XV. letnik.
V Gorici, 25. aprila 1907.
17. številka.
j!V 'list ^ -v
'slov ensKo-!judstvo'na’^
■ - f '.‘žlDSTlI
fl&nj >< vj.eafe~.wfc. —.
.VVJrš
Iihajm Tiak četrtek ob 10. uri dopoldne. Sokopiii ie no vračajo. Nefrankovana piima ie no sprejemajo.
Cena liitu znaSa .■ celo leto 4 krone, II im pol leta 2 krom.
Za manj premolilo n eelo leto 3 krone, aa pol leta K 1*60. ihvttjl Za Nemčijo je cena liatu & K, za druge delete izven Avstrije 6 K.
Bokopijeaprejema .tNarotfna'Tiakama“ v Gorici, ulica Vet-tuiini it. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semcniška ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Iliva Como) St. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po pelit vrstah in sicer: de se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogedbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Volilni boj.
Sijajni volivni shod v Bovcu.
Preteklo nedeljo ob 3 popoldne se je vršil volivni shod v prijaznem Bovcu v prostranih prostorih „Pri pošti“. katere je radevolje dal na razpolago g. župan Leopold Jonko, za kar mu bodi izrečena zahvala. Sklicalo ga je ,.Kat. politično društvo za sodni okraj Bovec". Na shod je prišlo do 550 volivcev iz Bovca in bližnjih in daljnih sosednih krajev. Na shodu smo opazili gg. župane iz Bovca, g. Černuta iz Loga, ki je bil na sbodu podpredsednik, iz Žage, Srpenice in Trente. Vkljub temu da je bil shod sklican samo za somišljenike, dovolil se je vstop tudi navzočim liberalcem, katerih ni bilo nad 30, pod vrhovnim poveljstvom bovškega zdravnika dr. Kraigher-ja in Čezsoškega učitelja Dominko. Shod je otvorilo pred-sednišlvo »Političnega društva" tu je bil z vsklikotn voljen Leopold Jonko, ki je predstavil volivcem kandidata dr. Antona Gregorčiču, katerega so volivci viharno pozdravili. Na to je dal g. predsednik besedo dr. Dermastiju, ki je govoril o nalogah prihodnjega državnega zbora. Skrbeti bode treba v prvi vrsti za kmeta in delavca. Kmetska posestva se morajo razbremeniti; odpraviti se mora kri-višni zemljiški davek od čistega dohodka ; obvezno zavarovanje proti vsakovrstnim nezgodam v državni ali deželni upravi; zasebne zavarovalne družbe ki spravljajo ogromne svote v svoje žepe, morajo zginiti; domače pridelke treba je ščititi potom carine pred konkurenco tujih pridelkov, ki prihajajo v državo. Treba bode skrbeti za povzdigo kmetijstva. V to svrho je neobhoduo potrebno, da država v lastnih tovarnah izdeluje umetna gnojila ter jih kmetom ceno prodajo; skrbeti bode treba za povzdigo živinoreje, s tem da se skrbi za dobro plemenito živino ter zboljšanje planin. Samouprava občine se mora zvečati; da se izdatki ravno revnejših občin zmanjšajo !-eba je, da se doba, po kateri se pridobi domovinsko pravico, zniža. Koncem svojega govora je go-vvrnik omenil, da se naši liberalci navdušujejo za svobodno šolo in ločljivost zakona, čemur pa je dr Kraigher ugovarjal, češ, da to ni res. Ker so liberalci nasprotniki ljudskih koristi in naše sv. vere, za to jih ne bodemo nikdar volili. — Krepko odobravanje je sledilo govornikovim besedam.
Na-to je dobil besedo dr. Anton Gregorčič burno pozdravljen. Rekel je, da so resnično naši liberalci za razpo-roko ter v dokaz čital odlomke v „Soči ‘, ki se nanašajo na razporoko ter o znanem shodu v Cerknem, kjer je svojo modrost prodajal učitelj Rakovšček. To kar je govoril moj predgovornik je naš program. Vsega ne more obljubiti, ker se vsega na jedenkrat ne da doseči. Poslanec- posameznik ne more doseči ničesar. Priklopiti se mora poslancem ki imajo jednak gospodarski in verski program. Tu pridejo v poštev poslanci S. I- S. na Kranjskem, ki ima tudi po drugih slovenskih kronovinah svoje somišljenike. Združiti se bode treba z drugimi slovanskimi poslanci, ki imajo z nami skupen gospodarski in verski
program. Skupno delo bode mogoče tudi z nemško kršč. soc. stranko, ki bode po številu poslancev kot najmočneja prišla v novi državni zbor in je dokazala po svojem dosedanjem delovanju, da ima ljubezen do delavskega in kmetskega stanu ter zvesto brani sv vero pred napadi nasprotnikov. Med seboj združeni tvorili bodemo močno armado, kateri se bode posrečilo v dogledni dobi uresničiti naš program. — Govornikovim besedam je sledilo viharno odobravanje ter gromoviti živijo-klici na kandidata so se ponavljali.
Preč. g. dekan Vidmar omenja delavnosti, požrtvovalnosti in nesebičnosti, kandidatove, ki ga pozna že iz dijaških let.
V	doglednem času postane Gorica slovenska in to bode zasluga kandidatova. (Viharni klici — „Bog živi dr. Gregorčiča".) Mož, ki je toli deloval, da se je dvignila slovenska zavest v Gorici, mož, ki je toliko delal in deluje v povzdigo slovenskega šolstva v Gorici, mož, ki izjavlja da so vaše potrebe njegov program, mož, ki je pokazal po svojem dosedanjem delovanju, da je vspešno zastopal vaše koristi, zasluži, da mu oddaste dne 14. maja svoje glasove. — (Viharno pritrjevanje).
Naslednji govornik g. Štolfa je navajal podpore, katere je izposloval g. kandidat in za katere se je na njega obrnilo politično društvo.
Za uravnavo Lipice in Kopice se je dobilo 4500 K, za vodnjak v Koritnici 400 K, napravili so se načrti za uravnavo Soče od Serpenice do Bovca, potem še od Bovca do Trente. Za orače s sneženim plugom na erarični cesti od Bovca do Rabeljna je izposloval zboljšanje njihovih plač v tem pogledu, da se ne bode več plačevalo po dninah, ampak od kilometra. — Mož, ki je delal za nas doslej, delal bode v prihodnje, za to ga volimo za svojege poslanca. — (Pritrjevanje).
Gosp. Šuler omenja, da so bili liberalci vedno nasprotniki kmetskega in delavskega stanu. Nasprotni so bili volivni reformi, po kateri so dobili tudi mali kmetje in delavci volivno pravico. Nasprotnike ljudskih koristi so se pokazali v jasni luči, ko so nasprotovali, da bi imela dežela pobiranje užitnine v lastni upravi. — Ljudske šole morajo ostati verske šole in vpeljati se mora v šole poduk v kmetijstvu. Lovski zakon se mora izpreineniti. Za bovški okraj se morajo napraviti poučni tečaji za mlekarstvo in obrtna šola. Vojaška službena doba se mora znižati na 2 leti. Rudarjem pomagati se mora s tem, da se doba, po preteku katere dobi rudar polno pokojnino zniža na 30 let. Kakor morajo plačevati naši delavci na Nemškem davek, tako naj se tudi to npelje pri nas za tuje delavce. (Govornik je žel za svoja izvajanja obilo pohvale).
Na to je g. predsednik zaključil shod. Ta shod je pokazal, da na Bovškem liberalizem nima nikakili tal, ter da je misel krščansko-socialna krepko razvita.
Čast odbornikom političnega društva za njih neumorno delovanje.
Vrlo ljudstvo na Bovškem, naprej na delo krščansko.
Krasni shod na Bukovem.
Priprave.
Nekateri Bakovci so se parkrat vdeležili poučnih predavanj v Cerknem. Zaželeli so takih govorov tudi doma. Za
to so naprosili cerkljanskega dekana, da bi prišel enkrat gori na Bnkovo. Dekan je obljubil in obljuba dela dolg. Določen je bil praznik varstva sv. Jožefa za na-prošeni rhod. ki je imel biti javen pod okriljem volivno svobode. Gosp. župnik Klopčič je bil tako dober, da jo oskrbel prostor pri Ivanetu. Ko se je to zgodilo je šla ta vest cd ast do ust. Zvedeli so za ta shod ne samo vsi Bukovci, ampak celo Grthovci, Ponikovci in oni iz Stop-nika; zvedel je zanj še posebej cerkljanski liberalni štab z gosp. Rakovščekom, učiteljem na versko - nravni podlagi, na čelu I Obveščeni so bili po vljudnosti in izredni pontrežljivoeti nekega gospoda vsi gg. učitelji v bližnji in daljni okolici Bukovega. Je pač šlo naprednjakom za to, da se svetu pokaže da Bukovo je in ostane napredna trdnjava I Zdaj so pa romali brzojavi v Tomin k dr. Gruntarju; iz Tomina v Gorico k generalnemu štabu, naj za VBak siučaj pošljejo kakega iete-ligenta na Bukovo, da bi preprečil klerikalni napad na liberalni Port Artur. Mi smo za vse to priprave liberalcev , i>li in smo zato za vsak slučaj razposlali vabila I
Usodni dan.
Dekan je šel v nedeljo na vso zgodaj v Orehek, da bi tamkajšnim dobrim duhovnjanom oiebno čestital, da so ob takem pomanjkanju duhovnikov vendarle vdobili svojega vikarja v osebi vse časti vrednega in izglednega g. Hliša.
Po cerkvenem govoru je ob koncu omenil, da nj>h gospod je Štajerc, sosed je Kranjc in dekan, da je tudi doma iz Kranjskega. Da je tako malo domučih gospodov je zadnji čas kriva izredna časnikarska surovost, ki blati zlasti na Goriškem ves duhovski stan, kakor stan. Pozval jo Orthčane, naj tako protidu-hovsko surovost, če bi se hotela naseliti morda tudi v njih sredi, potisnejo doli v grapo in jej lam izkopljejo grob. Zakaj če obveljajo namere protiduhovskih surove žev, bodo v doglednem času ne le oni, ampak šo marsikatera velika župnim brez duhovna. Govor je silno včinkova1. Dasi dekan niti črhnil ni, da bo imel na Bukovem shod, in tudi nobenega vabil ni Ija razun nosaču so bili nu Bukovem prisotni iz Orehka.
Pred shodom.
Takoj za dekanom je pihal gori proti Bukovem gosp. učitelj na versko-nravni podlagi Rakovšček iz Cerkna v družbi mladega Lovrinovega Petra, sina znanega moža, ki se je na petek ocvir-kovce najedel, potem pa v velikih bolečinah klical duhovnika seveda le zaradi žene in otrok, kakor bo je pozneje izjavil! Iz Cerkna sta prišla še g. Vinko R >jic, napredni zaupnik, in pa Brelihov študent. Po končani službi božji je bil naš shod prijavljen tndi pred cerkvijo in možje z vabili — 200 — ter nekateri iz Orehka pa 8 iz Cerkna brez vabil so šli k Danetu, kjer so napolnili precej velike gornje prostore, dasi so sredi vasi gosp. Rakovšček in dragi naše može rotili naj gredo na njih shod, ki se bo tudi danes vršil. Kmalu po y312 otvori dekan shod.
Na shodu.
Dekan je rekel, da ni prišel na Bukovo kot dekan, tudi ne kot duhovnik, in tudi ne kot Cerkljan, ampak le kot
katoliški Avstrijej. Napredna stranka je v svojem programu milostno dovolila duhovnikom, „da se morejo udeleževati političnega gibanja, kakor vsak drug državljan; morejo sklicevati shode agi-tovati itd." Te napredne milosti se dekan noče v polni meri poslužiti, ker mu ni na umu, da bi agitiral, ampak hoče le pojasniti, kako je katoliško stališče v sedajnem načelnem volivnem boju I
O	prvi točki v naprodnem programu, ki naa katoličann od naprednjakov nepromotljivo loči tako, kakor ata ločena nebo in pekel, polnoč pa poldan. Nato je govnril gospod kaplan Sok o »svobodni šoli!" Govoril je izredno dobro. Takoj zu njim se prijavi k besedi mlad gospod, ki smo ga imeli za kakega vaškega učitelja. Dekan praša: Prosim, kdo ste Vj!
