Za poduk in kratek čas. \i Maribora 7 Solča^o in sa^injsko dolino. V. Preden smo priali do podružnice 87. Lenarta, morali smo še nekoliko strabu pokusiti. Pot je namreč držala skozi pašnik, kder je pri lesi stala sita živina, med njo pa mo8an bik z kodrasto gla^o. Voditelj nam rahlp pošepeče, da se biku naj ognenio, ker je hudobna ži^al in da mu je neda^no 8am težavno ušel. Eomaj smo njego^e svarilne besede zaslisali, hajdi, smo 7si urno poskakali 8rez pldt; bik pa je z o8mi ardito vsekaval za nami, kakor da bi mu bilo neljubo, da se nismo botli poskušati z njego^imi rogli. Sedaj smo obstali pred cerk^ico S7. Lenarta; den je bil popolnem jasen, solnce je žgeče pripekalo, potili se smo, da smo bili mokri, kakor miai, ke- dar mlakp prepla^ajo. Utiujeni se posadimo pred  mežnarijo na zelena tla in si gasimo silno žejo z  planinsko 7odo, ki je v srebrnih trakih po lesenem  žlebu blizu nas niimo tekala. Toda sedaj ae le  zagledamo boro^o biado 7ise6o raz mežnaiijine  stene, ki je značila, da je mežnar 78asib tudi  kr8mar. Sedaj nam res prinese polič atarega vina po 32 kr. in polič no^ega, ki ga je točil po 28 kr. Planincanje se dižijo stare mere, no7e še ne po-  znajo do čista; toliko pa jo 7endar že poznajo,  da pra^ijo, da stara mera bolje zda. Iinajo po-  polnem pra7. Eupci, prejemuike so pri no^i meri  in 7agi pogoato na slabšem. Eo smo kr8marja popraaali, od kod ima 7ino, nam je odgo^oril, da  iz Maribora. In res, 7ino je imelo okus, kakorš-  nega niu 7 Mariboru sedanji najno^ejši in večji- del iz tujih krajev prišedai 7inaki barantaii dajejo • ti 8icer pra^ijo, da lepšajo 7ino po najumniaem kletarst^u, a nam se zdi, da ga le — kazijo in naaemu 7inu dobro ime pa6ijo. Eakor 7 Mariboru ni dobiti pra^ega dobrega 7ina skoro 7 nobeni krčmi nc, tako tudi povsod stari prejemniki 7ina na Koroakem tožijo, da se iz Maribora dobi^lja čedalje bolj čudno vinsko blago, kakorauega nek- danji tržci Bieg, Strašil itd. nikoli niso razpoši- ijali. Zato bo treba, da se prejeumiki začn6 gla- siti pri vinogradarjib samib bolj, kakor pa pri vclikih vir-skik. tf2,aib ;.¦ okrepčaui ae vzdignemo ter ae podamo cerkvice ogledovat. Prvo kar ogledovalca v oči dirne, je železna veriga potegnjena po zunanji steni, potem pa številne podkove pribite po cerkvenih vratah. Veriga pomeni nebeško pomoč, kojo sv. Lenart donaša nedolžnim jetnfkom, podkove pa spominjajo, da so nekdaj tudi po teh krajih pustošili tuiški kot blisk hitri konjeniki. Cerkvica sama je uboga, znotraj 7sa vlažna in z zeleuim plesnivcem prevlečena, iorej za hišo božjo malo pristojua. To menda tudi mežnar priznava, ker jo rabi za bladno klet in v njo postavlja sklede z mlekom in smeteno; tudi kibla ali tunja z zabelo ali zaseko je bila zraven. 