III SEZ0N1 1920/21 EPUa DPKUŽEMJE (SLEP. MIHCEV D 0 PESTMI OPBOIR UUBLMMA ° ° ° ° yREja isosiav strmiš^ ° ° CEM& PiM 2-50 UNDERWOOD IDEAL • ERIKA pisalni stroji. a • OPALOGRAPH • SCHAPIROGRAPH razmnoževalni aparati so najboljši. • •• :: THE REX CO. :: Ljubljana, Gradišče 10. Telefon 268. Spored za 30. teden. Sreda, 3. maja četrtek, 4. maja Petek, 5. maja Pobota, 6 maja Nedelja, 7. maja ^°ned., 8. maja Torek, 9. maja Sreda, 3. maja Četrtek, 4. maja ^tek, 5. maja Sobota, 6. maja ^edelja, 7. maja ^°ned , 8. maja Torek, 9. maja Drama 9 Namišljeni bolnik. Hamlet. (Zadnjič v sezoni.) Namišljeni bolnik. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek ob 3. Marija Stuart. Otok in Struga. Marija Stuart. Zaprto Opera Madame Butterfly. Luiza. Zaprto. Lakme. Boris Godunov. Gostovanje g. Josipa Križaja iz Zagreba. Zaprto. Faust. Gostovanje g. Josipa Križaja iz Zagreba. f\ Izven Izven C Izven D E Izven Izven Izven Začetek ob 8. uri. Konec ob 10. uri. Moliere: Namišljeni bolnik Komedija v treh dejanjih. Prevel: F. Juvančič. Režiser: DANEŠ. Argan, namišljeni bolnik g. Daneš. Belina, njegova druga žena .... ga. Wintrova Angelika, hči Arganova, Cleantova ljubica gdč. Mira Danilova. Louison, mlajša hči Arganova, sestra Angelikina gdč. Gorjupova. Beralde, Arganov brat g. Gaberščik. Cleante, Angelikin ljubimec .... g. Železnik. Diaforius, zdravnik . g. Peček. Tomaž Diaforius, njegov sin . . . g. Plut. Purgon, Arganov zdravnik .... g. Gregorin. Fleurant, lekarnar g. Strniša. Bonnefoi, notar g. Šubelj, Toinetta, služkinja ga. Juvanova. Kraj: Arganov dom v Parizu. — Čas: XVII. stoletje. Začetek ob 8. Konec po II. HAMLET, kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Klavdij, kralj danski.......................................... Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja . Polonij, prvi komornik......................................... Laertes, njegov sin . . Horacij, Hamletov prijatelj Voltimand, dvorniki / Kornelij, Rozenkranc, Gildenstern, Osrik, plemič............... Bernardo,) častnika Frančiško, vojak Rajnold, sluga Polonijev Fortinbras, kraljevič norveški Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kra Dvornik . . . Prvi igralec Drugi igralec Jretji igralec . 'gralka . . . Sluga Duhovnik................................. Gertruda, kraljica danska in Hamletova Ofelija, Polonijeva hči................... Pfvi grobar Drugi grobar ............................ proloq Kraij . : . . : Kraljica..................... Lucijan, kraljev nečak Osebe v igr a Hamleta mati g. Gaberščik. g. Rogoz, g. Ločnik.' g. Kralj, g. Peček, g. Markič, g. Bitenc, g. Drenovec, g. Železnik, g. Strniša, g. Murgelj, g. Medven. g. Šubelj. g. Smerkol. g. Cesar, g. Gregorin, g. Kuratov, g. Medven. g. Lipah, g. Subelj. g. Bitenc, gna. Gorjupova. g. Murgelj, g. Markič, ga. Danilova, ga. Šaričeva. g. Daneš. g. Plut. g. Bitenc, g. Lipah, gna. Gorjupova. g. Šubelj. Gospodje in gospč z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se Helsingorju na Danskem. Glasbo zložil fl. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. 