraši, a zato ga preslepi ostudna nesramnost, s katero se mu dovoljuje vsako vživanje in vsaka slast.
Kakor po slabih knjigah največ strupa prihaja mod judovske zapeljance, tako se po dobrih knjigah branita resnica in pravica. Zato Sirimo med ljudmi dobro berilo in z dobrimi časopisi in knjigami preganjajmo slabe!
Naša organizacija.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani je izdalo v 10. in 11. tednu 50 gl 80 kr. v podporo svojim obolelim članom. — V društvene namene je daroval č. gosp. Vaclav V o n d r S e k, kaplan v St. Jerneju, 2 gld. — Br>g povrni stotero in obudi mnogo posnemalcev!
Naši shodi. Dne 14. t. m. smo imeli obilno obiskan volilen shod v Domžalah. Gotovo je bilo zbranih do 500 mož, ki so z veliko vnemo poslušali govornike. 0 socijalni demokraciji, njenem začetku in njenih namenih je govoril dr. Krek. Za njim je v temeljitem govoru po-jasnevsl Gostinčar krščansko • socijalni program (vzlasti kmečki). Vrli trboveljski delavec Tomc je v krepkih besedah 'označil krščansko delavsko stališče. Domači duhovnik Strupi je vadil lepo zborovanje, pri katerem se je sprožila misel, naj ■ se osnuje krščansko - socijalno društvo v Domžalah, — Dne'19. t. m. je sklicalo katoliško delavsko‘društvo shod v Št; Vidn. Rokodelskega doma dvorana je bila de zadnjega kotička napolnjena. Dr. Krek je govoril o sccijalnem vprašanju; dr. Gregorič je sprožil m'sel, naj protestira shod proti nesramni in izdajavski zvezi slovenskih in nemških liberalcev, ki se je vzlasti dne^ 18.1 t. m. v Ljubljani tako jasno pokazala. Jakopič in Gostinčar sta med izbornimi pohvalami razvijala delavske težnje. Sodimo, da je bil ta shod velicega pomena in da je marsikako zdravo zrno ostalo v srcih mnogo-brojnih poslušalcev. — Vrhu tega smo šli krščanski so-cijalisti v zahvalo na božjo pot na Šmarno goro. V prelepim spominu nam ostane vsem v tem oziru letošnji praznik sv Jožefa.
Iz Novega Mesta. Naši socijalni demokrati se radi ponašajo, kako da so izobraženi in olikani. Verjamemo jim, vsaj nam dajo za to najboljša dokaze. Nekaj let sem smo imeli v Novem Mestu pustni torek mir pred pijanimi pustnimi šemami. Naši „izobraženi" socijusi letos niso mirovali prej, da so izposlovali pri c. kr. okrajnem glavarstvu dovoljenje, da smejo po mestu „noreti", ker ga jim vrli gospod župan ni hotel deti. Večinoma rudeče ali belo-ruieče našemljeni so uganjali burke, koje bi bili pač smoli opustiti. Pri tem so beračili pod okni ti olika'ci,
da so imelPTtšj za pijačo. Najbolj pa so pokazali svojo oliko zvečer — z nožem. Neki pomočnik, član katoliške družbe rokodelskih pomočnikov, je Srt čal noro tolpo; tu pa potegne nekov Stefanovičev pomočnik nož ter z besedo:	„Bomo pa takole zmagovali!" rani omenjenega
mirnega pomočnika tako, da je moral ostati skoraj jeden teden v bolnišnici usmiljenih bratov. Lepa olika, socijusi! Odkar je v našem mestu katoliška družba rokodelskih pomočnikov, ni bilo več pobgjev med rokodelci; „olikani" socijalni demokrati bodo zopet uveli m ž in poleno, kakor se kaže. — Pri bolniški blagajni so zmagali socijalni demokrati. Pripoveduje se za trdne, da so dali po več nego jedcu list in tako dobiH večino; vsaj to je gotovo, da je bilo 15 listov več nego navzočih v sobani. Drugič naj vendar načelnik pazi, da bode vsakdo sproti zapisan, ko list odda, da se izključi vsaka pomota, vsaka prevara. Gotovo je pa vendar le, da so prišli katoliški rokodelci k vditsi premalo organizirani. Tei mora biti bolje.