Neznanec: Dr. Puc iz Gorice. Dekan:	Dr. Puc iz Gorice ima
besedo.
Dr. Puc nato nekaj govori o kmečkih masah, ki v ogromni množini tvorijo napredno stranko. Ker te kmečko mase vendar niso brezverske tudi stranka ni brezverska. Tudi on sam ima krstni list podpisan od duhovnika 1
Dekan opozori g. Pnca, naj govori k stvari t. j. k temi »svobodni šoli".
Dr. Puc: G. kaplan je ravnokar očital, da svobodna šola je brezverska in to je laž.
Dekan : G. dr. I Dajte mi progrHinno knjižico nurodno-napredno stranke, kojo držite v roci in Vam dokažem, črno na belem, da je g. kaplan govoril čisto in golo resnico I
Dr, fuc izroči knjižico. Mej tem ko dekan išče dotičnegu odstavka, se za-čujejo glasovi: Kdo je pa vubil na shod ttg« gospodu I
Dekan izjavi, da on kot sklicatelj shoda ne; „mi ki smo delili vabila, tudi ne“, odgovore zaupniki.
Dekan: G. dr. 1 Vi ste sa shoda neupravičeno vdeležili V imenu § 16 votivne svobode Vas pozivam, da ustavite ta prostor 1
Dr. Puc vzame površnik in klobuk ter izjavi, da so vda in pozove somišljenike, da gredo za njim. In čudo I OJ 200 in še več navzočih so šli za dr. Pucom le: g. Močnik, učitelj v Oreheku in Gorjah, njegov pribočnik in pa šo dva druga, kojih domačini niti poznali niso. Ljudstvo je govorilo.
Dekan govori.
Nato g. dekan jasno in točno dokaže, kaj prav za prav namoravajo naši naprednjaki s »svobodno šolo" ? Svobodne šole končni cilj — je popolno brezverstvo 1 To je dokazal g. kaplan s svojim govorom. Naši naprednjaki pa vpo-števajo versko mišljenje ljudstva in zato še ne zahtevajo povsem brezverske šole, a to je le grda in podla zvijača. Je pa gotovo in čisto jasno, da tudi naši naprednjaki že sedaj zahtovajo ljudsko šolo popolnoma neodvisno od konfesije. (Program. knjižnice str. 32)
Kaj je pa konfesija? Konfesija je katoliška ali kaka druga veroizpoved, kakor jo uči dotična cerkev. V naših krajih in mej goriškimi Slovenci še po -sebej imamo le eno in sicer katoliško veroizpoved.
Je torej očitno, da naši naprednjaki
zahtevajo nekatoliško ljudsko šolo I Glede ' katoliško veroizpovedi pa morajo veljati besede Kristusove, ki je rekel: »Kdor ni z menoj, to jo proti meni*. Nekatoliška šola je naravnost protikutoliška. Komn na ljubo pa tirjajo naprednjaki ljudsko Solo hros katoliškega pouka in brez ka-toliShft;.'. bogoslužja?
Ali imamo v naših krajih kaj slo-v enakih starišev, ki se bi bili postavno proglasili za brez konfesije — brez veroizpovedi? Niti enega para no I Tako pa tudi ni otrok, ki bi stariši dosledno mogli hoteti, da se vzgojo brez katoliško veroizp jvedi I
Komu na ljubo je torej sprejela napredna stranka v svoj politični program točko o „sobodni šoli11 ? Ne moremo drugače odgovoriti kakor da jo storila to le na ljubo radikalnemu krila naprednega učiteljstva! Je res mučno položenje nekaterih naSih učiteljev 1 Zasebno nikdar ne molijo, a v šoli morajo moliti pred poukom in po pouku, pa se po pravici čutijo hinavce 1 Zasebno ne hodijo več v cerkev, razun kadar sumijo, da bi mogli duhovna vjeti v besedi, a k šolartki maši morajo — pa se čutijo hinavce 1 Kadar zvoni opoldne itd., se morajo odkriti zavoljo otrok, a nič ne molijo, pa se čutijo hinavce I
Zakleti sovražniki duhovstv a in cerkve eo, pa morajo ž njim v šoli, pri konferencah in celo v okrajnem šolskem svetu obzirno občevati — pa se čutijo hinavce 1 Darvinisti so — a morajo v vsem svojem šolskem nastopu vpoštevati veroizpoved katoliško, ki uči, da človek ni od živali, ampak od Boga, in ee čutijo hinavce!
Da se taki gg. trudijo in pehajo za svobodno t. j. za sedaj: protikatolišir?, pozneje pa brezversko šolo, jo umevno in vso hvale vrodno ! Mi vsigdar spoštujemo moža, ki hoče proč vreči krinko hinavščine in licemerstva; a da isti gg. venomer zatrjujejo, da ne namerjajo brezverske šole; da jih mi napak ume-jemo; da celo lažemo, ta je naravnost satansko-zlobna in ostudno podla zvijača 1 Proti takemu brezverstvu pa moramo mi s svoje strani storiti vse, da verno-kaloliškemu ljudstvu odpremo oči in pokažemo naprednjake v pravi luči. Nikdar ne bomo mi katoliški duhovniki koga, ki morda že iz davna pred Bogom ni več katolik, silili naj glasuje za katoliške šole, ki bodo versko-nravno vzgajale. Kaj še 1 Naravnost pozivamo vse one, ki niso več katoliški, da glasujejo moško in brez strahu za dr. Gruntarja, ki kandidira na programa svobodne šole. Celo opozarjamo vse take, da so bili že z izpolnjenim 14 letom postavno versko polnoletui in se morejo, kedar hočejo izbrnti novo vero. Če pa tega javno ne štor«; če bodo volili naprednega kandidata, ki bo pomagal odstraniti iz naših šol vse, kar je konfesijoualnega, t. j. kar diši po kaki veroizpovedi, pri nas torej po katoliški, naj bodo dosledni. Kdor bo glasoval za-to, da se odstrani iz šole sv. Razpslo — in to je eminentno konfesijonalno —, naj ga šo isti dan sname raz steno v svoji hiši, pa na ogenj ž njim 1
Kdor bo glasoval za to, da vtihnejo t šoli katoliško-veroizpovedne molitve očenaš — češčena marija, itd., naj še isti večer poskrbi, da potihnejo take molitve tudi v njegovi domači hiši, molske in druge konfesijonalno nabožne predmete dosledno iz takih hiš v ogenj ali na gnoj I Kdor je pa katoliški mož, ki res vero izpoveduje, ki hoče, da njegova hiša ostane katoliška, njegova uružina — ostane katoliška — ta mora kot mož glasovati za moža, ki bo zahteval katoliško šolsko vzgojo, koja bo nadaljevala to, kur je začela in tako skrbno gojila domača šola. Ali nisem — kot duhovnik — resnično svobodomiseljn ? ZJaj veste, Bnkovci, zakaj gre.
Ja pa v programu „narodno-na-predne stranke11 prav v točki ^Svobodna šola neka druga najgrša zvijača!
Pravijo naprednjaki, da hočejo šolo neodvisno od države! (-jtr. 32 in knj. 9.) Birokracjia in hierarhija (uradnišlvo — država in Ctrkev) nimata izvrševati najmanjše nadzorovalne oblasti nad šolo in učiteljstvom!
Kdo so pa tisti, ki jim je elementarni ljudski šolski zastop, namreč krajni šolski svet trn v cče3U? To so naprednji učitelji, steber napreduje stranke.
Kdo bo tiBti, ki bi radi zlezli ne-le pod jarem birokracije t. j. političnost uradnikov, ampak bi vse ljudsko-šolstvo radi pobirokratili? Kateri so za podržav-Ijenje ljudske šole? To so napreni učitelji!
Zdaj pa pride ta hinavska in komedijantska stranka, izigrava za ljudako, za kmočko stranko ! 14 maj bo pokazal, da je goriška napredna Btranka v resnici l<? stranka advokatov, — niitoljev, krčmarjev in kramarjev! Ljudstvu za to stranko ni! Dekanove odkrilo besedo so globoko presnnile vse navzoče. Na-to jo dekan v poljudnih bosodah razložil gospodarski program goriške ljudske Btranko, kakor ga je razvil v Cerknem g. kandidat Dr. Ant. Gregorčič. Po l‘/a urnem shodn — dekan zaključi zborovanje po tem, ko jo domači g. župnik Fr. Klopčič ki je šele mej zborovanjem došel, — priporočil moža, ki bode delal za ljudstvo in obenem ne proti veri. In ta mož je dostavil dekan, jo naš Dr. Ant. Gregorčič. Živijo Dr. Ant. Gregorčič so gro-meli po dvorani. Ljudstvo je bilo elektri-zirano !
Napredna beračija.
Spodaj pred hišo Ivanetovo so stali nekateri naprednjaki vsi plahi in poparjeni in so tako milo prosili naše somišljenike, naj se vdeleže tadi naprednega shoda. G. Rakovščeku, ki je posebno beračil, jo je fino zabrusil nek ugleden Cerkljan rekoč: „Kaj iako sililo naše ljudi, saj ste vendar avobodomisleč" Ra-kovšček: »Saj ne silim, le svetujem!“ Cerkljan: »Svetuje se enkrat, vi pa naravnost beračite." Nekaj naših je tudi res šlo na napredni shodek iz radovednosti. Najvoč napredujakov je bilo iz Grahovega. Celo iz Ponikev in Stop-niki bo jih prignali, a Bakovcev le peščica. Čast Bukovcem ! Ti so na Cerkljanskem prvi prišli do prepričanja, da ena je domača krajevna politika, ki je dostikrat pes osebna; druga pa je načelna politika in za to gre sedaj, ki ima odločiti kr-! ščansko vzgojo avstrijskih narodov za rodove, ki ima odločiti Š9 posebej usodo avstrijskega kmeta morda za vsoloj!
Za dr. Gregorčiča.
Iz Bukovega.
To vam je bil dirindaj na Bukovem, ko so izvedeli liberalci, da namerava v nedeljo dne 21. aprila na Bukovem sklicati Bhod dr. Knavs, dekan iz Cirkna. Kar v vrtincih so se sukali pristaši Gs-brščekovi, da bi na ta ali oni način izpridili ta nameravani shod. Kakor sem čul, nameravali so žvižgati, piskati in ne vem kaj še vse med govorom. Namera*-vali pa so baje iti celo po grahovške li-beralčke, da bi jim pomagali pri tem hvalevrednem delu. Naši so spravili v nedeljo z malo agitacijo precej ljudi skupaj na shod, kteri se je imel vršiti takoj po sv. maši v prostorih g. Ivana Ob id Ob dveh popoldne pa se je imel vršiti shod „narodno-napredne stranke" v prostorih Antona Čelik. Vsakdo, ki je bil na shodu naše krščansko-aocijalne stranke, lahko polrdi. da je bilo navzočih okoli dve sto mož in no par nafarbanih kmetov, kakor bo gotovo pisala umazana „Soča“. Bili so to zavedni možje, kteri so z navdušenostjo sledili govorom in nazadnje zaklicali v gromovitem soglasju:	„Živel
naš kandidat dr. A. Gregorčiči'* Doletela pa nas je čast, da je naš shod obiskal tudi liboralni dr. Puc, ki je imel nalogo, istega dne imeti Bhod »narodno-napredne stranke". In ta človek je pro-sii za besedo, ko je kaplan Sok končal govor. Prosil jo za besedo z opomnjo, da hoče nekaj popraviti iz g. ;Sokovega govora, nakar je besedo tudi dobil. Toda oj — liberalca in njegovih možgan. Ko je dobil besedo, je menil, da je v zakotni liberalni gostilni, v družbi pijanih izvržkov človeške družbe, in začel je blatili duhovnike, nazivljati navzoče govornike za — lažnike tor blesti še razne nedostojnosti, nakar ga je pa g. dr. Knavs opozoril v dostojnih besedah na prvotni namen njegove prošnje za besedo. Toda, kor jo on svoje nudaljoval so postali naši možje ogorčeni. In konec tega je bil da mu je g. predssdnik vzel besedo, dr.
I	Puc pa je odšel med žvižgom in smehom naših.
Tako je delal ta izobnženi liberalec na Bukovem, tako bo delal drugje, toda pokažite temu gospodu vrata!