3 Začetek ob 8. uri. Konec ob 11. uri. Maria Stuart Tragedija v petih dejanjih in dveh slikah. — Spisal: Friderik Schiller. — Po Cegnarjevem prevodu poslovenil Oton Župančič. Režiser: F\. DANILO. Elizabeta, angleška kraljica ........................ga. Danilova. Maria Stuart, škotska kraljica, jetnica na Angleškem .................................................ga. Šaričeva. Robert Dudlej, grof Leicesterski......................g. Danilo. Juri Talbot, grof Schrevvsburski ..... g. Lipah. Viljem Cecil, baron Burleighski, veliki blagajnik g. Kralj. Grof Kentski..........................................g. Gaberščik. Viljem Davison, državni tajnik........................g. Ločnik. Amia Paulet, vitez, Marijin čuvaj.....................g. Gregorin. Mortimer, njegov stričnik.............................g. Železnik. Grof Aubespine, francoski poslanec....................g'. Peček. Grof Bellievre, izredni poslanik francoski . . . g. Drenovec, Okelli, Mortimerjev prijatelj.........................g. Murgelj. Drugeon Druri, drugi Marijin čuvaj....................g. Medven. Melvil, njen hišnik...................................g. Šubelj. Hana Kenedi, njena dojnica...................... ga. Juvanova. Margareta Kuri .......................................gdč. Rekarjeva. Aliks j - -gdč. Zborilova. Jedert | . v. gdč. M. Danilova. Rozamunda I njen{ ...................gdč. Gorjupovo. Berta I gdč. Rovanova. Scheriff grofije......................................g\ Smerkolj. Častnik telesne straže................................g. Cesar. Plemič............... ................................g. Bitenc. Paž .................... ..................gdč. Zborilova. Francoski in angleški gospodje. Spremstvo. Lovci. Dvorni služabniki angleške kraljice. Služabniki in služabnice škotske kraljice. Rabelj. Dva angleška vojaka. Začetek ob 8. Konec ob 1/a 11. OTOK in STRUGA Igra v petih dejanjih (18 slikah). Po dr. Tavčarjevi noveleti spisal Ignacij Borštnik. Režiser: O. ŠEST. Grofinja Ana, vdova Milanova . . ga. Medvedova. Serafina, njena hči...................ga. Šaričeva. Grofinja Eliza, vdova, sestra flnina . ga. Juvanova. Lucija, njena hči......gna. M. Danilova. Ritmojster grof Egon, Serafinin bratranec .................................. g- Peček. Lajtnant Leo, prijatelj Egonov g. Drenovec. Baron Bontoux.............................g. Danes. Vitez Trd, starejši.......................g. Gregorin. Vitez Trd, mlajši................^ . g. Šubelj. Baron Nebelberg...........................g. Strniša. Baron Lindenholz..........................g. Gaberščik. Igla, oskrbnik na Otoku...................g. Plut. prvi sluga................................g. Bitenc. C>rugi sluga.............................'g. Medven. Hišna Serafinina..........gna. Rovanova. Služkinja.................gna. Sturmova. Sel............................... .g. Murgelj. Konstantin, Struški graščak, dr. medicine g. Kralj. Zora, njegova sestra . • • ga. Wintrova. Slike: I. Soba na Otoku. 2. Veranda na Otoku. 3 Soba na Otoku. 4. Pred gradom na Otoku. 5. Salonček na Otoku. 6- Pred kapelico na Strugi. 7. V kapelici. 8. Pred kapelico. 9' Veranda na Otoku. 10. Na vrtu na Otoku. 11. Pred vhodom na Otoku. 12. Soba Ane na Otoku. 13. Veranda Otoku. — Daljša pavza. — 14. Spalnica na Otoku. 15. Predsoba na Otoku. 16. Spalnica. 17. Veranda na Otoku. 18. Konštantinov kabinet na Strugi. Začetek ob 8. Konec po 10. fladame Butterfly Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji na-pisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA- Madame Butterfly (Cio-Cio-San) . . gna. Thalerjeva. Suzuki, njena služabnica gna. Šterkova. F. P. Pinkerton, častnik mornarice S. (J. F\. g. Kovač. Kate Pinkerton ga.Smolenskaja. Sharpless, ameriški konzul v Nagasaki g. Levar Goro g. Bratuž. Princ Yamadori . . g. Terčič ] Bonzo g. Trbuhovič. Yakuzide g. Simončič. Komisar g. Zorman. Uradnik g. Drenovec. Mati Cio-Cio-Sane ga. Lumbarjeva. Sestrična Cio-Cio-Sane . gna. Koreninova. Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes. Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, .vsi radi poslušamo njegovo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas je v tekoči sezoni očaral s svojo Bolieme, v prošli s Tosko, nas jc znova posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje krasni Nagasaki sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali liišici. Prelepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, P°' zdravit dospelega mornarskega častnika Pinkertona, ki sc raduje s svojim prijateljem Sharplessom krasote narave iu vživa nje čare-iMladi Amerikanec se v šali lroče ženiti na »dcvetstoindevetdeset« let kot jc japonski običaj, a iz te šale nastane resnica. Komisar nastopi in naznani navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopita v zakon, kar potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba. A naenkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butter-fly ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Noe nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je 'tiho, tupatam v‘^blesti zvezda. Prokleta a srečna Bntterf ly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče. Pinkerton odpotuje. Mnogo časa mine. I3utterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Sirniki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Plnkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Rok« princa Ya-niadori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo M ji "pove, da Pinkerton prihaja. Cul se bo topov strel in ona bo srečna! Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic, ki jih potem natrosita po sobi da jo °niami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na °no srečno noč. Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso ■dolgo noč. Kdaj pride zaželjeni? Hani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka odkod pride «11, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel ko zagleda svoje dete? % Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in sc poročil '■ bogato miss Kate, ki izve o razmerju svojega moža in prosi malo ftutterfly odpuščanja. Tega ona ne prenese in si konča življenje. Začetek ob pol 8. Konec ob II- LUIZA Muzikalni roman v 4. dejanjih in 5. slikah. Besede in glasbo zložil Gustav Charpantier. Prevel dr. Ivo Šorli. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA- Luiza............................. gna. Zikova. Mati Luizina gna. Šterkova. Oče Luizin . g. Romanowski. Julij ................................................g- Sowilski. Irma .................................................ga- Lewandowska Kamila................................................gna. Kallinova. Gertruda • gna. Kalouska. Vajfenka ................................... gna. Koreninova- Eliza ........................... • ga- Trbuhovičeva- Pocestni paglavec.................... g- Bekš. Blanka ... ......... ...................ga. Smolenskaja- Suzana....................... ga. Ribičeva. Pometavka..........................................gna. Mišičeva Mala cunjarica........................................ gna.Smolenskaja. Prva delavka ..............gna. Pretnarjeva- Mlekarica ............... • ■ gna. Ponikvarjeva- Margerita ................... ■ gna. Pompejeva- Magdalena .............................ga Puhkova. Plesalka............................. ................gna, Svobodova.' Prodajalka premoga ...................................ga. Lumbarjeva- Kolporterka....................................... gna. Jeromova J Potočnjak, kralj norcev .......... g. Kovač. Cunjar.......................................... g. Zupan ! Prodajavec obleke . . . . g. Bratuž.) Pevec ............. ■ • g Mohorič. Krošnjar ... ....................g. Perko. Prvi filozof ....................... . ..........g. Terčič. Slikar............................;...................g. Drenovec Mladi pesnik .... ... ... g. Povše. Študent ................. g. Filipov. Prvi stražnik . ............... g- Simončič. Drugi filozof..................................... ... g. Gostič. Kipar ... ...................... g. Jelnikar. Drugi stražnik .............................g. Rus. Prodajalci in prodajalke, gospodinje, delavci inr|delavke, umetniki, grizete, postopači, berači, pohajači, paglavci, ljudje iz predmestja, občinstvo na veselici. Dejanje se vrši dandanašnji v Parizu. Deloma nove dekoracije izdelal g. V. Skružny. I. N a domu L u i z i n i h staršev. Pod noč v aprilu. Luizina mati je odšla nakupovat v mesto in Luiza porabi njeno odsotnost, da se izza okna pokaže Juliju, ki ima onstran dvorišča slikarsko delavnico in je ves dan prežal na ta trenutek. Po kratkem pozdravu jo Julij spomni njene obljube, da zbeži ž njim, če bodo starši še dalje odklanjali njegovo snubitev, ona pa ga prosi naj piše Prej še enkrat očetu. Na to bi Luiza rada vedela, kako in kdaj se je Julij zaljubil vanjo. Julij ji začne pripovedovati, kako je živel Predno jo je spoznal: kako sc je klatil po pivnicah, po noči pa delal verze na neki ideal v oblakih. Tu sreča nekega temnega večera dve senci na stopnjišču in takoj ga je prevzela Luizina vitka postava. Drugi dan — na veliko noč — je prvič zagledal Luizo na oknu in čutil takoj, da bo odslej »ona njegova usoda«. Med tem, ko obujata spomine nadaljne svoje ljubezni, vstopi mati in molče Posluša, kaj bo izvedela, dokler je Luiza ne zapazi. Mati zapodi hčer v kuhinjo, Juliju pa zapreti, da mu navije ušesa, če ne neha z zalezovanjem. Julij jo v malo spoštljivem tonu zavrne. Zdaj se mati loti Luize in ji na vse načine .poskusi zastuditi ljubimca; seveda brez uspeha. Obe pa plaho prekineta spor, ko se vrne oče z dela. Ta je že prinesel Julijevo pismo s seboj. Po večerji ga s precejšnjo dobro- » ■hotnostjo prečita in miri celo mater, ki ne more nehati zabavljati na njegov nesolidni poklic in njegove predrznosti proti njej. No, tudi oče je mnenja, da je treba največje opreznosti predno napravi hčerka tak usodni korak. Zahteva celo od nje, naj mu obljubi, da se bo pokorila vsaki njegovi odredbi, ona pa mu obeča le toliko, da ga bo vedno ljubila. Pomirjen slavi zdaj oče srečo takega mirnega kotička in jo zaprosi naposled, naj mu bere njegov časopis. Z ihtečim Klasom začne Luiza brati o Parizu, ki se raduje spomladi... II. Prva slika. Majhen trg (križišče ulic) pod montmartskim Kričem. Peta ura zjutraj. Pariz se zbuja: vsi mogoči poulični prodajalci in prodajalke se zbirajo in razpostavljajo svoje blago; med njimi se krečejo gospodinje, ki nakupujejo. Delavke (šivilje), Luizine tovarišice hitijo v hišo na trgu, kjer je njih delavnica. Izza ulice se ie prikazal tudi Julij z nekaterimi svojimi prijatelji: slikarjem, kiparjem, mladim pesnikom itd., katerim pove, da misli ugrabiti Luizo, a ko bodo njeni starši še vedno nasprotovali njuni zvezi. Hoteč biti sam, jih je pravkar odslovil, ko prideta Luiza in njena mati, ki se nezaupno ozira na vse strani. Čim se mati odstrani, plane Julij iz svojega skrivališča in prestriže Luizi pot v delavnico. Ko izve, da hoče oče svoja poizvedovanja o njem še nadaljevati, jo roti, naj 7-daj na mestu