Iz Gemšenika. Iz našega hribovitega Cemšenika, ljubi Glasnik, pač še menda nisi nobenega dopisa prejel. Ker pa tudi pri nas radi beremo ta cenjeni list, te prošim, sprejmi tudi iz našega kraja nekoliko vrstic. Seveda, kmečka roka ni nič kaj pripravna za tako stvar, a sila kola lomi, pravi pregovor. Zato se moramo tudi mi kmetje ozirati na neko vrsto ljudij, katerim pravi svet: socijalni demokratje. Socijalisti! Kaj pa je to ? popfft-ševali so pri nas ljudje drug druzega, ko so nas ti he-brejei nepričakovano kar čez noč osre’ili s svojim oklicem. No, gospod urednik, sedaj jih pa že 'poznamo, te- soeijatne demokrate, da, pozna jih že skoraj vsak otrok pri nas. Zagorski čevljarji bodo letos dobro opravili, akopram nimajo druzega dela, kakor skupaj zbijati škarpe svojih agitatorjev, katere so si letošnje leto raztrgali po naših hribih. Socijalni demokrat Štempišnik, menimo, bo to delce prvi v roko vzel. Veliko je bilo zanimanje teh ljudskih osrečevalcev po našem pogorju, a na njih žalost popolnoma brez vspeha. Vse mogoče so si prizadeli, obetali so nam, da bodo ves davek odpravili, farji bodo morali vse zastonj storiti, živinsko kupčijo nam bodo zboljšali, prav tu v Čtemšeniktt bomo nebesa imeli itd. Ko so pa volitve minule, in smo mi v obe skupini izvolili katoliške može, Brno pa tudi mi Cemšeničnni postali vsi skupaj »prekleti ajmohtarji«. Nad nas v pogorje si vendar ne upajo priti s svojimi krivci, ker dobro vedo, po kakšnih potih bi morali domov hoditi ali pa še teči. Temveč pa morajo prestati uboge mlekarice, katere od nas v Zagorje mleko prodajat nosijo. Tu jih obsuj« tolpa otrok, kateri jih mesto krščanskega pozdrava z najgršimi psovkami zmirjajo, ondi jih napade kakovšna posamezna Micka, zopet drugje cela ploha že plešastih socijaldemokratičnih dedcev. Da, čudimo se mi čemšeničani, kako zamorejo zagorski katoliški delavci med tako podivjano drubaljo tako krepko vstrajati in tako izvrstno napredovati. Kakor ravno Cu-jemo, so bili pevci zagorske katoliške delavske družbe pretečeni teden dvakrat od sodjalnih demokratov na
MT Zahtevajte „Glasnik" po gostilnah!
-»*€3 76 a^
cesti iz katoliškega delavskega doma napadeni, a bežali so seveda socijalni demokratje. Pogum, zagorski sodrugi, tudi v Čemšeniku nas je dosti, ki nočemo posluSati krivonosib hlapcev.	Cemšeničan.
Razvedrilo.
Hlag-o srce.
(Slika z Dunaja. Pripoveduje F. H.)
Na liseče delavcev gre v trumah v Prater. Prvega majnika je. V jedni taki trumi koraka tudi tvorniski delavec Lepin Karol s svojo ženo in osemletno hčerko Maričko. Na potu skozi okrožne ulice pokaže Karol naglo na okno, v katerem se je videla belolasa dama z rokama k molitvi sklenjenima. Dama je gledala na ulice.
»Glej ono staro gospo!« reče svoji ženi. Tudi Marička pogleda proti oknu in šepeta za-se: oseminosemdeset — hiSna številka.
, * *
*
Karol Lepin je bil socijalen demokrat in kot tak je zabavljal čez vse, kar je bilo drugemu ljudstvu drago. Večkrat so se sicer vzbudili v njegovem srcu dvomi o tem, kar je slišal od svojih vodnikov pri socijalnih shodih, a ker se ni učil samostojno misliti, držal je ž njimi. Doma pred svojo hčerko, ki jo je iz celega srca ljubil, ni smel govoriti kakor je bil vajen, zoper cerkev, duhovščino in vlado. Toliko je pri njem izprosila žena, kateri je obljubil, da ne bode govoril o svojih pregrešnih naukih vpričo nedolžnega, ljubljenega ^pteta.
Karol je bil mož-beseda; ljubil je svojo ženo Nežo. Le jedenkrat se je spozabil, na dan odkritja Mozartovega spomenika. Govoril je s svojo ženo o Mozartu, kar na enkrat vpraša Marička mater, ali zamorejo tudi otroci revnih starišev postati tako slavni kakor Mozart. Mati odgovori: »Da, Marička, a le taki otroci, ki Boga Rubijo.«
»Neumnica!« pristavi oče, »saj ni Boga!«
»Karol!« zakliče žena.
A Marička vpraša: »Kaj, oče, ne veste, da je Bog na nebu? Ako bi Boga ne bilo, ne bili bi vi, mati in tudi jaz Marička ne.«
Nedolžni otrok je začel očetu razlagati, čemur se je bil naučil v šoli o ljubem Bogu. Kako kaznuje nebeški Oče hudobne in dobre plačuje, kako je Bog zaukazal otrokom stariše ljubiti, ubogati ter jih v starosti podpirati. Slednjič še pristavi: »Ko bi vsi otroci svoje stariše tako ljubili, kakor vas in mater jaz ljubim, v;cm ljudem bi se dobro godilo. Saj je rekel Bog: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in dobro ti bo na zemlji.' Tako nas je učil gospod katehet.«
Toplo je poljubil oče svojo hčerko, šel ven in — se zjokal. Zakaj ?