Proti koncu shoda sta delala nemir zunaj na hodniku dva človeka s tem, da sta zakričala : Živel Gruutar ! — Bila sta baje od Grahovega. (Gotovo dva izmed tistih ktere so bili bukovški liberalci najeli za žvižganje), in na vprašanje onega naših mož, kako jima je ime, odgovoril je eden, da je Martin Krpaa, drugi svojega imenu ni hotel povedati; toda po moji sodbi je bil gjtovo Brdavs. ..
Čuli ste v nedeljo velika večina vo-lilcev Bukovega o naši krščanski-socijalni stranki in njenem programu in čuli za-
sluge dr. Gregorčiča in g« pozdravili z vihurnimi: živio-klic!.
Poživljam vas da pojdite dna 14. maja vsi na voliJče in da oddajte nvoj glas krščansko-socijalnemu poslanca društva „Sloge“ dr. Antonu Gregorčiču. Ni ta dan moramo zmagati broz-vorr.ki liberalizem na coli črti od Triglava pa tja doli do hrvatske meje!
Živel dr. Anton Gregorčič!
Dr.Gruntar, dr. Franko in politična maškara" pri Sv. Luciji.
S hribov.
Zadnje dni preteklega tedaa lotali so razni liberalni matadori okoli ter vabili na shod k sv, Luciji. Š’l sem na shod tudi jaz ter imel „čast“ 'niti navzoč med „odrešitelji naroda11. — Vkljub strastni agitaciji po vseh tolminskih hribih in dolinah prišlo je na shod le kakih 350 ljudi med katerimi pa je bila tretjina naših. Predsednik shoda je bil Kovačič, c. kr. poštar, ki je dal besedo kandidata Grunta r-ju. Ta so takoj pokaže moža požrtvovalnega, kajti trpel bo škodo, ker kot poslanec bo moral zdaj večkrat zapustiti odvetniško pisarno, zatem je prišel na vrsto kmet trpin, kateremu bo treba pomagati v novi zbornici, a on ne obeta nič, storil bo le vedno svojo dolžnost. Na to pa pride na vrsto program, katerega bi bil rad pokazal, pa se ni upal: odločno zanika, da bi bil brezverec oziroma liberalec. V programa »narodne napredne41 ni nič protiverskega, tu se mož posluži neke knjige, iz katere čita : Peti član našega programa se glasi: »Stranka se protivi zlorabi vere in cerkve v politične in posvetne namene1*. To je vse, kar nam podtikajo, da smo za „svobodno šolo11, razporoko in ločitev cerkve od države. Tu se pokaže Rudolf-ček »katoličana11 in pravi: Če bi pa kdo kaj takega hotel, bi bili mi liberalci prvi ki bi proti temu protestirali (To liberalno hinavstvo že razkrinkamo. Brez skrbi). Konečno pa pripozna da je v njegovi duši vse to tesno združeno, kajti o svobodni šoli je čvekal, o nekem prote-stanskem društvu, katero ima to v programu, a mi liberalci ne bomo šli k protestantizmu. Razporoka pa, če pride v novi zbornici do tega predloga, prišel bi naš Gruntar z Dunaja ter poprašal naše liberalce, so so li že naveličali žen in seve potem jo bo zopet odkuril na Dunaj, kjer bo visoka zbornica čakala — da se vrne veliki „prerok Jeremija11 s Tolminskega. Kar se tiče ločitve cerkve od države misli on, da še ni politika, kateri bi to zahteval, ker pri nas niso še vgodna tla za to ! E gospod le malo bolj odkrito, da bo vas tudi priprosto ljudstvo razumelo. Hinavstvo, licemerstvo se še tem bolj gabi vsakemu poštenemu človeku. Nato nastopi dr. Franko, kateri je igral vlogo političnega agitatorja najnižje vrste. Dr. Gregorčiča ie slikal kot trinoga, izdajalca goriških Slovencev in kot podložnega slugo Italijanov, vsa krivda pade na hrbet Gregorčičev, če bi Gregorčiča ne bilo, bi bili Italijani že zdav-nej izginili iz mesta Gorice. Mož si je vse fraze pobral iz »Soče11 za snov svojega govora. Niti rdečica ga ni oblila ko se je tako daleč spozabil, ter apelo-val na našo preprosto ljudstvo, če izvolite reprezenta (t. j. dr. Gregorčiča) »Sloge11 bo vlada potrdila krivičen novi volilni red za deželni zbor. Radi Gregorčiča so Slovenci v Gorici vničeni za mnogo let! O g. Frankotu, si ne morem drugače misliti, kakor, da jo velik političen pritlikovec, ali pa da je imel po-slušavce za same — Bbacke“. Bodi si kakor koli, dr. Franko je igral vlog o pol. agitatorja najniže vrste. Konečno je udaril tudi po naš h škofih. „Dokler nam pošilja rinrjkn vlada in avstrijska hlapce v osebah škofov, kakor so Nagi, Bjna-venlura, Missia, da nas zatirajo itd.11 — Res Slovenci smo zatiran narod in zaostali za drugimi narodi, kajti liberalizem se je že preživel med drugimi narodi, poglejte le bližne Nemce kako jo žalostno končul, a pri nas Slovencih še le zdaj išče prenočišča.
Dr. Frunko vrrjamite mi, da hribovci Vam kar čestitamo ob nastopa v politično življenje, ob enem pa obžalujemo, da Bte se toliko časa skrivali v odvetniško pisarno tor smo vam mi polnili žepe dočim so se popolnoma darovali narodu drugi, raz katerih hrbet zlaj režete jermena.
Konečno je na shoda igral politično maškaro g. Vrtovec iz Tolmina, kateri je zmagoslavno kričal. Vstajajo novi možje, kateri prinesejo novo življenje. Jaz se pa ne bojim Gregorčiča ! Prodal je ž njim nekaj koroških Sloven-
cev in tržaških, zatim jo skrčil na »zvezdo11 bele Ljubljane I. Hribarja, če bo izvoljen bo gotovo strl klerikalnnj?» zmaja — Šušteršiča in osnoval jugoslovanski klub in s tem rošil nas robstva in su-ženstva I
L'bera!ci, le tuko naprej, potem vsaj nam ne bo treba toliko agitirati. Ljudstvo bo Vas samo vrglo tja, kamor še edino spadate.	Volivec.
Učitelj — liberalen agitator.
Iz Bovškega.
Na bovškem so kolovodjo liberalne politike učitelji, ki bi imeli po vesti svoje moči posvečevati šolski mladini, da jo po želji starišev in predpisih svojih predstojnikov izobrazijo, da postanejo otroci koristni udjo človeške družbe. A namesla tega najraje zapeljujo neraziodne svoje poslušalce v liberalno četo. Med njimi se OBobito odiikuie s svojim zbadanjem g. nadučitelj iz Čez-Soče, kojemu ni zadosti, da ima pod svojim komandom kot občinski tajnik skoraj vse pomilovanja vredne Čez-Sočane, temveč skuša svoj apliv razširjati tudi na goste is dragih občin, ki se ustavljajo v neki gostilnici v Bovcu, in jih zbada s črnimi priimki.
Rudarski paznik — liberalen agitator.
Iz Bovca.
Minule dni sem bil v Logu in sem zvedel, da tamošnji c. kr. rudarski paznik navdušuje rudarje za liberalnega kandidata in menda kaže, kakor da bi želel strahovati one rudokope, ki ne bi
2	njim potegnili pri volitvi in ne volili liberalca, ki ima v programu svoje stranke razporoko in brezversko šolo. Mož morda se tako obnaša vsled navodila liboralnoga komanda iz Gorice ali naših bovških liberalcev. Ali so tisti njegovi predstojniki? Ali kteri drugi gospodje od c. kr. rudsrskoga ravnateljstva v Rablju? Le delajte zdražbo, a žetev bo Vaša. Škodovati vam nečemo, a v svojo korist pustite rudarje pri njih verskem prepričanju. In vi rudarji bodite neustrašeni in ne dajte se zapeljati, bodite možje, vsaj s svojimi žalji si zaslužite, kar se vam plača in ne po milosti g. paznika. Posnemajte naše bovške rudarje, ki ae ne dajo komandirati v takih rečeh od rudarskih paznikov, vsaj tudi vaš paznik je le rudarski in ne volilni paznik.
Lep shod v Sovodnjah.
Lepo so je izvršil v nedeljo dopoldne po službi božji božji votivni shod „S!ogeu na katerem se je predstavil kan-oidat g. Josip Fon. Shod je otvoril g. vikar Pahor, ki ga je zbor izvolil tudi za predsednika. Navzočih je bilo do 303 volivcev. Nsjprvo je govoril urednik Kremžar o tem, kako so liberalci vedno delali ljudstvu v škodo, če so Bploh kaj delali. O kmetu so govorili, da kmetu ni pomagati ia da v kmetskem stanu ni iskati rešitve našemu narodu. Svobodno šolo in razporoko so kot svoje načelo proglašali po shodih in po listih. Sedaj pa, ko »e bližajo volitve pravijo da niao zato. Taka je liberalna hinavščina. (Olo-bravanje.) Tudi soc. demokratje so nasprotni kmečkemu stanu. Stranko „Sloge“ nasprotniki srdito napadajo. Kaj so še liberalci storili za ljudstvo ? Prav nič I Ko pa bi ne bili »Slogini11 poslanci naredili) ničesar druzega kakor to, da je užitnina prišla v upravo dežele oz. državo, so naredili veliko delo, katero so pa liberalci hoteli preprečiti. Taka je liberalna ljubezen do ljudstva. Nato tolmači kmečki program „Slogeu, po katerem bodo morali bodoči poslanci delati v državnem zboru za kmeta. Zborovalci so glasno odobravali ta program. Nato govori kandidat sodni tajnik gosp. Josip Fon, navdušeno pozdravljen. Govornik povdarja, da je njegovo načelo pravica in poštenost, kar bo tudi v politiki njtgovo geslo. Kot kmečki sin, ki dobro pozna kmečke potrebe tudi kot sodnik hoče delati za izboljšanje predvsem kmečkega, delavskega in obrtnega stanu. Iz Bplošnega programa, ki ga je začrtal že predgovornik, navaja razbremenitev kmečkih posestev od dolgov iu skrajšanje vojaške dobe na 2 leti. Treba je sloge. V deželi nam gospodari dež. glavar, ki je naš najhujši sovražnik. Da sloge ni, ni naša krivda. Nsšli pa so se ljudje, ki bo iznašli za slogo posebno sredstvo : ustanoviti hočejo tretjo stranko. (Smeh). Ti ljudje proglašajo tudi načelo, naj kmet voli kmeta. To pa je pra», če je kmet tndi zmožen zastopati Bvoje težnje. Liberalna ali narodno - napredna stranka je .zapisala na svoj prapor: svobodno šolo in razporoko. To ste bili dve
glavni točki, s katerih smo aa ločili. Približalo bo so volitve, a liberalci na ta Rvoj program niso mogli dobiti kandidata. Nasprotni kandidat je namreč izjavil, da v teh dveh točkah no soglaša s programom na katorem kandidira. (Smeh). Kla-vernn je la stranka, ki je prišla tako daleč da mora zntajiti lasten program. Ne vornjem, da bi BOglašala z izjavo kandidatovo, če pa se je spametovala, potem pa pričaknjemo, da preneha z ostudno farško gonjo (Veliko odobravanje), ki je res nekaj nedostojnega. (Odobravanje). K sklepa obljubi kandidat, da so bo z vsemi silami potegoval za uresničenje označenega programa. (Odobravanje).