gre z njim, toda ona se še ne more odločiti. Opozarjajoč ga neprestano, da se ji mudi v delavnico, sc mu naposled •zvije, in on žalosten strmi za njo. Druga slika: Delavnica. Luiza molče in ne meneč sc za Veselo čebljanje svojih tovarišic, ki imajo opraviti tudi z njeno potrtostjo, šiva na svojem mestu. Tu sc začuje zunaj glas pevca, ki ga ona takoj spozna za Julijevega. Vse tovarišice liite na okno,. Prepričana vsaka posebej, da velja petje njej, so vse vzhičene. Toda kmalu jim pokaže besedilo, da pevcu ni do kake navadne podoknice in njili navdušenje, ki so mu pravkar dale odduška z metanjem drobiža in poljubov pevcu, se že prevrže v nejevoljo, potem jezno ogorčenje. Tu se dvigne Luiza. Kakor se je prej zvijala pod pevčevimi ostrimi očitki, tako se zdaj ne more več ustavljati njegovemu očarljivemu vabljenju. Opraviči se, češ, da ji ni dobro in naglo odide. Tovarišice hite na okno in vidijo, kako je Luiza pravkar izginila s pevcem za voglom. Njih osuplost se izpremeni v srdito roganje. III- Na vrtu pred hišico, kjer bivata Luiza in Julij, na vrhu montmartskega griča. Luiza navdušeno pripoveduje ljubimcu, kako neskončno je srečna, od kar je pri njem in kako se prav nič ne kesa. Pa kaj bi sc tudi kesala — tam doli ni bilo drugega nego karanje njene matere, oče pa ž njo, kakor da je še vedno otrok! No, in vendar sc zdrzne, ko se Julij le preveč norčuje iz »mame-to poznamo« in »očka-vem naprej«. Toda treba je le nekaj strastnih Ijn-bimčevih besed in že posluša spet samo njega. In če bi bilo treba še česa — tam doji žari Pariz in jima kliče, naj uživata to sladko svobodo. Bolj in bolj jo ogrevajo Julijeve besede in bolj in bolj omamlja čar brezkončnega mesta. Razpaljena oba do skrajnosti, odideta v svojo hišico. — Takoj na to se priplazijo pred njuno sobo Julijevi prijatelji, a za njim prihrumi množica prebivalcev griča. Serenada bo, podoknica ljubimcema! Očetje in matere se zgražajo, postopači in ponočnjaki vesele. Pa bo še več: »kralj norcev« razglasi, da sc bo vršilo kronanje montmartske muze — Luize! V svečanem nagovoru jo vpraša, ali lroče postati kraljica svojim lahkoživim podanikom, in ko ona plaho pritrdi, jo obkolijo od vseh strani, jo venčajo in potem proslavljajo. Tu se naenkrat vse zdrzne — nenadoma se prikaže Luizina mati. Toda ue, da se huduje, kar sama takoj pove, ampak, da milo zaprosi Julija, naj dovoli Luizi, da se vrne k očetu, ki ga je strla prevelika žalost in bi raif pred smrtjo še enkrat videl ljubljeno hčer. Temu se zaljubljenca ne moreta ustavljati in ko mati še obljubi, da sc bo Luiza smela vrniti vsak čas, jo Julij žalosten izpusti. IV. Zopet smo na domu Luizinih staršev. Prihod hčerke je starcu rešil življenje, ni mu pa vrnil njegove vedrosti. Saj pa tudi le predobro čuti, da Luiza ni več ista in da misli vedno nazaj. Vse njegove tople besede je ne ogrejejo, njegovo milovanje ji je videti vsaj mučno, če ne zoprno. Tudi to nič ne pomaga, da poskuša biti mati prijaznejša ž njo. Luiza jima srdito očita, da jo držita kakor v kletki in posebno še, da sta prelomila obljubo, ki jo je dala mati Juliju. Še enkrat poskusi oče s spomini na hčerkino prvo mladost. 