Od tedaj je Karol še bolje pazil, da ni žalil ne otroka ne žene s svojim brezbožuim govorjenjem. Zena se je strinjala sicer v mnogim s svojim možem, toda ni mogla slišati zabavljanja čez vero in duhovnike. Ćesto je pravila svojemu možu: »Da, v mnogem imate prav;
ali kar vam vaši govorniki povedb, ni vselej resnica in vi se jim vsedete na limanice.«
Tvorniški delavci, s katerimi je Lepin delal, so zahtevali, da se jim zniža čas dela in zviša plača. Tovarnar ni mogel temu ustreči, ker bi bil samega sebe končal in zato so se dogovorili za stavko. Tovarnar je tvornico zaprl in posledica: čez dvesto delavcev je bilo brez kruha.	,
Lepin ni dobil vzlic iskanju nobenega dela. Da se nesreča dopolni, zbolela mu je še žena, ki je zaslužda z delom marsikateri goldinarček na teden. Zdaj je šel še ta dohodek po vodi. Za Maričko so bili hudi dnevi. Mati bolni, oče brez dela, lakota v hiši. Sleherni dan je molila k Bogu, da mali ozdravijo in oče dobč delo.
Da se bo mera nesreče dovršila, grozil je hišni gospodar z odpovedjo. Lepin je bil dolžan za stanovanje že štiri mesece — od stavke — in hišni gospodar ni hotel dalje čakati. »Ako ne plačate do sobote, selili se boste!« s temi besedami je šel Karol od gospodarja.
Marička je prinesla iz bližnjega samostana nekaj juhe za mater. Malo je je še ostalo in tisto je nesla hčerka očetu: »Jejte oče, dobra jel« sili dete.
Ali oče ni slišal svojega otroka, hodil je po sobi, roki vil in klical: »Zapodil nas bo, zapodil na ulice 1 — H ... . naj vse vzame !«
»Oče«, pravi otrok, »dobri Bog bo zopet pomagal!«
»Miruj vendar s svojim —« že je hotel reči »Bogom«, toda ustavil se je o pravem času ter rekel samo: »Glej, da greši«
Tako ž njo oče še nikoli ni govoril. Marička gre žalostna k materini postelji, poljubi jih in hiti ven. Na ulicah je vse živo, a otrok ne sliši, ne vidi ničesar, misli le na mater, ki so ravno zaspali. Ravno vozi memo voz št. 88. Marički se zasveti v očeh, hiti in že zavija v okrožne ulice ter stopi v hišo. Stari vratar vpraša otroka, kam gre.
»Rada bi k stari gospej v prvem nadstropju«, povč Marička tiho.
»A tako!« pripomni vratar, ki so mu bili taki obiski znani; pokazal je še otroku stopnice.
V prvem nadstropju potrka Marička boječe na vrata. Dekla je odprla.
• Rada bi k staroj gospej z belimi lasmi«, rede
otrok.
Za trenutek pride stara gospa. Prime Maričko za roko ter jo pelje v sobo.
»Kaj ps hočeš od mene, ljubi otrok?« vpraša jo stara dama.
Marička pripoveduje, kako se godi očetu brez dela, bolni materi, kako je videla voz štev. 88, kako je šla 1. majnka v Prater s stariši, kako so oče staro gospo imenovali ter je slednjič prosila dela za očeta.
Gospa, znana dobrotnica revnih, je spoznala takoj, da ima pred seboj nedolžnega, nepokvarjenega otroka, da mora tudi njegova mati dobra biti, čeprav hodi oče po slabih polih. Da dekletcu pismo za očeta ter pošlje ž njim svojega služabnika, jedino pričo brezštevilnih
~»+Q 77 CM-
dobrih del, da poizvč za domače razmero otrokovih starišev.
Marička pride domov in odda žalostnemu očetu pismo od stare gospo. Oče ga odpre, dobi v njem 25 gld. in opombo: »Pridite v nedeljo ob 11. uri k meni. A ... Z ..., grofinja.«
»Kdo ti je dal?« vpraša Lepin.
»Stara gospa«, odgovori Marička ter prične pripovedovati.
Mati posluša na postelji in reče možu: »Vidiš, Karol, Bog nas vendar ni zapustili« Pokliče Maričko in jo s solznimi očmi poljubile.
Karol ni rekel ničesar; vzel je klobuk in palico ter odšel. Kam? V bližnjo cerkev.
Lepinova družina je bila rešena.
V nedeljo ob določeni uri je prišel Karol k grofinji. Prosil je odpuščanja ter zahvaljeval za pomoč. Grifinja je pristavila: »Socijalen demokrat ste in govorili ste kakor vaši tovariši, Poskusite vendar jedenkrat samostojno misliti in kmalu boste sprevideli, da so stvari v resnici drugačne, kot kakor se vam slikajo. Odpuščam vam prav iz 8: ca že zaradi dobrega vašega otroka. Pozdravite tudi svojo dobro ženo. Gotovo je tudi dobra mati, ker drugače bi ne imela toli pridnega otroka.«
Na priprošnjo gri finje je dobil Lepin v kratkem delo. Njegova žena je ozdravila in oskrbuje kot preje prav z veseljem svoje gospodinjstvo.