Na to je razpravljal g. Lukežič ml. koga naj volimo. Socijalnega demokrata ne bomo volili, ker proglašajo isti vero za privatno stvar, ker bo premalo narodni in ker stojijo na čelu socijalni demokraciji ravno najbogatejši ljudje Židje, ki delavsko ljudstvo najbolj k tlom tiščijo. Liberalca ne bomo volili ker niso do sedaj ničesar ljudstvu naredili, kakor samo to, da so naše pošteno kmečko ljudstvo pred parlamentom na najnesramnejši način opsovali in mu rekli, da je naš kmet kakor polčlovek. Eden glavnih vzrokov pa, zakaj ne bomo volili liberalca pa je ta, da so bili oni tisti, ki niso hoteli dati nižjemu ljudstva splošne in enake volilne pravice. Sele potem, ko so se zbali ljudskih pesti ao obrnili plašč za burjo. Liberalci se štu-lijo kot narodni radikalci in kot edini rešitelji slovenstva v Gorici. Kako pa oni v praksi delajo, se kaže v najlepši luči v tem, kako oni neprestano rnjejo poti našemu edinemu rešitelju slovenstva v Gorici, poti „Šol. Domuu, ki bi radi videli, da bi ga ne bilo več raje danes nego jutri, ki pa koristi več slovenstvu v Gorici, kot vse njih posojilnice, zadruge in se VBi njih narodni piruhi. Agrarce tudi ne bomo volili, ker je naša stranka kmečka stranka. Značilno za agrarce je to, da glavni agitator te stranke neki Mermolja se ima zahvaliti v veliki meri naši stranki, da se je ustanovilo v Vrtojbi konsumno društvo, v katerem je on kot prodajalec. — Volili bomo torej moža, ki nam ga društvo „Sloga“ priporoča, od katerega pričakujemo da ta bo naše težnjo podpiral, kajti tudi pri nas bi se dalo kaj napraviti, n. pr. košarska šola, reguliranje Soče in Vipave in še marsikaj drugega, ki bi bilo v korist sovodenjskih Občinarjev. Torej 14. maja vsi oddajmo svoje glasove za kandidata g. Josipa Fona. (Odobravanje in živio klici.)
Kandidat g. Fon povdarja da bo resno deloval za uresničenje teh zadev za uravnavo Soče in Vipave ter za ko-šarsko šolo in obljubuje, da bo večkrat prihajal med volivce, ki naj mu povedo svoje želje. (Odobravanje.) Nato je bila pri glasovanju kandidatura g. Fona soglasno sprejeta. Nato razpravlja šo g. vikar Pahor o geslu : vera in narod. To dvoje je nerazdrnžljivo. Vera mora biti podlaga vsema delovanja. Liberalcem pa je narod njihov žep, svoboda jim je brezboštvo. Kdo dela za narod? Ali liberalci ali dr. Gregorčič ki ga liberalci tako napadajo.	-
Dr. Gregorčič jo žrtvoval za narod vse, kar je zaslužil. To ve govornik sam, da mu je včasih maDjkalo najpotrebnejšega, ker je vse dal za narod. In sedaj ma liberalci očitajo, da ni nič storil za narod 1 (Klici: Sramota !) To očitajo tisti, ki jim je narod žepi (Sramota I Sram ga bodi 1) Z živijo-klici na dr. Gregorčiča in Josipa Fona, je bil zaključen sijajni shod.
Shod v Opatjemselu.
V	nedeljo popoludne ob 3. urah se je vršil v gostilni g. Jelena v Opajemselu lepo obiskan volivni shod „S!og«“. Udeležilo se ga je blizu 200 oseb. Župan g. Marušič je spretno vodil zborovanje. Urednik Kremžar iz Gorice je pov-darjal važnost sedanjih volitev. Razne stranka vsiljujejo svoje kandidate in krošnjarijo s svojimi programi. Najbolj vpijejo med vami liberalci, ki kriče in se delajo, kakor da bi bi bilo vse njihovo, kakor da bi bili vso pamet vzeli v zakup. A od liberalcev ljudstvo, ne kmečko, ne delavsko, nima pričakovati pomoči I Ako prebiramo le volivni oklic te stranke, vidimo že vso ogromno liberalno hinavščino. V tem oklicu liberalci pravijo, du po splošni in enaki vol. pravici dobi ljudstvo v roke moč, ki je doslej ni imelo še nikdar. Tako govore sedaj ob volitvah, medtem ko so se ravno oni najbolj srdito ustavljali volivni reformi, ustavljali, da bi ljudstvo dobilo v
roke moč. (Pritrjevanje. Par vinjenih fantov v »oaedni pivski sobi zakliče: Radi izdajstva I) Tistim, ki delajo medklice, bodi povedano, naj se obnašajo mirno in naj so oglase k besedi pozneje. Resnica je, da se gode Slovencem še vedno krivica. A kar so tiče izdajstva, sodito vi, kdo je izdajavec, ali oni, ki zmanjša veliko krivico v manjše in da ljudstva pravico, ali oni, ki psuje slovensko ljudstvo pred zastopniki cele Avstrije, češ, da jo naš kmet surov, neotesan in neamen. (Ogorčenje.) In tako je govoril v drž. zboru voditelj in bog slovenskih liberalcev dr. T a v ča r. Liberalna stranka slepari nadalje ljudstvo v svojem oklicu s tem, ko pravi, da je treba za ljudstvo delati. Tega liberalci ne mislijo resno, ker je sam vodja liberalne stranke rekel, da kmetu ni več pomagati. Ravno tako je sedanji vodja stranke rekel, da od kmečkega stanu bIovenski narod nima pričakovati rešitve. In zato je sleparenje ljudstva, ako pravijo liberalci, da bodo delali za ljudstvo. (Odobravanje.) Ravno tako Bleparijo uganjajo liboralci s svobodno šolo. Najprvo bo sklenili, da zahtevajo svobodno šolo, ko vidijo, da ljudje nemarajo brezbožne šole, se izgovarjajo, da ta šola ne bi bila brezbožna, ampak bi bila le odvisna od „klerikalnih vplivov*. Kaj bo to klerikalni vplivi ? Klerikalec je pri njih duhovnik, njegovi vplivi pa pomenjajo pouk v krščanski veri. Vero hočejo izbacniti iz šolo. Sedaj pa to taje, ker se boje ljudstva. (Odobravanje.) Isto je z razporokol Po shodih in listih so pisali za njo, norčevali so iz onih, ki bo se podpisovali proti temu, Bedaj pa prihajajo in pravijo, da nato niti mislili niso. Kaj pravimo ljudem, ki tako delajo? To so hinavci I (Odobravanje.) Hinavcev in njih hlapcev pa naše ljudstvo ne bo volilo ! (Veliko odobravanjo. Tisti liberalni fantiči so začeli kričati, ko je govornik našteval liberalne grehe. Zborovalci bo jim klicali: Ali vas skele besede? Se bojite resnice? Ker le niso dali miru, so zaprli zborovalci vrata v pivno sobo,) Nato je govornik označil še soc. demokratičen program kot ljudstvu škodljiv ter pobil ugovore navzočega soc. demokrata, je prešel na program naše stranko. Omenja najprvo užitnino. Vkljub silnemu nasprotovanju od strani slovenskih liberalcev so dosegli „Slogini“ poslanci, da je pobiranje nžitnine sprejela v svojo upravo država, od česar ima dežela na leto nad sto tisoč kron več dohodkov, dobiček imajo tudi občine. Liberalci so pa psovali zato naše poslance. Zakaj? Ker je užitnino poprej pobirala družba denarnih mogočnežev, ki ji je načeloval slovenski liberalec. Ti ljudje so spravljali v svoje žepe one stotisoče, ki gredo sedaj v prid davkoplačevalcem. Tako so delali za ljudstvo liberalci, tako naši poslanci I V bodočem državnem zboru bo treba za kmete doseči pred vsem sledeče točke: Zalolžena kmečki posestva naj se razbremene na ta način, da se odplačujejo na daljša leta dolgovi in nižje obresti h pomočjo državnih in deželnih denarnih zavodov. Popolnoma naj se odpravi zemljiški davek ter nadomesti z davkom od čistega dohodka. Uhanovi naj se s pomočjo države zavarovanje delavcev, poslov in sploh manjših posestnikov ter obrtnikov za starost in onemoglost ter slučaj nezgode. Vojaška služba naj se zniža na dve leti. Vojaške vaje naj se vrše, ko imajo ljudje na polju in vinogradih najmanj dela; zadnji dve vojaški vaji v deželni brambi naj se odpravita. Ob košnji in žetvi naj se vojaki pošiljajo na dopnst Na tem kmečkem in delavskem programu, nadalje na strogo narodnem programu, da se dosežejo pravice slovenskemu narodu in da so varujejo prav ce naše kat. cerkve ter da bodi katoliška vera merilo našim poslancem za njih jvo delovanje, stopa „Sloga“ pred vas s svojim kandidatom Josipom Fonom. (Veliko odobravanje.) Župan g. Marušič om<nja, da ima domača občina letos od nžitmue v Vi leta 800 K dohodkov, medtem ko je prej komaj celo leto toliko prejela. Glejte, in to so hoteli liberalci preprečiti. (Odobravanje.) Nato je g. kandidat in v daljšem govoru razvijal svoj program, ki je program „Sloge“. Ko je še g. žapnik Kos v jedernatih in krepkih besedah označil razloček med našo in nasprotno stranko ter pozival navzoče naj krepko delujejo za kandidata gosp. Fona, je bila njegova kandidatura sprejeta z vsemi proti 3 glasovom navzočih soc. domokratov. Po navduševalnih besedah g. župana Marušiča se je zahvalil za zaupanje g. kandidat, nakar je
bil zaključen zanimiv shod. — Šioda, da ni bil navzoč tudi liboralni kandidat. Neverno, kako bi se bil počutil v družbi svojih s o m i šl j e n i k o v. Ljudje, ki so doslej omahovali, so ae radi liberalnih kričačev obrnili na našo btrai, čaš s tako stranko, ki ima tako somišljenike, no gromo !
„So6a“ na delu.
„Soču“ je jemala čast skoz zadnjih sedem let brezštevilnim osobam. Napolnili bi lahko par številk „Gorice“, ko bi hoteli navesti le imena uglednih rodoljubov posvetnega in dubovskaga atanu, katere je „Soča“ napadala z lažmi in in-famnim obrekovanjem. Ko bi jo bil tožil le stoti del krvavo žaljenih oseb, bi bil ta barabski lint že davno končal svoje grešno življenje. „Soča“ je blatila žive, prizanašala ni niti mrtvim. Oklala in ogrizla je vsakega, ki je bil na poti razdorni politiki in žepu njenega lastnika iu glavnega urednika. Ni torej čuda, da blati in obrekuje ta list zdaj tik pred volitvami na posabno gnusen način tadi dr. Antona Gregorčiča. Saj je napadal tudi našega prevzriSenega knezonadškofa. Imenoval ga je »apostola razkola", šnn-tal je proti njemu z lažjo, da je dovolil laške pridige v slovenski občini I Sa več 1 Ta brezbožni list za častikrajo je infam-no obrekoval tudi našega pesnika Simona Gregorčiča očitajoč ma celo po njegovi smrti trdosrčnost in oderuštvo!
Nihčo torej naj ae ne čudi, da napada in obrekuje „Sočau zdaj tik pred volitvami dr. A. Gregorčiča, da ga imenuje lenuha, sebičneža, izdajalca itd,, čeravno je Gregorčič žrtvoval dozdaj vse svoje moči le delu za narod, čeravno je daroval dozdaj le v šolske svrhe gotovo nad 20 tisoč kron, dasiravno jedo- ! segel za svoje volilce, kar je v sedanjih razmerah sploh bilo mogoče doseči I
Kdor pozna izprijence okoli „SoČ8u, bi se moral le čuditi, ko bi ti pustili na miru dr. Antona Gregorčiča, ko so vendar kakor hijene rili colo po u^obu pokojnega pesnika Simona Gregorčiča. Vo-lilci I ne verujte nič, prav nič tem obrekovalcem in lažnikom.
Ponesrečen liberalni shod na Vogerskem.