1’ri teni pa izusti besedo »kraljica«, ki Luizi na mali pričara pred oči Pariz in njegove slasti. Da, la beseda jo je v hipu izpreine-nila. Kakor blazna izteza roke po užitih nasladah in po ljubimcu. Zaman jo skuša spraviti m:\ti spet k pameti, zaman kriči oče, naj molči, 'i ti prekipi starčev srd, da pograbi stol. Naenkrat se premisli: odpre vrata in požene hčer na ulico. No, še upa, da se bo vrnila, celo na stopnjišče hiti za njo. Ni je več. Ves zlomljen dvigne oče roko nad požrešnim mestom in ga prekolne. Začetek ob 8. Konec ob 11. (Prvič na slovenskem odru.) LAKME. Opera v treh dejanjih. Besedilo napisala E. Godinet in Ph. Gille. (Jglasbil Leo Delibes. Poslovenil dr. Ivo Šorli. Dirigent: f\. NEFFftT. Režiser: G. TRBUHOVIČ. OSEBE: Lakme..................: . . . . ga. Lovšetova. Mallika..............................gdč. Kalouska. Ellen................................gdč. Thalerjeva. Roza.................................ga. Ribičeva. Benston..............................ga. Smolenskaja. Gerald................................. gosp. Drvota. Friderik................................gosp. Bagrov. Nikalanta...............................gosp. Zathey. Hadži...................................gosp. Bratuž. Kitajski trgovec........................gosp. Simončič. Vračar................................. gosp. Povše. Kuravar.................................gosp. J. Drenovec. | gdč. Nikitina. Bajadere..............................I gjv Yavp0)-ičeva. Indijski narod. Angleške dame, častniki in mornarji. Brah-manski svečeniki in bajadere, prodajalci, fakirji itd. Plese priredila ga. Poljakova. Move dekoracije po lastnem načrtu izdelal gosp. Skružny. Nove kostume izdelala ga. Waldsteinova in gosp. Dobry. Prva predstava v Parizu v Opera-Comique 14. aprila 1883. — 12 — Prvo dejanje: Zjutraj ob zori. Hadži, sluga bramaiia Ni-kalante, iu Malika, služabnica njegove hčere I.akme, sta pravkar odprla vrata na vrt Nikalautovega zavetišča, kamor se je bil Bratin svečenik skril pred svojimi zasledovalci, angleškimi pod-larniljevalci, ter spustita vanj Indijce, moške in ženske, ki so prišli rn°Iit prod pagodo, da bi sc njih razžaljeni bogovi zopet potolažili radi skrunitve njih templjev od strani sovražnikov, ter da bi Pozdravili svojega prvega svečenika. Ko njegova hčerka odpoje ^ molitev bogovom Brami, Šivi in Ganesi ter boginji Durgi, jih Nika-!a,ita odpusti iu pove hčerki, da mora v mesto, kjer ga v še edini Pagodi čakajo drugi verniki, ter jo izroči v varstvo služabnikoma, l-akme povabi zdaj Maliko, da gresta na drugi breg reke ter odpluje z njo tja. — Nastopi angleška družba, oficirji in dame pred Vse,H Gerald in njegova zaročenka miss Elcn, ki jih je privedla rado-v<-'dnost, ali je Lakme res tako lepa, kakor pripoveduje Geraldov *°variš Friderik, ki pa mu nihče, niti Gerald prav ne verjame. Dame celo precej užaljene radi Friderikovega vzhičenja, iu 011 mora opetovano zatrditi, da ni hotel primerjati. — Po tem prizoru vidimo koralda samega, ki je med tem očividno Lakme že vidci in je nanj Opravila globok vtis, čemur pa sc še ustavlja. — Ko se prikaže 0,ia z Maliko, se Gerald skrije. Lakme reče Maliki, naj bi sc šle ^°Pat. Malika izgine za drevesi, Lakme pa poje pesem, iz katere Se sliši vsa njena sladka vznemirjenost radi novega čustva, ki se ‘° ie polastilo. Tu se ji pokaže Gerald. Lakme najprej prestrašena Pokliče služabnico, a ju spet odpravi in stopi naravnost pred Ge-falda, očitajoč mu njegovo predrznost, da se je upal, prestopiti ta syeti kraj in zalezovati njo, hčerko bogov, ki je v očeh svojih r°iakov sama boginja. Ali ne ve, da je zaslužil s tem smrt? No, 0,1 Ji pove, da brez nje ne more več živeti in da je pripravljen pegati celo smrt. Šele, ko ga opozori Lakme, da sc je vrnil njen (>cc, se umakne. — Ves srdit opazi Nikalanta, da je bil med tem casom neki tujec tu in mu zapreti s svojo osveto. B r u g o dejanje: Javni trg v Indijskem mestu, čas sejma. r°dajalci, indijski iu kitajski, ponujajo svoje blago in opozarjajo "Pec, naj se podvizajo, ker bo takoj poldne in se potem morajo rreusjevim?