Odkar se je naučil Karol samostojno misliti, noče več slišati o socijalnih demokratih. Stara gospa mu je odprla oči in srce.
Socijalni pogovori.
Bruseljski delavci so si ustanovili veliko gospodarsko društvo z imenom .ljudska hiša". Imajo namreč svojo pekarno, mesarijo, skladišče za premog in prodajal-nico za razno blago. Leta 1896 so imeli čistega dobička 290 688 frankov. Kot kaže sklepni račun, je prinesla pekarna, kjer se je speklo 6,680.216 kosov kruha in se ga prodalo za 1,400.000 frankov — 252.913 frankov čistega dobička, mesarija — 100.365 frankov, manufakturna pro-dajalnica pa 123.279 frankov. Udov ima zadruga 15.000. Poleg drugih dobrot podpira društvo tudi svoje bolne člane. V njem nastavljenih delavcev je zdaj 250. Naj-nižji dnina znaša zanje po 5 frankov, t. j. skoraj poltretji goldinar. Zadruga si zida sedaj zopet novo hišo. — Ta bruseljska ustanova nam kaže, kaj se da napraviti z združenimi močmi. Bog daj, da bi se mi hoteli kaj naučiti od belgijskih tovariševi
Poravnava z Ogerskim. Dnč 27. t. m. se prične državni zbor. Jedna prvih stvarij, o kateri se bo obravnavalo, je ogerska pogodba. Vlada bo na vsak način hotela spraviti svojo predlogo v veljavo. Ogri se nočejo vdati, torej se bomo morali vdajati mi. Tako misli Ba-deni. Ta mož je že pregovoril Mladočehe, da bodo zanj
in sedaj hoče premotiti še Jugoslovane. Zato snujejo njemu vdani možje tako zvani jugoslovanski klub. Mi sodimo, da je mogoče jedinstveno postopanje med Jugoslovani samo v malo točkah. Da bi pa možje, ki doma zastopajo razna načela, se borč proti liberalstvu in socijalni demokraciji z liberalnimi poslanci se objemali, to bi bilo načelno krivično. Javno življenje ni komedija!
Judje in zadnje volitve. Lepše se ni moglo pokazati prijateljstvo med judi in socijalnimi demokrati, kot se je pokazalo pri zadnjih volitvah. Po vsi Avstriji so šli judje v ogenj za socijalne demokrate in so se večinoma pošteno osmodili. Na Dunaju, na Češkem in na Moravskem so se kakor stekli psi bojevali proti krščansko-socijalnim kandidatom. Zato je delal popolnoma v smislu svojih judovskih bratcev judovski vodja ljubljanske tovarne za klej, ki je svojim delavcem naravnost zapovedal, da morajo voliti socijalne demokrate. Od svoje strani je tudi on spri-čal, da socijalna demokracija ni delovala, marveč judovska stranka. Načelnega boja proti nji sploh ni drugod, raz-ven pri odločno krščanskih strankah. Samo ta se ustavlja njenemu nasilju in samo ta se trudi, da odstrani od človeške družbe preti čo nevarnost. Liberalci so se vezali ž njo, nacijonalci so jo negovali; sama je pa tudi podpirala v boju vse tiste, ki so nastopili proti krščanskim možem. Pri ti priliki se je pokazala socijalna demokracija še mnogo grje, nego preje, ker je vrgla od sebe tudi svojo dozdaj toliko hvalisano možatost in odkritostčnost. Prilizovala in hlinila se je, kar je le mogla. — V Idriji so se n. pr. socijalni demokratje ustili, da bodo volili svojega kandidata Marna. Toda ob času velitve so raaven par glasov volili liberalnega poslanca dr. Ferjančiča. Tudi v Ljubljani so agitirali za „Narodovega11 priporočenca. Prepričani smo, da mora taka grda stranka poginiti v lastnem gnoju. Cim preje, tem bolje 1
Društvo za bolne delavce, ki ne dobijo nobene podpore pri bolniških blagajnah, se je ustanovilo pred par leti v Lipskem. Nekaj za delavce vnetih mož in žen je jelo nabirati prostovoljne darove in je res nabralo kmalu 24.657 40 mark. Društvo deluje zastonj. L. 1896 je pomagalo 346 prosilcem; vsega skupaj je bilo izdalo 7716 02 mark. Tudi pri nas je mnogo delavcev in delavk, ki so nad postavno dobo bolni in so ob času najbujše stiske brez vsake redne podpore. Vzlasti jetični delavci in delavke so usmiljenja vredni. Zakaj mora biti vse, kar služi dela'cem v korist, le na Nemškem? Zakaj se tudi pri nas ne združijo dobrotni ljudje, ki bi vstanovili tako podporno društvo?