V	nedeljo 21. t. m. je po maši naš župan naznanil, da bodo imeli naprednjaki volivni shod hitro popoldne pa molitvi. Zupanu svetujemo, naj se brigi rajši zato, da opravi svoje reči v red ker njegovo županovanje gre k koncu. Že dve leti župunuje nepostavno. Leta 1905 23. oktobra je bila volitev novega starešinstva. Volitev se je vršila v vsakem oziru pravilno. Vendar pa je župan, ker je propadel vkazal napraviti vtok Glavarstvo je neutemeljeni vtok brez preiskovanja sprejelo. Volitev je bila raz-veljavna brez postavnega vzroka. Nova volitev je bila 3. oktobra 1936. Izid je bil za župana še slabši. Zopet vtok. OJ tega časa je preteklo že šest inasecev. Kaka bode rešitev, se ne ve. Če bode volitev razveljavljena — kar je pri sedanjih razmerah mogoče, akoravno ni tudi sedaj nobenega postavnega vzroka, bo imela tretja volitev isti izid. Torej župan, v red svoje reči I Popoludne ob 3. urah sta se pripeljala iz Girice dr. Lavpušček in še neki mladič. Točno ob uri nastopi Levpušfiek, ter dekretira za predsednika proslulega Rlaža Sedevčiča. Pričakovali so možje volivci, da bodo slišali kaj po-dučljivega. Pa ni bilo nič. Vsega ljudstva vHevši žene, otroke in nedoraslo mladino je bilo do 150. Prišli so maloštevilnim vogrskim liberalcem na pomoč Pervačkovci in Gradiškovci. Ogromna vo-čina je bila na4ih. Lavpušček govori. Kaj? Ni č o programa liberalcev, ni č o njih kundidata, nič o kmečkih potrebah. Samo o Gregorčiču in Pajerju. Vse skuphj ni vbljalo nič, ter ni napravilo nobenega vtisa. Pač one, ki so še omahovali, je spreobrnil popolno na našo stran. Hvala mu. Za Gabrijelčiča so bili le ptujci, ter sakih 6—10 domačinov Sploh sa ni glasovalo o kandidata. Mladič iz Gorica govori, ali prav za prav prebira neke številke, že davno v „Sičia premleta in ovržano. O užitnini je molčal. Dokazoval je, da Italijani nimajo v de-žrlnem zboru veiine. Srečen, kedor veruje. Resnice se bojijo. Žapnik prosi za besedo. Že od začetka, ko je nekaj ugovarjal, mu jo LavpnšČek obljubil, da bo že smel potem govoriti. Pa ko se oglasi za besedo, Blaž zaključi »hod. Torej na javnem shoda no puste govoriti. Zakaj ? Žapnik jim je povedal. Resnice se bojite zato ne pustite govoriti. Ljud-tvo se je razšlo. Ostali po Prvačkovci in Gradiš-
kovci. Pa le malo časa. Potem so odšli. Kedo ima škodo? Gmotne največ krčmar, ker ni nič izpočal. Moralno pa liberalci, in njih kandidat Miha Gabrijelčič. Leta jo pomilovajna vreden, da so jo obesil za frak taki stranki. Ne pozna razmer, kor je v Trstu. Ako bi vedel od začotka kaki sloji za njega delaio, bi bil z gnje-vom zavrnil ponudbo, če ujemu prav, nam tudi. Barja vsa razpihala. Pihala je precej močna burja, zato pa bo bile vsa besedo naprodnjakov v veter govorjena Možje so se odhajajo smejali, ba župan ni ostal v njih družbi. Olkurili so jo pa tudi goriški poslanci hitro kakor veter. Srečno pot!
Liberalni volivni shod v Kojskem.
G. Miha Gabrijelčič je prišel v nedeljo v Kojsko na komando Gabrščekovo iu ae predstavil volilcam. Shod, kateremu je predsedoval g. Obljubek, župan Koj-ščauBki, je trajal dobro uro. G. Obljubek se nuhaja v krajevnem liberalnem odbora, in je „baje“ prišel nehote in nevede v ta odbor. Besedo podeli g. kandidatu. Ta pravi, da ne obljublja tega, česar ne bo mogel izvršiti. Obljubil je pa grozno malo in se ne motimo, če trdimo, da še to malo, kar je obljubil, ne bo izvršil. Izjavil je, da si je program ustvaril sam, torej no kandidira na libaralnem programu. Gabršček ali vzameš palico v roke in mu natogneš ušasa in povej, da je on pristen liberalec, ča ne bo ša to pozabil? G. kandidat je združil narodnost z briškim častnim omrežjem: ceste se morajo podržavit. Pa samo dve: ona iz Plavi in ona iz Gorice, potem boste Brici srečni in redani. Zavzel bo bo za železnico, za brezobrestna posojila in to je vse. Verjamemo mu pa toliko kolikor njegovemu tolminskemu prijatelja Gabrščeku bivšemu poslancu, kateri je zastopal koristi svojih volivcev na ta način, da je cel čas doma ležal in so ma morali dvakrat pisati, naj pride v državni zbor pa ga ni bilo, šele ko so telegra-firali po njega, je prišel gor in odprl nsla. Caden tak poslanec. Kmet p» plačuj in trpi zaradi njegove lenobe. Od narodnega vprašanja je prišel na versko, in jo postal na enkrat cel svetnik, kakor tudi dr. Treo. Rekel je : vero je treba ohraniti, gojiti, ona je najdražja svetinja in jo bomo obdržali tudi zanaprej. Galo častno besedo je dal pobožni g M ha, da se bo bojeval proti vsakemu, ki bi hotel kratiti vero, kajti naše ljudstvo je verno. Tako farbajo liboralci, kadar je sila, ker vedo, da drugače ničesar ne odpravijo. Podal bo je g. svotuik Miha na socialno vprašanje in je povedal, da se bo moralo delavcu pomBgati. Seveda se bo moralo pomagati, to vemo že zdavnaj ampak g. kandidat menda ne bo pomagal. Nazadnje se je izrazil, da socialnih vprašanj v Brdih nimamo. Povemu mu, da vsak zaveden delavec na deželi bi znal o socialnih vprašanjih več povedati kakor g. Miha. Ravno na rešitvi teh sloni blagor našega ljudstva.
Sedaj nastopi agitator — kakor se je sam imenoval dr. Treo. Privoščil si je kar najbolj klerikalca posebno pa dr. Gregorčiča. Pobožnost ma je sijala s hinavskega obraza in jo spoznal, da za danes mora postati verno, če no pojda „kšeft“ slabo naprej. Zmislil se je, da je imel tudi on enkrat svetinje, namreč verske, sedaj ima pa denarne; to je razloček I Hvalil je „že jako visokega g. kandidata", ki razuma naše težnje. (Klici: Če bo ras tako. Pa ja gvišno samo dane3 tako.) Klerikalna stranka, jo duhovniška stranka, je že znano podlo obrekovanje in zavijanje. 0 veri pravi, da ni proti njej in da je oprezno govoril, saj je tudi moral, drugače bi skozi vrata Efrčal. Na grd način je nato opisoval duinvniško komando. Culno, da ni izpustil iz ust nobenega „farja“, katerih se drugače vedno posluluje, no oprezen je bil zalo, kakor je sam roka!. Na dr. Gregorčiča ima posebno piko in tega bi najraje popolnoma razmrcvari1. To vam je grda, umazana ta 03flbna politika, ki kaža njih nadutost. Pel je staro pesem o Gregorčič-Pajerjevi zvezi — o možu in ženi — in druge pogrete stvari.
O užitaini pri kateri so liboralci hoteli snesti ljudstvu stotisočo, je milčal. Gregorčičev prijatelj Pajer je po njegovem največji brezverec v cali Amtriji, če le ni med gor. liberalci ša večjega. Odreka mu vsaio značajuost za voditeljstvo Btranke. Potem razpravlja o svobodni šoli in razporoki iu pravi, da je bilo to gibanje le na Danaju, ne pa med nami, kaj nas to briga? Kako bi rad slepil, kako računa na neiednost poslušalcev in jo brezversko izrablja. Poznamo
predobro vaša 9lrennljHnja in program, da bi vam šli na lim. Ša v mislih nismo imeli ne svobodne šole, ne razporoke, pravi, ker je spoznal, da Ijadjo oaobru-jejo njegov govor le tedaj, ko nhglaša svoje hinavsko-versko prepričanje. Duhovščini nalaga naj mladino vzgojujo in ne podivjuje. Pa ravno v Kojskem in okow imamo najlepše vzglede, da so ravno liberalni časniki in njih škodljivi nauki največ krivi podivljauje mladine. Nazadnje priporoča g. Mibo, ki je velik nradnik in neodvisen, nasprotni kandidat g. Fon je tndi neodvisen, pa je majhen nradnik. To je njihova politika. Štrekelj je v resnici najmanjši nradnik, za liberalce je pa največji in najmogočnejši na Krasa, kakor jim pač boljše kaže!
Nato priporoča g. Obljubek toplo kandidataro g. Gabnjelčičevo, ker po njem teče kmečka kri in je bil katoliško vzgojen. O njegovi nekmečki-gosposki krvi je vsakdo prepričan, kdor ga le pozna, Da je pa bil on katoliško vzgojen, s tem še ni rečeno, da je on še sedaj veren, zaae je on lahko največji brezverec. Ta vera, kako jo brezvestno vlažijo po zobeh, kadar vidijo, da drugače ne gre. Navduienja ui bilo nobenega v primeri z množico ljudi okrog 300 kateri bo ostali po veliki večini glnhi in nedostopni za hinavsko priliznjene besede agitatorja dr. Treota. 6. Obljube* je dal kandidaturo g. Gabrielčiča na glasovanje; pa samo, kdor jo proti njemu, ta naj vzdigne roko, umevno, je, da ni nobeden vzdignil roke. Čo bi pa rekel vzdigniti roko onim, ki so za g. kandidata, tedaj bi videl, da je bila dobra polovica naših ljudi na shodu, ki so prišli le iz radovednosti. To tudi priča o liberalnem junaštvu in njih manevriranju. Pisali bodo po svojih časnikik o velikanskem navdušenju in odobravanju in bodo s tem sebe sleparili in drnge ne-nevzoče. Svobodno jim 1 Dne 14. maja pa upamo, da bomo Brici častno rešili Bvojo nalogo s tem, da oddamo svoje glasove za g. Fona, ki ima gotovo več smisla za kmečke gospodarske in socialne potrebe, ko pa liberalni Miha.
Socijalni demokrati pogoreli v Šempasu.
Razne stranke imajo posebno obrnjeno oko na Šempas. Na razne načine deluje tu Gabrščekova stranka, pa bila je poražena. V nedeljo so poskušali svojo srečo socijalni demokrati.
Že več dni se je govorilo, da bo dno 21 aprila imeniten shod na Veliki Otavi. Gospodinja je res hišo snažila in pometala. Ni se pa vedelo kedo pride. Ozeljanski napreUn|aki so govorili o jako visoki ost bi, da pride. Rekli so, da gospod, ki pride, je prvi za ministrom. Prvo njegovo povišanje bo, da postane minister, in da je brat nekega nkalonka* v Gorici. Toda prišla je sobota in prišla je nedelja, a visokega gospoda ni bilo. Vendar pač! Po popoldanski molitvi se pripelje kočija u Girico v Šempas«. Gospodje so izstopili v krčmi. Sedejo k m zi, katero jim je oštir poslrežijivo pogrnil. Obračajo se na desno in na levo, toda znanega obraza ne najdejo. Skrbno prašajo, če li ni danes tukaj nek shod. Bijižni sosed jim pripoveduje o dveh shodih, ki sta «0 vršila prejšno nedeljo, a danes, da ni sklican nobeden shod. Na to vodja nepoznanih gospodov razmeta zavitek ter pokaže neki lepak in vabilo. Mož se čudi, da ni nobene priredbe za namenjeni shod. Nokdo je namreč socijalne demokrate prav pošteno potegnil. Oddali so nekaj svojih tiskovin, katerih začetek in konte je: Slovenci I Kmetje! Delavci! Volilci ! Glabujte vsi za fracca Milost! Vsi za njega v boj!
V	zmago ! Može je polil mrzel pot, pogreli so se nekoliko z domačim vipavcem. Konečno so v drugi sobi zasledili pri kartah znanega Bimbo-ta. Tudi ta jim ni vedel pomagati iz blamaže. Pogoreli so popolnoma ter odkarili nazaj proti mestu.
Dopisi.
Lokve proti „Priinorcn“. — (Protest). — Podpisani očetje in možje (ozir. malere) protestujemo z vso odločnostjo proti napadom na našega g. župnika — v „Primorcu“ št. 10, 12, 16, t. |. — ter obenem hvaležno priznavamo, da nas g. župnik v dušnem in gmotnem ozira prav uči. Protestujemo tudi prot' pisavi „Primorca“ sploh ter izjavljamo,
da tnkih proliverakih in mladino podiv-jajočih listov mi kot verni katoličani ne maramo v naši občini.
Na Lokvah, dne 21. aprila 1907.
Sledi sto in osem (108) podpisov.