0 cerkvenih miših je pravo6, da pogbsto .;|8tradajo; no, tem pri sv. Lenartu se dobro godi 1 "Zapu8tivai cerkvico prišli smo najprvlje do atudenca, o katerem pravijo, da ga je Ijubljanski škot Hren mimo giede blagoslovil; vodo ima rea posebno dobro. Na poti dalje naprej smo še tu pa tam našli kak debel meceaen, ali redko bili 80 sejani, večjidel bil je gozd le samo drobičje. Preplazivši se jeden bieži6 stali Bmo planini ua brbtu, 4499 črevljev visoko nad morjem. Po vrbu planine se vije borna cesta, ki dela mejo med Koroško in Stajersko. Tukaj stegnem svojo desnico in njo pružim tovarišu, ki je stopal kaj urno na strani, in tako sva si iz Koroakega na Štajersko črez mejo segnola 7 roke. Sedaj storimo še nekoliko stopinj in pred o6i se nam prikažejo belo-sive solčavske planiue. Obsevalo jib je prelepo rumeuo solnce, svitale se so v zlatej bliščobi. Kakor tilii dubovi so ae spinjale v modre visočine neizmerno lepega, čistega  neba. Stale so tc goličave pred nami, kakor da t)i jim za ves svet ne bilo čista nič mar; še lj^uibeznjive zelenjave ne trpijo na sebi, neobčutne za *drug svet kažejo inu ponosno sv<»ja golarebra; ae : jsaeg, ki na njih pada, otreaajo raz sebe v grozne \ gglobočine, kder malo kedaj popolnem akopni. " 'OjBtrica je 7426 črevjjev vi8oka in je dobila rea ^primerno ime, nje brbtiače je najbolj ojstro ; so- .!sedna njej Riuka se spinja še više v nebo, nam- re6 8082. črevljev, veudar njeua glava je bolj ^šij-na in debela od drugib ; divje koze skakljajo !po visokem pečevju, toda pravijo, da jib je vedno imeuje videti; preveč jih lovci nadlegujejo; lepa >i& tudi Braua, Sedio, Baba, Škarje in druge veli- ¦6aatne gore. Dolgo snio strmeli in gledali ta čudni :skalni svet, potem pa smo za6eli doli korakati proti podružnici sv. Duba, ki že pripada Solčavi. Mala cerkva je čedno opravljena in okin6ana in inia tudi male orgle. Stoji na prijaznem prostoru, ^vendar še visoko na planini. Sedaj se nam je pot j|iDo6no nagnila; bilo je, kakor da bi po strebi Lodili; steza je ozka, tu pa tam z gimovjem za- iraačena ter je dolgo držala tik groznih prepadov. Ko bi le jedeukrat krivo stopil, zviuil bi se v ne- znano globočiuo in se razbil. Zato mi je sicer živahni jezik omolknil, o6i niso nikamor pogledale, le na iiop. a" ?*>>)*;.. d<.'.i'.er ni8mo prišli v dolfno, kd"er prelepa Savinja kaj bistro šumi. Domaci g. kaplan so nii pravili, da po letu na poti, po kterej smo v dolino prišli, gad za godom poležava in se na solncu greje. Pied človekom sc ua stran pomikavljeio, budobni niso, ako jih nikdo ue razdraži. Hodili smo se nekaj casa kraj aumeče Savinje, potem zagledali rudeč zvonik in kmalu bili ?mo v — Solčavi. (Dalje prib.>.jjtl>v Smešničar 1. Velikanska Donava in rib bogata Ti8a ste 8e razlili po neiznierni ogerski planjavi ter spe6ega zajčeka nemilo vzbudili. Zajček 7 aili spleže na vejevnato drevo, pod katerim je spal. Drugi den ga iz v-asi zagleda nek Magjar in sklene zajca živega vloviti. Zasede 6olui6 in sepelja po zajca. Toda, ko je Magjur po jedni straui plezal na drevo, je na drugi zaj6ek iz drevesa skočil v čolnič iu se po valovib srečno odpeljal zapustivai uesrečnega Magjara namesto sebe na dreve8llMxiil« jJ4J.Hi,i»tirwboH