Stanovanjski uradi. V dolenjem avstrijskem deželnem zboru se je stavil v zsdojem zasedanju predlog, po katerem bi se izdatneje skrbelo za zdrava stanovanja. Po dižavnem zakonu dnč 30. aprila 1890 imajo dežele pravico skrbeti za zdravje po stanovanjih (§ 3), toda dozdaj se še ni nič storilo v lem oziru. Zato predlaga omenjeni predlog, naj se ustanove posebni uradi za stanovanja, ki naj 1. redoma pregledujejo stanovanja in ukazujejo, da se odstranijo nezdrave nerednosti, 2. naj
DSP* Podpirajte krŠČansko-socijalno organizacijo!
m
-*♦€3 78 €3*«-
skrbć, da se ^neposlušni hišni lastniki kaznujejo,^. kedar je*nevarnost velika, naj prapovedd za posname oddelke vsprejemati Stanovnike, in 4. ča drugače ni mogoče, naj se ukažey da se dotični hišni del podere. Udje v tek uradih naj bi bili zdravniki in stavbni izvedenci; njihovo delovanje bodi samostojno'in. se izvršuj pod nadzorstvom občinskih svetov in deželnega odbora. — Kedaj se bo pri nas kgj sprožilo v tem oziru ?
Judovska moč. Kako si znajo pridobiti judje moč
v	svoje i roke, nam kaže posebno jasno francoska država. Med 38 milijoni ljudij na Francoskem je 100.000 judov. A med temi je 49 pr«.faktov, 19 državnih svetnikov, 10 kasacijskih sodnikov, 10 pariških svetnikov, 14 tacih, ki imajo najvplivnejša mesta pri raznih ministerstvib. če
vi	hu tega še pristavljamo, da imajo tudi na Francoskem v rokah denarno Spekulacijo in da v trgovini večinoma odločuje judovska beseda, potem smo pokazali, kake žalostne razmere vladajo ondi. Judje . povsod zlorabljajo slobodo, ki se jim di in zato postanejo krščanski narodi judovski hlapci, čim jim ne postavljajo strogih mej.
Drobtine.
Goifodt pri »Slnvenskem Narodu« se je v št. 59 zljubilo nekoliko ponorčevati se glede volitev z nasprotnimi strankami. Najbolj pa j« pokazala svojo jezico slov. krščanskim socialistom, ki niso iz svojega programa katoliške'vere izbacnili, kakor druge. Človek, ki to zmes bere* res ne more razločiti, se li „Narodom* borš za narod,, ali le proti veri, kajti vsako še tako opravičeno postopanje kat. stranke zavijajo v tako čedno zunanjost, da bi jej le veljavo pred ljudstvom i od'zeli ali vsaj osmešili. Kdor vš, kako pogubna jeveceb dmokrinija^iverdkem, kakor v narodnem ozira, se bo pač čudom čudil prizanesljivosti. „Narodovega" listkarja do teh nebodijihtreba, med tem, ko s kokni bij« in laže čez krščanske može. Oponaša j m, da so nervozno tekali s trekojuimi pentljami sem ter tja, da so imeli celo trumo fijakarjev najetih ; predbaoiva jim, da so imeli polne mize pijače in jestvin, da so plačevali literček za literčkom, go laže, pečenke, klobase in (prst po rudečkarsko I) „ajmobt*, da so v družbi s kronicami premagali celo najupornajše . . itd. No, pa vse to br se dalo morda še kako izgovoriti, dai se niste 18. t. m. sami prav nad tem pregrešili, kar ste pred par dnevi za tako nizko smatrali in kršč. soc. pripisovali. Omenjeni dan pokazalm se js namreč 'Vaša inteligenca v vsem svojems sijaju. Kdor ni vedel, kaj to vozarsnje,, vpitje: „auf!* po ulioah in gostilnah p mani, bi pač lahko mislil, da Ljubljančani v postu pustni torek obhajajo. Vsakdo si bo lahko ta dan v spominu obranil, vzlaeti pa fijakniski. konji, ki so bili od jutra do vičera vsi, v „narodnem kš.fta*. Da ee je ta dan tudi na „puf* pilo, ve vsakdo, ki je z „Narodom" volil; meni je pravil neki volilec, da so ga z družinami vred čez polnoč zastonj „vlekli". — Zadnjič ste rekli, da ste v boju častno propali, ali ste morda tudi zdaj častno-itnaguli ? Ha, ha !