Dostavek. — Temu protestu in izjavi mojih dobrih faranov dodajem, da o inojih pridigah pišejo — ali kujejo in drugim pisat nosijo — dopise v „Pri-morca“ ljudje, ki niso pri zdravi pameti ; zato bo jim ne more zameriti... Nočem pa n tem reči, da so naši fantje taki. Le par zgagarjev imamo, drugi so vsi dobri. Če bo treba, zvemo tudi s podpisi — koliko naših fantov bo še „drži moje sn!uijo“ (kakor piše „Primorecu) in koliko jih je liberalno-napredno oblčenih, kakor smo zdaj zvedeli, da je od vseh mož iz naše fare, ki šteje 97 hiš, le par takih, ki imajo „Primorca“ za svoj evangelij...
A. Plesničar, župnik.
Darovi.
Zn im o župnijsko cerkev presv. Srca Jezusovega darovali so sledeči p. u. gg. iz Primorskega: Simon Kos, kurat 5 K, Neimenovani 10 K, Ivan Rojec, župnik 5 K, Vladimir Tončič, žup. upr. 5 K, M. Kurelič, ž. upr. 3 K, Ant. Maj-nardiš, posestnica 10 K. Bog povrni!
A. J. Budin.
Novice.
Cenjenim naročnikom naznanja uprava »Prim. Lista», da v kratkem da tiskali nove naslove; ako je naslov katerega naročnika nepravilen, prosimo, da nam to takoj sporoče.
Cenjene naročnike opozarjamo tudi, da je že minul čelrti mesec v letu. Kdor ni še plačal še naročnine, prosimo, riaj nam jo dopošlje takoj, ker imamo z listom ogromnih stroškov. Nekateri naročniki niso plačali naročnine za 1. 190(5., nekateri celo še za I. 1905. ne. Prosimo torej, da storijo vsi svojo dolžnost. Cena listu od zdaj naprej do konec leta znaša za premožne 2 K 64 stot., manj premožne 2 K.
Somišljeniki, razširjate »Prim. List !»
Kandidata liberalne stranke Milia Gabrijelčiča vprašamo, kako je stalo z njegovim narodnjaštvom tedaj, ko se je podpisaval TTlichele Gabrielli. Če bi bil
ta kandidat naše stranke, bi „Soča“ vže za to poskrbela, da bi marsikaj prišlo na svetlo, kar bi pokazalo kandidata Michele Gabrielli v pravi luči. — Mogoče, da se potrudimo tudi mi.
Čudnu reklama. — Na liberalnem shodu v Kojskem se je, kakor čujemo, gospod kandidat sodni nadsvetnik Mihael Gabrijelčič ali Michele Gabrielli skliceval na to, da je brat gospoda prelata. Čudno, da rabi liberalni kandidat za reklamo črn talar, ki je celo vijoličasto obrobljen. Ali ve gospod prelat, „ki ni še nikdar zatajil krščanskih načel", da ga izrablja za reklamo kandidat pro-tikrščanske stranke?
Dr. Franko je na shodu pri Sv. Luciji uprav nečuveno napadal dr. Gregorčiča. Ta gospod pa je še pred kratkim dal svojo moško besedo, da nikdar ne nastopi proti tako zaslužnemu rodoljubu, kakor je dr. Gregorčič. — Zakaj neki je ta gospod tako hitro premenil svoje mnenje?
Napredna surovost. Iz Bovca se nam poroča, da je po shodu v Bovcu gospodu N. Štrukelju, vikarju v Čez-Soči, neki liberalec vrgel v okno precejšen kamen in mu razbil dve šipi. To "je lep vzgled liberalne surovosti. Po sadovih se jih spozna.
Ustanovni shod „Slov. kat. izobraževalnega društva" v Cerknem bo v nedeljo ob 2. uri popoludne. Zanimanje za novo društvo je splošno in sega celo onstran župnije. Krščanski mladeniči cerkljanski: v nedeljo na svidenje!
Resnicoljubna „Soča“. — Kdorkoli dobi v roke to umazano kramarjevo cunjo — posebno sedaj za čaBa volitev
— dobiva na vsaki strani pisano : „Go-rica“ in „Prim. List" lažeta; klerikalci se poslužujejo o volitvah samo laži“. To piše „Soča“ seveda zaradi tega, da bi vlovila kakega kalina, ter odvrnila očitanje od sebe po geslu: Reci, da ti ne poreče ! Katero glasilo pa je bolj lažnjivo akkor ravno „Sočau in „Primorecu in njima bratski listi I? Omenjamo še enkrat, da je razposlalo samo obrambno društvo v Ljubljani lansko leto 141 reci sto eden in štirideset obvestil o napadih in Bicer v „Soči“ 88, v „Primorca* 53. — Kako laže „SočaM, dokazuje uradni popravek v št. 45 z dne 20. t. m. iz Dekanov, ki obsega nič več in nič manj kot 14 (itirnajst) Ni ret. Laž in obrekovanje sta „Sočiu in „Primorcu“— življenje.
Izjava. — Podpisanec, Andrej Lutman, žapan v Št. Andrežu, odločno protestiram proti agitaciji, ki jo uprizarja na novo se Bnajoča „agrarna stranka** z mojim imenom, ter izjavljam, da nisem pripadnik političnih teženj omenjene stranke. Vse nasprotne trditve proglašam kot lažnjive.
V	Št. Andreža, 23. aprila 1907.
Andrej Lutman, žapan.
Gabrijelčlčeve zasluge bo res izredne. Po pravici lahko rečemo, da nimamo tako zasluženih kandidajov, o katerih bi lahko tako pisali, kakor piše „So-軓 o svojem Gabrijelčiču. Piše namreč : „Glede nato pravimo, da bo je g. Gabrijelčič kazal vedno odločnega Slovenca,da je pisal svoj priimek vodno a strešicami.
Res, krasne zasluge ! „Sočau nas je popolnoma pobila! Svoj priimek vedno s strešicami pisati to no zmore vsak. Zato lahko vzkliknemo: „Živij o Ga-brijelčičove strešicel"
Odločnega Slovenca išče „Soča“ v svojem kandidatu Mihi Gabrijelčiču. Pravi o njem,j„da sevlujegovi rodbini govori izključno le BloveiiBko ter da ravno kar se tiče rabe slovenščine v uradih, ima več zašla," kakor imrsikdi) drugi (jako prepričevalno!) in d-* v priznanje teh zaslug ga jo imenovala velika občina na Goriškem svojim ^častnim občanom".
— Če že govori „Soča“ o zaslugah Mihovih in nevo povedati več, potem je to gotovo premalo za kandidatu, še manj pa za slovenskega poslanca. Če kdo v družini slovensko govori, je lepo, a da bi se bil gospod kandidbt kje drugje ke-daj pokazal odločnega Slovenca, o tem ne ve živa du4a nikjer; edino morda v „šlaraffiji“, kjer je bil vsekakor njegov najboljši in najprimernejši delokrog. Z* tako kandidate pa, ki imajo smisel le za pogrnjene mize, pa najsi bodo tudi fa-rovške, se volivci goriške okolice lepo zahvalijo.
*Soča“ nori. — V četrtek namreč piše : »Laharnar je postal jako prijazen gospod. Od vasi do vusi hodi, pa ne le to, celo od hiše do hiše, in prijazno stiska roke Kraševcem in Kraševkam...“ — Kdor vidi dr. Laharnarja hoditi sedaj po Krasa in atiskati ljudem roke, je očividno zrel za deželno norišnico na št. peterski cesti, h tega razsodni kraški možje raz-vidijo, koliko je verjeti drugim njenim ilavzsm.
Gabrščekova blanjaia. — V nedeljo popoldne jo šel Gabršček v Solkan „lovit kaline". Na »hoda se je zbralo do 100 ljudi, med njimi mnogo naših somišljenikov in sec. demokratov, ki pa so
GaLiščeka tako osmešili, da so mu je vse smejalo. Na njegov klic : »Živijo Gabrijelčič !“ je bil odgovor glasen smeh.
Nesramnost Gabrščekove „Soče". — Nekega V. Rojica je obsodila Bodnija v Cerknem zaradi žaljenja časti cerkljanskega župana Kosmača na 80 kron kazni, Rojic je prijavil priziv in v soboto se je vršila pred kazenskim senatom y Gorici prizivna obravnava. Sobotna .Soča1 je objavila to vest pod naslovom: „Župac Kosmač pred okrožno sodnijo" Ali ni že ta naslov velika nesramnost ? Obtoženec je bil vendar gosp. Rojic in ne gospod Kosmač I Sledi še večja nesramnost I ObravnavB še ni bila končana, marveč preložena in sodni dvor si je pridržal razsodbo. In glejte predrznost Gabršče-kove „Soče“ 1 Ta list se je drznil že v soboto vplivati na javno mnenje in razsodbo kazenskega senata in je pisal: Na zatožni klopi je Bedel prav za prav Kosmač in mi pričakujemo, da bo tudi obsojen — t. j. g. Rojic oproSčen. Ta predrznost preBega že vse meje I Zato vprašamo: Ali živimo še v pravni državi, kjer je po zakonu z a -branjeno tako vplivanje na javno mnenje in nodnike?' Državno p r e d sed n iš t vo menda pozna člen VIII. za k. z dne 17. dec. 18 6 2.
— Vojaškega vohuna, ki je foto-grifiral italijanske utrdbe ob avstrijski meji so prijeli italijanski finančni stražniki in ga oddali oblastem. Italijanski listi trdijo, da je prijeti vohun preoblečen avstrijski oficir. — Javna tajnost, je da tudi Italijani prav pridno špionirajo ob avstrijski meji. Priplazijo se celo do trdnjav kakor bo one v Klužah, na Predela
i.	t. d.
— 3Io čan fant. — V Brdovcu pri Zagrebu živi 15 letni Juri Žgajnar, ki je sicer samo 130 cm visok, a tehta 110 kg. Hektoliter vina vzdigne brez vsakega napora in ga drži dalje časa nad glavo. Oče ga bo dal učit ključavničarstva v Zagreb, češ, da mu doma preveč snč in ga ne more vzdrževati.
— Smrt oglarja. — Ponesrečil se je v ročinjskih senožetih pri Ročinju neki ogljar s Trnovega. Pri ogljarskem delu ga je veja drevesa, katero jo posekal, vrgla v prepad kakih 30 |m globoko. Ostal je na mestu mrtev. Star jo 39 let in zapušča 8 nepreskrbljenih otrok.
— Ropasa, ki je bil aretiran radi veleizdaje, so izpustili iz preiskovalnega zapora na brzojavno povelje justičuega ministerstva.
— Skrivnosten slučaj. Poroča se, da so štirje vojaki na izletu iz Trsta v Vipavo na cesti blizu Štanjela našli mrtvega kmeta. Blizu tam je stal voz sena brez voznika. Stvar so naznanili orožnikom.
— Uboj poštnega uslužbenca. — Nekega dne lanskega poletja je napadel raznašalca denarju Velikonjo doslej neznan zločinec. Pobil je Velikonjo a sekiro na tla, a ker jo Velikonja nato zavpil, je napadalec pu*til sekiro in pobegnil, ne da bi imel čas polastiti se več tisoč kron, ki jih je imel Velikonja v svoji torbi. Orožniki ro sedaj v Krmiuu aretovali nekega Mayerja, ki je baje oni ropar. Orožniki so privedli tega Mayirja v Trst. Koliko jo na vsej sUari resnice se itak kmalu izkaže.
— Proti kap tanu ponesrečenega „Llcydovega“ parnika „Imperatrix“ so ustavili kazensko postopanje. Dognalo se je namreč, da je kazala napačno magnetna igla in da je povzročil nesrečo tud vihar.
— Mrtvega otroka je poljubljala soproga tovarnarja Kellerja v Stagel-steinu na Nemškem in se pri tem zastrupila z mrliškim strupom. Žena je umrla na tem. Svarilen vzgled za tiste naše ljudi, ki imajo navado poljubljati mrtvece.
Drušfva.
dr Hranilnica in posojilnica v Mirnu reg. z neomejeno zavezo, naznanja, da se občni zbor, ki je bil naznanjen na dan 21. t. m. vsled nepričakovanih ovir prenese na 28. L m.
Službo upravnika ali vrtnarja
išče priden in pošten mladenič, kateri je izvršil kmet. šolo z dobrim vspehom, ima eno leto prakse ter je prost vojaščine. — Ponudbe sprejema upravništvo tega lista.
Priloia »Prim. Listf št. 11 i dne
Pravi krivci naših neuspehov.