« Gospod X.: »V petek!«. Gospa X.: »Prijazni ljudje, ti Durieusjevi!« Gospod X.: »Ljubeznjivi, gostoljubni! Mož tako moder, z®na tako privlačna!« . Gospa X. (se zasmeje): »Mogoče preprivlačna! Kajti, J:0 je le pol tega res « (Gospod X. nagubanči čelo.) »Oj, Ze spet! -—- No le! — Ali si bral časnik? Kaj novic?« Gospod X.: »MaloJ« Gospa X.: »In konferenca « (Gospod X. nagubanči »No, genovska konferenca gotovo ne spada ined stvari, -—« (Gospod X. zopet nagubanči čelo.) »Bog v nebesih, še er'krat! • Lepo vreme.danes!« Gospod X.: »Briljantno!« Gospa X.: »Zjutraj bo še slana! Ce pojdeš zgodaj ven, V/-enii gotovo sv/šnik s seboj!« Gospod X.« »Bomo videli!« Gospa X.: »Ne, gotovo! Pomisli na svoj revmatizem!« Gospod X.: »Ju-li-ja!!!« Gospa X. (besna vrže servijeto na tla): »Dober tek! Jaz s°ni sita!« (Urban pospravi in odide.) . Gospod X. (poučno): »Ljuba moja, posli slišijo tako na-1)l)l in trosijo potlej okrog. Ali bi ti bilo všeč, če bi Urban govoričil okrog, da je gospa že čez usta sita enoličnega življa; »stari« pa špekulira gotovo nesrečno no, tako govo-r'čenje, ali bi ti bilo všeč?« Gospa X. (od srda ne more govoriti): »Urbanu roje poginoma druge stvari po glavi. Če bi ga ti s svojim neumnim ''ukinjanjem ne opozarjal Ti, seveda samo Ti! Nehaj že C|*krat pridigovati! Hočeš? Če se enkrat razjezim eh, saj 1,1 vredno!« , Gospod X. (velikodušno): »Sicer pa zdaj lahko govoriš, kl[|' hočeš!« . Gospa X.: (zaripljena v obraz): »Tako, smem? Smem 0|ično povedati, da je vila cenejša, nego desetletna najem-l||,a v tej ogabni najemninski »kasarni«? Smem Urbanu zadati, t|a nisva milijonarja? Da se vrši v Genovi konferenca, " kateri mu že cele tedne do ostudnosti čvekajo vsi časniki? 21 I >m nnaš revmatizem in cla bi bilo dobro, če vzameš svršnik s seboj? Ali res smem govoriti o tako kočljivih stvareh? Pre' več milosti!« Gospod X. (se pokroviteljsko smehlja): »Namenoma pre' tiravaš — kakor vedno! In govoriš med jedjo o stvareh " no! Kratkomalo, o najintimnejših stvareh! Urbanu pripoveduješ, da nireš od koprnjenja, kako bi postala milijonarka, da boš zbolela od želje po lastni vili, da je gospa Durieu, k1 te vsak hip obiskuje, kokota, da se bo Francija vsak M’ /-grabila z Anglijo in da jaz, staro rešeto, ne smem na ulico brez svršnika! Misliš, da to koristi mojemu kreditu, a? deset let sem te rotim, da ne govori med jedjo o kočljivi!' stvareh! Ne moreš prenehati? Prav! Tedaj v bodoče pač bom več jedel doma!« (Veličanstveno odide.) Gospa X. (trešči krožnik in kozarec ob tla, razpara ser-vijeto in histerično zaihti): »To se ponavlja dannadan! nebeški! In tega moža sem nekoč ljubila!« Ivan A—t. 3 STEGU in DRUGI, Ljubljana, SV. PETRA CESTA 95. Elektr. naprave za luč in moč, elektr. materijal, lokomo- ' bile, transmisije, stroji vseh vrst. Naprave za žage, stroji za obdelovanje lesa. Naprave za sušenje in parjenje lesa ter prenos žaganja. Parne in vročevodne kurjave, lastna strojna, mehanična, elektro-delavnica, avtogenično varjenje. dlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlu ZA d. z o. z. S priporoča svoje mlečne izdelke, kot surovo E S maslo, razne vrste sira, zlasti pa pasterizirano H 5 mleko, ki ga bo dostavljala v prihodnje na dom. 1 ^illlll|l!||||iniuillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllili:il!!!llllllllllllll|||||||||F mM-m - O < oz o LU ca < v z: < ca < N | 2 8 o R. O O Q. m w CD ^ S !* §5 . .2,