Mar se piri Vas ni prepričuje za vin«, pivo, „ajmobt*, golaž, žganje in kronice kupovalo ? Seveda, Vi ste jako pozabljivi, zato tega morda• več ne veste! Kje je Vaša možatost, s ka'ero ste se < nadevali ob povaau prvih volitev ? Ste jo mir z „ajmohtom* zamenjali ? Sramotno!*— Sklepno naj še izrazim svoje začudenje, da se tako inteligenten list, kakor je „Slov. Narod*, ne more „fabričank in branjevk* ogniti. Na gromado svojih gorosbasnihlažij, priložil je še, da so se pritoževale, da niso kakor Američanke jednakopravne z možmi, ki, bi izvestno pomagale k slavlju dr. Jan. Ev. Kreka. Gospod listkar, kolikor je meni znano, se ni še nikdar katera izmed navedenih , potožila za volilno pravic'«, vedite pa, ko bi jo imele, da bi jo vedele bolje vporabiti, kakor tisti, ki pov vzgled« faliranih študentov — ali po Schvegel • Tavčarjevi godbi plešejo. Sploh pa menda niste v svojem obupu radi propada Vaše stranke tako daleč prišli, da bi tovarniške delavke in branjevke tega sumničili ? Zate bo vsakdo pritrdil sicer umazanemu „Delavcu*, ki je rekel, da>ste potapljajoča se stranka, katera se posluži vsake slamieo, da bi se na p* vršju obdržala. Zato želim Vaši stranki, da naj čim preje pride v zasluženi pokoj in mirno naj počiva!
K a tr».
Socijalni demokratje — lopovi. Dne 11. t. m. zvečer o mraku udrlo je kakih 17 mož socijalnih demokratov na Dunaju v uredništvo protisemitskega časopisa „Brod u. Freiheit*. Že poprej so junaki Adlerjeve „Leibgarde* tuhtali, kako bi prišli v uredništvo. Toda ker se videli notri vedno urednika, toraj možaka četudi samega, niso si upali napraviti napada. Dne 11. so pa izvohali, da cel dau ni notri urednika in da ga namestuje njegova žena, so proti večeru pridrli noter, in so pričeli kakor pravi razbojniki razmetavati po pisarni. Odprli so neko mizo ter so pobrali nekaj spisov in tudi knjige so poropali. Gotovo so mislili, da se nahaja v miznem predalu kaj denarja, ko pa tistega ni bile, zadovoljili so ne s spisi. Zunaj so pa „sodrugi in eodrugioje* kričale, naj pobijejo urednika. Te prijateljice „svobodne ljubezni* so bilanc p«> tem popolno podivjane. Nekoga, ki je hotel iti po stražo, so prijeli in pretepli. Ko so prišli stražniki, razpršili so se junaki na vse strani. Kedo je poropal in pokradel spise in knjigo, se ne ve. Tu se mam zopet jasno zrcali prihodnja socijaluo-demokratična država, ki ne more biti drueega kot družba tolovajev* tatov, goljufov in pa nesramnic, kakor se je pokazalo pari napadu na uredništvo časopisa „Brod u. Freiheit". Vsak pošten človek bi se moral ogibati take družbe. Daleč je zabredla socijalna demokracija. Radovedni smo le, kaj pravijo k temu „pošteni* njihovi voditelji judje Adler et Comp. Na Dunaju morajo to roparsko druhal pač dobro poznati, ker so jim 9. t. m. tako dobro posvetili. Niti jedbn sooijalno dčtno-krabčen kandidat ni voljen v Dolenji Avstriji — podrli so jih vseh devet, med njimi prve velikosti Adler, Reunion, Schuhmeier, Nemec in drugi. Sedaj socijalni de-moktfatje kažite še zaslepljenim delavcem, koliko moč imate na Dunaju. Kedo vam bode še kaj verjel ? Kakor na Dunaju tako so propadli po vs?h alpinskih deželah, lena Grškem, V GhHciji- in v Sletiji* so dobili nekajVjmiodatov.
-*-E3 79 €3*4-
V Gradei je prodrl pri ožji volitvi socijalni demokrat Resel s pomočjo nacijonalcev — je pač tako kot pri gas, Jerale! in sooijaJni demokratje< se bratijo pmod, koder gCjpba / boj pfotf krščanskemu ljudstvu. Bralcem „Glas--bika* toplo priporočamo, da: gledajo na to, da se razširja ^aiščanskosoijijalBa, organizacija. Nam. vsem velja: „B J socijalni demokraciji na vsej črti!“
Socijalnih demokratov je izvoljenih 14 v drž. zbor. Jfejveč jih je prišlo s Češkega, ker je ravno češka delala najmanj storila v načelnem boju prati liberalsfcvu. Kjer -je obilo liberalcev, lam je-tudi ranoge-sectjalmh demokratov. Boj proti liberalizmu,hoj za krščanska načela je pa h krati najboljši .jez proti socijalni demokracji. Socijalisti so ujrtili, da jii tsprmiijo več v zbornico. Toda pbšteno so se opekli. Vzlašti so na Dolenjem 'Avstrijskem tftn na Dunaju pogoreti, da je groza. In sicer so propadli ravno noj večji kričači, katerih nekatere smo imeli pri-bko slišati že tudi v Ljubljani. Tako je propadel Rajman, Bretšnajder, ki vzlasti zagovarja »prosto ljubezen«, brezbožni Wučel, strastni D^vid, Sumajer, ki zna najostud-nejše zabavljati po socijaHstičnih časopisih in, — kaf je najlepše — tudi judovski paša dr. Adler. Nasproti temu silovitemu hiijfektfču-Je ztnagai naraderr socijtrhsn trgovsk jpomočnik Prphejlka. k^poija bikv-ko Bo vsi krščansko -misleči možjč v prijazni jedinosli šli pogumno v boj proti eecijatni demokraciji, ko je tudi kardinal nadškof dr. Grufta prišel na volišče in oddal , svoj glas trgovskemu, pomočniku. Judje so padli; vsi njihovi tisočaki niso megli rešiti gnjile socijalne demokracije. Surovosti, s katerimi so socijalisti ob zadnjih volitvah nastopali, presegajo vse meje. Gorje duhovniku, ki se je prikazal na volišče. VztastKgrnSki »sodrngi«- so- kot-za-stavb- chvjaH^n bw-nfcli. Žogali so s kamenjem, kroglo in nožem. Uboge misijonarje-lazariste, ki so se vračali od nekega miši jona, so čakali socijalisti pređ'kblodvorom hoteč jih napasti. Komaj so se? ralih. Sram so ti suroveži že ves izgubili. Zato delajo tako. A pride čas, ko jim vsa Avstrija in celi svet pokaže to, kar sta pri zadnjih volitvah pbkazali jedlno le Ljubljana in'Dunaj, da jih vrže.