Čiin bolj se bliža dan volitev, tem predrznejše laže „Soča“, tem nesram-nejše napada dr. A. Gregorčiča. V svoji zadnji številki ponavlja že zopet ostudno laž, da se je bil Gregorčič zvezal s Pajerjem in da je izdal goriške Slovence. Že 1. 1901. smo stigmatizirali to trditev kot izrodek peklenske hudobije in lažnivosti ter pozvali lažnika, naj navede dokaze za svojo trditev, naj navede točke te „zveze in pogodbe". Tega ni storil, a vkljub temu je pogrevala „Soča“ to laž tekom zadnjih let večkrat in jo ponavlja, kakor rečeno, tudi v zadnji številki. To zopetno laž bi lahko prezrli, lahko bi se zadovoljili s pozivom, naj naše ljudstvo ne veruje listu, ki je obrekoval celo našega pesnika Simona Gregorčiča. Ker je pa „Soča“ trdila, da je ta »zveza in pogodba- kriva naših neuspehov v deželnem zboru, hočemo še enkrat pokazati prave krivce naše goriške mizerije in zato ponatis-kujemo mutatis mutandis naš prejšnji članek „Kdo je kriv neuspehov?"
I.
Odkar je „Soča“ pri zadnjih volitvah propadla s svojimi kandidati, klobasa po vsakem zasedanju deželnega zbora v dolgoveznih člankih o delovanju naših poslancev. V teh člankih ponavlja redno eno in isto laž, da so »klerikalni" poslanci, oziroma Gregorčičeva zlegana zveza s Pajerjem, krivi vseh neuspehov v deželnem zboru in odboru in da bi bil položaj v naši deželni zbornici popolnoma drugačen, ko bi bilo voljenih
10	»naprednjakov". Da je ta trditev neresnična, dokazujejo izjave „Soče“ in prvih dveh stebrov njene stranke.
„Soča“ piše 1. 1901: »Dejanski g os p odarji v deželnem zboru in odboru so Lahi, kateri poznajo le Furlanijo in Gorico, kadar treba kaj dati, Slovenci dobijo le tisto, kar že prav mora biti. S t r c m i t i moramo za t e m, da pridemo v deželnem zboru do večin e“.
Tudi v „Soči“ leta 1899 čitamo: »Italijani so edino krivi, dav Slovenci ne morejo doseči ničesar, ker imajo v deželnem zboru večino in so prav odločno proti vsaki slovenski zahtevi".
Tako se je izražala v vzrokih naših nevspehov „Soča“. Isti vzrok sta navajala na raznih shodih tudi dr. Tuma in Gabršček. Prvi je leta 1900 na shodu v Dolenji Vrtojbi rekel med drugim: „Politični položaj v deželi je označen po razmerju, ki vlada v deželnem zboru, to je, da je 10 slovenskih poslancev proti 11 laškim poslancem brez vsake veljave in moči, in' da Italijani v deželi absolutno gospodarijo.... Poslanci slovenske narodnosti so postavljeni na stran in ne smejo drugega zahtevati nego miloščino občinam in okrajem. Šele takrat, ko bi imeli 12 glasov v deželnem zboru, bi bilo mogoče skrbeti za povzdig gospodarstva v deželi in šele takrat storimo lahko sami kaj tudi za zboljšanje kmetskega stanu."
Tudi Gabršček je leta 1900 na zaupnem shodu »Sočine“ stranke o položaju v našem deželnem zboru tako-le govoril: »Slovencev nas je dve tretjini prebivalcev, a poslancev imamo v deželnem zboru le 10, dočim jih imajo Italijani 11. Torej so oni gospoda r j i, mi s m o j i m p a i z r o č e n i skoro da v milost in nemilost.
Iz navedenih izjav dr. Tume, Ga-brščeka in Gabrščekove .Soče" razvidi vsakdo, da je kriva slovenskih nevspehov laška večina v deželnem zboru, a ne — kakor zdaj laže »Soča" — dr. Gregoršič in njegovi »klerikalni" so-poslanci. Zadnje deželnozborske volitve niso premenile števila slovenskih in laških poslancev; a v deželnem zboru je še vedno 10 slovenskih in 11 laških zastopnikov. Torej je vzrok naših neuspehov še vedno ta, kar so dr. Tuma, Gabršček in »Soča" navajali, namreč premoč na laški strani. Zato pa je skrajna nesramnost, da zvrača zdaj »Soča* vso odgovornost za nevspehe na dr. Gregorčiča in njegove soposlance ter slepi javnost, da bi se bil položaj v deželnem zboru popolnoma premenil, ko bi bilo pri zadnjih volitvah prodrlo 10 »naprednjakov*.
25. aprila 191)7.
Dokler imajo Italijani v deželnem zboru večino, bi se dalo več vspehov doseči le z najkrajšim korakom, to je, z izstopom deželnega zbora ali s tako zvano abstinenco.
Abstinenčne politike so sc bili lotili slovenski poslanci leta 1897. Kaj je bil vspeh ? Tri zgubljena leta. Kdo je bil teinu vzrok? Dr. Tuma in drugi provzročitelji domačega razpora.
II.
Izstop slovenskih poslancev iz deželnega zbora leta 1897 je dr. Tuma predlagal in uprizoril, ker je bila laška večina odklonila njegov povsem nedolžen predlog glede gospodarskega odseka. 3. januvarja je pričela abstinenca, a še ni prešlo leto, in dr. Tuma je že zopet silil v deželni zbor, dasi niso bili slovenski poslanci še ničesar dosegli. Meseca januvarja leta 1899 je namreč predlagal dr. Tuma v klubovi seji, da se opusti abstinenca. Vseh drugih 9 slovenskih puslancev je bilo proti temu predlogu iu zahtevali so večjih garancij za vstop. Dr. Gregorčič je stavil kot predsednik kluba slovenskih poslancev te-le popolnoma opravičene zahteve: Popolna ravnopravnost obeh deželnih jezikov v deželnem zboru, v deželnih uradih in zavodih; nastavljanje deželnih uradnikov, ki so zmožni obeh deželnih jezikov; podpora okrajnim zalogom s sredstvi deželnega zaloga v znesku 80 odstotkov učiteljskih plač v povišanje učiteljem ljudskih šol; sklepanje v deželnem zboru v soglasju obeh strank ; razdelitev poročil v deželnem zboru po narodnostnem načelu ; zajamčenje podpor cestam itd.; rešitev vprašanja ljudske šole v Gorici; odprava mitnic goriškega mesta; brezobrestna posojila vinorejcem; 100 tisoč gld. zn vipavsko železnico.
Tem neprebranim slovenskim zahtevam bi se bili Lahi gotovo udali, ko bi se pričeta abstineuca konsekventno nadaljevala. Vspeh abstinenčne politike je bil odvisen od edinosti in vstrajnosti vseh 10 slovenskih poslancev in od vi-rilnega glasu goriškega nadškofa. Ako se udeleži seje deželnega zbora nadškof ali le en sam slovenski poslanec, je deželni zbor tudi brez drugih slovenskih poslancev sklepčen, iu abstinenca ninia več pomena. Ko so domnevali slovenski poslanci, da se morda pokojni kardinal Missia vdeleži tudi seje, ki je bila napovedana za dan 27. maja leta 1899, so sklenili pod predsedstvom dr. Gregorčiča, da položijo vsi svoje mandate, ako gre kardinal v deželni zbor. Ta sklep so mu pismeno naznanili, in seje 27. maja ni bilo. Iz tega odločnega koraka naših poslancev je razvidno, koliko je vredno blebetanje lažnjive »Soče", da je kardinal Missia pognal dr. Gregorčiča sub oboedientia canonica v deželni zbor.
Od virilista našega deželnega zbora ni pretila več nevarnost naši abstinenčni politiki, treba je bilo le vstrajnosti iu edinosti med slovenskimi poslanci, in uspeh bi bil gotov. Toda edinost je rušil dr. Tuma. To je priznal 1. 1901 v »Učiteljskem Tovarišu" z besedami: »Ravno m o j e s t a 1 i š č e, katero sem zavzemal glede abstinence in učiteljstva, je privedlo do razpora z večino deželnozbor-s k i h p o s 1 a n c e v."
In res I Kmalu po klubovi seji meseca januvarja leta 1898 je začel proti abstinenci rovati iu spletkariti. V kritičnem času, ko je bilo solidarno postopanje slovenskih poslancev in tajnost pogajanj med obema strankama najpotrebnejša, je razkril nadučitelju Vrtovcu, kako so stale reči glede abstinence ter dal povod časnikarskemu boju učiteljstva proti slovenskim poslancem in abstinenci. Ta boj je sicer dr. Tuma leta 1899 obsojal ter pisal v članku »Abstinenca": »Časnikarski boj učiteljstva proti poslancem in abstinenci mi je bil neljub, ker je bil jako usoden čas, da ne bi abstinence popolnoma diskreditirali. Zaradi tega sem vedno obsojal nastop učiteljstva proti deželnim p o s 1 a n c e m in abstinenci, ker je bil v tako kritičnem času jako nevaren."
A to je bilo le golo farbanje javnosti. kajti leta 1901 je pisal dr. Tuma, v »Učiteljskem Tovarišu", da je »s i m-patično sprejemal odpor učiteljev proti abstinenci* iu da je dajal učitelstvu naravnost prav, da je zahtevalo aktivno politiko.
Kakor Vrtovca, je informiral dr. Tuma o abstinenci tudi Gabrščeka, ured-
nika „Soče". Ta politiški otročaj je potem povedal v »Soči" 18. aprila 1899 Italijanom in vladi, da med slovenskimi poslanci ni edinosti glede abstinence in je kasneje v svoji strasti in politični kratkovidnosti celo izblebetal, da so bile zaupnice, ki so odobravale abstinenco, večino m a naročene!
Kar niso škodovali abstinenčni politiki žurnalisti, katerim je dajal Tuma informacije, ji je škodoval on sam. Na občnem zboru »Sloge" 25. maja 1. 1899. je nastopil proti dr. Gregorčiču in abstinenci. Ker je pa zadel na odločen odpor, je sam predlagal dr. Gregorčiča za predsednika »Sloge" in je zatrjeval, da hoče ž njim složno sodelovati. A še tisti dan je šel za dr. Gregorčevim hrbtom h kardinalu, ter se ž njim raz-govarjal zaradi vstopa v deželni zbor. 26. maja so imeli slov. poslanci klubovo sejo, v kateri so se posvetovali, kaj naj bi storili, ko bi šel kardinal zopet v deželni zbor. Povedali smo že, da so sklenili odložiti mandate, ako bi deželni zbor postal sklepčen brez slovenskih poslancev Pri tem posvetovanju je bil tudi dr. Tuma navzoč in je soglašal s sklepom ostalih soposlancev ter je ž njimi vred podpisal pismo do kardinala. A niti zinil ni o tem, da je bil prejšnji dan pri kardinalu ter da se je ž njim razgovar-jal glede vstopa v deželni zbor. 29. maja je šel h grofu Coronini-ju ter mu povedal, da se hoče pogajati z dr. Pajerjem zarad vstopa v deželni zbor. Pri tej priliki je izjavil, da je on pripravljen iti v deželni zbor, če bi tega tudi nobeden drugi slovenski poslanec ne storil.
Meseca avgusta je izdal v članku »Abstinenca" vse klubove tajnosti obravnave in glasovanja glede abstinence ; meseca decembra je celo poslal v Trst zaupno osebo, ki je nagovarjala vlado, naj razpusti deželni zbor, češ, da je ljudstvo proti abstinenci, iu da pojdejo novi — seveda Tumovi — poslanci v deželni zbor.
