Koliko katoličancv je na svetu? Va- likan je izdal uradno statistiko cerkvo. Po tej statistiki je na ameriškem ozomIju 109,697.000 katoličanov, na evropBkcm ozemlju 200,882.000, v Aziji 166 miliionov 530.900, v Afriki 5,330.000, v Avstraliji 1,585.000. — Po vsem svetu je 341,430.900 katoličanov. Vrnitev v katoliško Cerkev. Pied kratkim sta se vrnila v rimsko katoliško Cerkev dva najodličnejša pripadnika jakobitskc cerkvc v južni Indiji: škof Ivanios in njegov pomožni škof, ki sta položila svojo veroizpoved v roke škofa Benzingorja v Ouilonu. Oba izpreobrnjenca je papež Pij XI. s posebnim odlokom potrdil na njunem mestu in jima podelil cnako oblast, kakor sta jo imela^vjakobitski cerkvi. — Zanimivo je, da je bil msgr. Ivanios velik reformator jakobitske cerkve, ki je pred več stoletji pretrgala zvezc z Rimom. Danes šteje ta cerkev šc 400 tisoč pripadnikov na Malabrski obali. Kljub odpadništvu so bili škofje in duhovniki te cerkve pravilno posvečeni, zato izpreobrnjencev ni treba nanovo posvcčati. Jakobiti, tako imenovani po svojem organizatorju Jakobu Baradeju, so bili pripadniki vere, ki je učila, da je v Kristusu samo ena narava. Sedaj so s svojimi duhovniki sprejeli katoliško resnico. Film v službi misijonov. Katoliški misijonarji v Afriki uporabljajo tudi film v misijonske namene. Italijanski misijonar je kazal črncem Kristusovo trpljenjc. Ubožci so bili tako hudi -aa sovražnike — Jude, da so z noži planili na — platno. Framasoui v Nemčiji. Prostozidavji v Nemčiji imajo 700 tisoč članov. Na zelo prcfrigan način širijo svoj evangelij. Z otroci so začeli. Organizirali so otroško društvo. Društvo šteje že 150 tisoč članov. Sovražniki svete vere delajo z vso paro, še mi napnimo sile. DuhGvniški pcklicl. V škofovskem semenišču v Parizu študira letos 112 kandidatov duhovniškega stanu, od katerib so bili prcmnogi že v najrazličnejših svetnih poklicih. Eden je bil polkovnik, eden praporščak, šest kapetanov, 12 nadporočnikov, 26 poročnikov, "5tirje mornarji, pet inženjcrjev, šest odvetnikov, dva pisatelja, en finančni inšpektor, dva člana revolucijonarnega polka. Tako kliče Bog. Pcmanjkanje duliovoikov na Češkem. Na Češkem se število župnij, ki nimajo lastnoga duhovnika, množi. V eni škofiji je nczasedenih župnij 270; v drugi 344; v tretji 266; v četrti 243. Češko framazonstvo dobro žanje. Vas slepcev sc imenuje Tiitcpec, leži v državi Oaksa, 1400 m nad morjem v Meksiki. Vsi prebivalci tega sela so popolnoma slepi. Največ se jih že narodi slepih, drugi zgubijo vid nekaj dni po rojstvu, gotovo pa tekom enega leta. Celo tujci, ki so se mudili dalje časa mcd temi reveži, so bili ob vid. Prvi, ki je prinesel vest o slepcih vTiltepecu, je bil mehikanski zdravnik dr. Raimon Pardo. Njegovo poročilo je vzbudilo ogromno zanimanje in več ckspedicij se jc že mudilo v selu, da bi dognale, kaj da prav za prav povzroča slepoto. Slepi vaščani prebivajo v kamenitih kočurah, v katere zlezcjo skozi ozko luknjo, ki se da zaoreti s kamnom. Okna ni nobenega. Prebivalci so udani pitju žganja in igrajo na flavtc. Vse koče v vasi so postavljene v eni vrsti. Če gre slepi Indijanec z doma, dcne v žep toliko kamenčkov, kakor daleč je njegov stan oddaljen od izhoda vasi. Po vrnitvi predcnc pri vsaki koči kamenček iz enega žepa v drugega, dokler ni r>ri številu, ki mu oznaCu; njegovo kočo. Ponoči sedijo in ležijo slepci na zakurjcnih pečeli. Sploh je v vasi že vse tako urejeno, da slepcem ne otežkoCuje nvnvoč lioda in dcla. Pač na je naprav- ljalo na rdziskovalce neprijeten titis neorestano štorkljanje in tipanje slepcev s nalicami. Pretresljiv je prizor: slep kinet orje s slepo živino in edini kažipot obema je dolga tialica. Ekspedicije so bile prvotno mnenja, da je vzrok slepote alkohol, kateremu sa udani ti Indijanci. Ako bi bila to; istina, bi morali biti slepi tudi tilpeški sosedi, ki kupujejo alkoholne pijače v istem mestu. Tiltipečani sami pravijo, da povzro* ča slenoto vzduh rastline, ki se imenu-j je verguenza. Po pripovedovanju domačinov zadostuje, ako se kedo približa cvetu te rastline in že ie ob vid. —•' Omenjeno ni resnica, ampak je le Ijud ska pripovedka. Pac pa je v Tiltipecu izredno veliko netopirjev in nei;a posebna vrsta muh.1 Najnovejša raziskovanj -, se trudijo, da bi dokazala, da povzročajo ali netopirji ali pik teh čudnih muh slepoto.