Kapitalisti se najbolj boje delavskih organizacij. Tega nočejo na noben način dopust ti, da bi imeli delavci pravico tudi kaj govoriti. Zato pa ravno nočejo priznavati njihovih zvez. Iz zadnjega časa imamo več tacih slučajev. Tako so n. pr. pri hamburški stavki podjetniki odklanjali vsako pogajanje z delavskimi organizacijami- V Dortmundu so rudniški lastniki in v Ofen-bahu tvorničarji začrevije ravno tako odgovorili delavskim zvezam, ki so zahtevale zboljšane plače. Dejali so namreč, da se hočejo pogajati s posameznimi delavci, ne pa z zvezo. — Zato nas pa tembolj veseli, da moremo v tem oziru navesti drugačen lepši vzgled. Stavbeni podjetniki, v Lipskem so na jednako zahtevo stavbne delavske organizacije odgovorili, da jim je popolnoma všeč skupno pogajanje. Zato so zbrali šest zidarsk h in tri tesarske mojstre ; delavcem so pa naročili, naj izvolijo šest zidarjev in trk tesarje-, v skupni posvet. Tako je prav! Zato za-
Agitujte zt
htevamo pri nas zakonito samostojnost delavskih zvez in po zakonu določeno upravičenost njihovega delovanja v delavskih zadevah.
Iz Medvod. Gospod V............e Z . . c iz Medvod
se jako huduje zaradi dopisa v zadnji Številki „Glasnika*, kako je mrtvega obujal. On pravi, da mora zvedeti, kdo je pisal iz Medvod dopis. Radovedni smo, kaj namerava z dopisnikom ? Da si pa g. V. Z ne bo predolgo glave belil, mu tukaj javno povem dopisnika. Dopisnik je gosp. V. Z sam. Ni sicer pisal on omenjenega dopisa, ampak s svojo olikanostjo je dal povod, da je prišla tudi ta redka novica v „Glasnik*. Bil sem 14. februvarja t. 1. v Medvodah; stopim v neko gostilno in tukaj je bil glavni predmet, kako je V. Z. mrtvega obujal. M slil sem si : tukaj so pa jako mogočni socijuzi. Da se pa bolj prepričam o ti stvari, stopim v drugo hišo k nekemu prijatelju in tam izvem rune tisto, neumnost, grem še dalje v drugo gostilno in slišim ravno tak pogovor. Tako sem bil prepričan, da je resnica, o čemur ljudje govorijo, in nekdo mi še potrdi, da ga je sam slišal. Vidite g. Z., tako je skočil omenjeni dopis v „Glasnik*. In>Vam we-tujem g. Z, da Vam ne bo treba letati Od hiše da hiše vpraševat* kdoijedo slišal ali govoril, da Vam ne bo treba
brAliAHilA.Din uaIoa	hužitn aftLnlilrn huli	In
Al 1/nvUIlUT lil uvi u m kuvlll) uvullU DulVU((KU UvIJ Li nii »II f II
premislite prej predno bedeto. take* burke uganjali. Boljše je dvakrat premisliti, kakor enkrat neumno govoriti. Na svidenje g. V. Z.	Romar.
Iz Podgorja pri Kamniku. Pri »as zidajo nov zvonik ; podjetnik te stavbe je prav dober krščansk mož. On prav pošteno ravna s svojimi delavci. Ali naš župan, ki je tudi pri stavbenem odboru, marsikaterega delavca po6»fc. TakOjaajje zgodilo, da je podjetnik delavca V. V. mislil vzeti v dalo, ali župan mu je- zabranil, češ-on ni mqj^ffijeteU. Alije. pravično? Sedim,-,d« ne. Zato bodo tudi volici svoj Čas- odgovarjali.
Železničarska strokovna društva so od dsč 18. t.
m. razpuščena. Ministerstvo jih je prepovedalo, češ, da so se vtikala v stvari, ki jim. po postavi niso bile dosoljene. Železničarji se pri tem lahko prepričajo, da po ti peti,; po kateri so-dozdaj, bodili, ne pridejo nikamor. Otresejo- naj i se torej svojih vsiljivih socialističnih zapeljivcev in naj se združijo v zdravi krepki, krščaaikor.socijalni organizaciji. To združevanje jedino jim bo pomagalo. Dunajski železničarji so že pričeli in neki nadsprevodnik. že sklicuje svoje tovariše dtkrši.-socijalaemu shodu. Bog-daj srečo 1 Slovenski, železaičaiji, vzdramite se še vil
ŽelflznKareka zv«2a po temelju krščanske vero* se na Bavarskem krasno razvija. Odkar so jo ustanovili, so že mnogo dosegli. Vdasti s zadnji čas ji je pristopilo zopet mnogo udov in nadejati se je, da bo v-; kratkem času z malimi izjemami vse ielezničasko osohje pristopilo h,krščanski organizaciji. Kar je. na Bavasskem mogoče, je gotovo mogoče tudi & pri nas. Saj, Je Se dovolj značajnih krščanskih mož v železničarski službi. Bog dej, da se vzdramijo.____________________________________
„Glasnik!«
~&€3 80 €3**-
Kako se dela z ljudmi ? V Jevškem tedniku je bil priobčen la-le oglas: »V pondeljek dnč 11 jan. t. I.ob 3. uri popoldne se bo v Hemerihovi gostilni tukaj dal na rejo novorojen otrok na račun ubožne blagajne. Sposobni ponudniki se vabijo. — Sengwarden (Oldenburg) 6 jan. 1897. — Ehrmo — župan.« — Otroci se potemtakem oddajajo kot na dražbi — v gostilni tistemu, ki najmanj zahteva za njihovo preskrbljevanje. Ali ni podobno suženjskim sejmom?
Graški Volksblatt piše, da so v Gradcu vsi na* mestniški svetovalci in cel6 cesarski namestnik sam, glasovali za socijalnega demokrata Resel a proti krščansko-Bocijalnemu Gutjaru. Kako naj se imenuje tako delovanje, prepuščamo svojim bralcem. Uči nas pa, da nimamo v svojem boju od zgoraj ničesar pričakovati.
Izjava.
IOOOOOOOOOOOOOOOI
Jakob Oblak,
podobar in pozlatar,
v Ljubljani, Krlževnlške ulice št. 7
priporoča svojo obrt občinstvu, zlasti duhovščini in mizarjem.	1

urar
LUKA VILHAR
Vodnikove ulice št. 4
»t»i
urar
•t*
Ker se trosi govorica, da sem jaz ob času zadnjih volitev kot agitator za krščansko socijalno stranko služil na dan po 1 gl. 50 kr. in se vozil v fijakarju, imenujem javno vsacega, kedor to trdi, naj si bo tudi pisar pri drž železnici, iažnika in nesramnega obrekovalca.
adail od en mtl ab ,liiov< >5»	Jan. Jerančič.
1 z j ar a.
Podpisani izjavljam, da je napadanje z dne 18 t. m. v gostilni pri Debelaku v Vodmatu, da sem bil jaz iz odbora slov. kat. delavskega društva izobčen, grda laž. Dokler dotičnik tega ne prekliče, je lažnik. Res je sicer, da sem jaz izstopil iz odbora ali sam sem se pismeno odpovedal, ker mi službeni čas ni dopuščal. Priča temu je vseh 9. odbornikov.
Matej Ferko.
—, ■ ■ - - - - - - - - - -- -- - -- - -- ■■1- -
Krojaškega pomočnika
takoj sprejmem pod ugodnimi pogoji. Jožef Sterniša, krojaški mojster v Svlbnem pri Radečah
priporoča veliko zalogo trpežnega, ličnega blaga po najnižjih cenah.

Fr. Breskvar
knjigovez Pred škofijo št. 6
se priporoma obilnemu naročevanju. Vzlasti ima v zalogi mnogo trpežnih, lepih platnic za knjige družbe sv. Mohorja. Izdeluje vsakoršne, tudi najfinejSe platnice. Prevezava misaie. Priporoča platnice za PleterSnik-Wolfov slovar 1 zv. — 90 kr., z vezavo vred 1 gld. 40 kr., platnice za Dom in Svet po 70 kr., z vezavo 1 gld. 20 kr.

Josip Cvetrečnik,
sobni slikar *
v Ljubljani, Karlovška cesta 2
24—6	»o priporoča.
B5ra
I
Xai^er:
tfneiPPi
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti.
r^eVežeV eTeteJcJeMeJefe)'«
Prihodnja številka Glasnika izide 8. aprila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič.
Tiska »Katoliška Tiskarna,«