S takim rovanjem in spletkarjenjem je dr. Tuma in njegov tedanji oproda Gabršček ..bstinenčno politiko popolnoma diskreditiral. Italijani in vlada so zdaj vedeli, da je med slovenskimi poslanci tudi eden, ki je pripravljen opustiti abstinenco ter omogočiti sklepčnost deželnega zbora — in abstinenčna politika slovenskih poslancev je bila le še — prazen strah. Italijanski poslanci so bili že pri prvih pogajanjih privolili v marsikatere zahteve slovenskih poslanccv iu so bili razpoloženi privoliti tudi še v na-daljne zahteve. Ko so pa videli, da ni na slovenski strani jedinosti, niso hoteli nič več privoliti in začeli so se celo temu umikati, kar so bili že poprej pripravljeni dovoliti. Pogajanja med slovenskimi in italijanskimi poslanci so se potem popolnoma razbila, slovenski poslanci so šli v deželni zbor praznih rok, in tri leta so bila izgubljena. — Slovenci niso s svojo abstinenco nič dosegli. Zakaj ne? Na to vprašanje je odgovoril Gabršček v »Soči" leta 1899 z besedami: »Očividno zategadel ne, ker so merodajni krogi vedeli, da slovenski poslanci v tem pogledu niso jedini." Kdo je rušil edinost med slovenskimi poslanci ? Dr. T u m a. Kdo je razkril Italijanom in vladi, da niso slovenski poslanci glede abstinence edini? Gabršček in njegova »Soča". Zato pa sta Tuma in Gabršček kriva, da so Lahi odklonili slovenske povsem opravičene zahteve. Posledica tega je, da ni dobilo učiteljstvo zvišanih plač, da nimamo v Gorici slovenske mestne šole, da so Italijani še vedno absolutni gospodovalci v deželnem zboru in odboru, skratka, dobo »suhih let" imata dr. Tuma in Gabršček na svoji vesti.
Odklonitev slovenskih zahtev je bila voda na dr. Tumov mlin. Ko bi bili Italijani te zahteve sprejeli, bil bil zavladal mir na Goriškem, in pozicija dr. Gregorčiča in grofa Coroninija, ki sta pri pogajanjih z Italijani zastopala Slovence, bi bila postala vsled takega vspelia še trdnejša.
V	dobi miru in zadovoljnosti pa bi bil goriški razkol nemogoč, dr. Tumov načrt nei«yršljiv. Dr. Tuma, ki je hlepel že od nekdaj po primatu med goriškimi Slovenci, je hotel imeti svojo stranko, po kateri naj bi splezal na vrhunec. Ko so se leta 1899 vršila pogajanja z Italijani glede slovenskih zahtev, je bil načrt že zasnovan, kako naj se složno delovanje goriških Slovencev razbije ter omogoči ustanovitev nove stranke. To dejstvo opisuje Gabršček v .Soči* z besedami: »Ko so poslanci kovali ona slovita pisma
na dr. Pajerja — smo že imeli sedanji razkol."
Dr. Tuma je intrigiral iz sebičnih strankarskih nagibov proti abstinenčni politiki slovenskih poslancev, ker ni privoščil vspehov dr. Gregorčiču in njegovim sodrugom ter upal priti potoni razkola do svojega cilja. Saj ni mogel ta človek nikdar prikrivati svoje zavisti do vsega, kar ni izšlo iz njegovih možgan, saj je metal povsod le polena pod noge drugim, ki so se trudili, da bi kaj dosegli. Ko je spravil ad absurdum abstinenco slovenskih poslancev, je ustanovil s pomočjo Gabrščekovo svojo stranko, razbegal naše ljudstvo in zanetil sovraštvo po deželi. Pri zadnjih deželuozbor-skili volitvah je propadla sicer večina kandidatov nove stranke, a izvoljen je bil žalibog dr. Tuma. Politični položaj v deželnem zboru je ostal takošen, kakor-šeu je bil pred abstinenco: Lahi imajo večino, Slovenci smo zopet v manjšini. Da bi mogla slovenska manjšina s skrajnim korakom doseči večjih vspehov, o tem ni po britkih skušnjah prejšnjih let niti govora, dokler je med slovenskimi poslanci nestalni, nedosledni, nezanesljivi človeški stvor, kateremu je ime dr. Tuma. Kot manjšina smo izročeni — da rabimo Gabrščekove besede iz leta 1900
—	laški večini skoro da v milost in nemilost. Besede, katere je govoril dr. Tuina istega leta na shodu v Dol. Vrtojbi, veljajo tudi danes, da je namreč 10 slovenskih poslancev proti 11 laškim brez vsake veljave in moči in da slovenski poslanci ne smejo drugega zahtevati nego miloščino občinam iu okrajem.
III.
Kakor smo že povedali, se je dr. Tuma na shodu v Vrtojbi izrazil, da naši poslanci ne smejo druzega zahtevati nego le miloščino občinam in okrajem. Naši poslanci so tudi res v tem pogledu v zadnjih zasedanjih deželnega zbora dosegli, kar more manjšina sploh doseči. S previdnim, modrim postopanjem so iztisnili iz laške večine za svoje volilce kolikor je bilo mogoče. Saj je morala še celo zlovoljna »Soča" priznati, da so se v lanskem zasedanju res dale precejšnje svote tudi za slovenski del dežele".
Zdaj pa poglejmo hujskače okolo „Soče-' I
Kar so v prejšnjih letih priznavali kot edin vzrok slovenskih nevspehov v deželnem zboru in odboru, tega nočejo zdaj nikakor več priznati, čeravno imajo Italijani še vedno večino v deželnem zboru iu odboru. Zdaj ne iščejo več vzroka naših nevspehov v laški »premoči", v laški večini, zdej trdijo, da je »izgovor: smo v manšini! le predrzno slepilo".
Poprej so trdili, da je na slovenki strani, dokler ne pridemo v deželnem zboru do večine, mogoča le politika drobtinic. Zdaj pa pišejo: »Gregorčiču in pajdašem je mar edino le še to, koliko pade denarja s Pajerjeve mize za Slovence: za ceste, kak vodnjak, nekaj podpor občinam, par stotin za »Šolski Dom". To očitajo zdaj dr. Gregorčiču zlovoljni, nedosledni hujskači, ki so poprej trdili, da kaj drugega sploh ni mogoče doseči, dokler smo v manjšini, da »slovenski poslanci ne smejo drugega zahtevati nego miloščino občinam in okrajem."
Leta 1900 so trdili, da so Italijani absolutni gospodarji v deželnem zboru, da Italijani skrbijo več za Furlanijo kakor za slovenski del dežele in da tiči vzrok temu le v premoči Lahov v deželnem zboru. Zdaj pa trdijo ti obrekovalci, da je podkupil dr. Pajer »klerikalce" s skledo kronic, da je razdelil med nje zaslužke in da vlada še le od takrat naprej v deželni hiši le laška volja, da še le od takrat odločajo v vsem Lahi, ki poznajo le sebe, Slovencem po mečejo drobtinice pod noge.
Ta »skleda kronic" ima svojo zanimivo zgodovino. N i s m o b i 1 i mi, b i 1 a j e „S o č a“, ki je pred deželno-zborskimi volitvami zahtevala že leta 1900 zvišanje plač deželnih uradnikov in deželnih odbornikov. Po ustanovitvi dr. Tumove stranke je trdila, da so deželni odborniki veliko preveč obloženi z delom in t a k o slabo plačani kakor v nobeni drugi deželi. Plače deželnih uradnikov je imenovala majhne in uprav sramotne ter zahtevala, da se zvišajo. Plače so se tudi res prav izdatno povišale, dr. Tu-
mova stranka je bila že določila svoja kandidata za deželni odbor, namreč dva kranjska rojaka, izmed katerih je bil prišel eden na Goriško še le kratko pred deželnozborskimi volitvami. Stranka je imela že vse pripravljeno, tudi „za-služki“ so bili na papirju razdeljeni manjkal je le še srečen izid volitev. Pri deželnozborskili volitvah je prodrla nova stranka le s tremi kandidati, in v deželni odbor sta bila izvoljena po parlamentarnem običaju kandidata večine slovenskih poslancev. S tem je splavala »skleda kronic" po Soči, in ,,Soča“ je začela zdaj razsajati, zmerjati in hujskati. Enega deželnega odbornika jc zmerjala s kvintatom neporabne žegnane mase, drugega s kvintalom neporabne nežegnane mase. Dr. Gregorčiča in njegove sodruge imenuje prodance, Pajer-jeve hlapce, izdajalce slovenskih interesov itd. tri „napredne“ poslance pa povzdiguje v deveta nebesa, češ, 10 takih poslancev bi premeuilo popolnoma položaj v deželni hiši. Proti slovenskim poslancem hujska „Soča“ še posebno kmečki stan, za katerega se ni brigala, dokler je operirala s trgovci in obrtniki. Še le izid zadnjih deželnozborskili volitev jo je poučil, da pri nas odloča pri volitvah kmečko ljudstvo. Od takrat naprej hujska kmeta proti ,,klerikalnim" poslancem, češ, ti „prodanci“ se ne brigajo za kmeta, od takrat naprej se štuli za zaščitnico kmetskega ljudstva. Jasno je, da je to le brezvestno hujskanje, le nesramen lov ua kmetske volivce zaradi
—	sklede kronic.
On — hvaležni sinko.
Državnozborske volitve se bližajo hitrimi koraki in naravno je, da vzbujajo marsikoga k urnejšemu delovanju nego je bil sicer vajen. Delavnost se Njemu ne more odrekati, kajti povsod se vidijo strahovite posledice njegovega nesrečnega „dela“. Vendar ne da se tajiti, da tudi On je podvojil svojo delavnost, odkar so razpisane državnozborske volitve, in da v svojih zmešanih, nasprotujočih si duševnih proizvodih se spominja posebno rad „svojega očeta" na način, ki je lasten le skrbno vzgojenemu sinu, ki se trudi poplačati dobrote, katere je prejel od »svojega očeta".
Na dr. Gregorčiču ni bilo najti dobre dlake; a nakrat je On iztuhtal, da dr. Gregorčič je nekak stvaritelj in gospodar sedanjega narodno-gospodarskega položaja v deželi; to pa le radi tega trdi, da bi mogel „svojemu očetu“ po-ribati pod nos, da on je kriv krivic, ki se v deželi v resnici gode, ali katere se hvaležni sinček sproti, kakor zahtevajo stavci, izmišljuje in pomnožuje iz plemenitega namena, da bi „svojega očeta" pred svetom očrnil in osramotil.
Dr. Gregorčič ne zanika svojega sodelovanja pri ureditvi deželnih financ, na katere sedaj deželni zbor in odbor s ponosom kažeta, vendar pa ne prisvaja sebi vseh dotičnih zaslug, marveč jih prijateljski in brez zavisti deli s svojimi tovariši v zboru in odboru. Ponosen je tudi on na finančne uspehe v deželi, ki so se posrečili sedanjemu zboru in odboru v meri, katere uiti sami niso pričakovali. Brez strahu, da bi mu mogel kdo ugovarjati, trdi dr. Gregorčič, da v nobeni dobi se ni storilo za gospodarstvo in kmetijstvo toliko, kakor v sedanji dobi.
A z žalostjo mora priznati in znova javno pribiti, da On, hvaležni sinko, ki toči krokodilove solze in se norčuje z resnico, je z vsemi štirimi deloval proti zboljšanju deželnih in občinskih financ, in sicer iz strankarskih in osebnih razlogov. Ko je govor o narodnem gospodarstvu na Goriškem, naj se skrijejo, kakor miši v luknje vsi tisti, ki so delovali potom tiska in govora za kapitalista in bankirja na škodo ubogega davkoplačevalca, katere-remu se zdaj dobrikajo, katerega bi radi premotili. Oškodovali so deželo in občine pri užitnini za visoke zneske; in zdaj se drznejo v svoji nesramnosti povzdigovati celo proti rešiteljem dežele Take bloje je zmožna le naprednjaška brezstidnost.
Hvaležni sinko očita »svojemu očetu“, da je Pajerjev hlapec. Ni nam treba ponavljati, da je to očitanje povsem iz trte zvito; a tega nočemo zamolčati, da se je ta, ozirotna njegova stranka veliko prizadeval, da bi ga Pajer vzel za hlapca, česar ta ni hotel storiti, dobro računajoč, da ako On s .svojim
očetom" tako postopa, kakor je sploh znano, kako bo še le s svojim gospodarjem. Dr. Graziadio, prvi kriminalist v deželi, je bil posredovalec ter ni opustil nobene prilike, da ne bi bil silil na sodelovanje italijanskih zastopnikov s slovensko napredno stranko. Vse zastonj. Oni, ki so se silili in so bili pripravljeni k žrtvam, niso bili sprejeti, ker Italijani jim niso upali in ker se jim je zdela družba nekoliko čudna. Dr. Gregorčič se ni nikomur usiljeval in se ni z nikomur vezal, pa je dobro izhajal s Pajerjem in z Italijani, ker so mu zaupali in so ga spoštovali kot moža, o katerem se vč, kaj je v njem. Oni, ki so iskali zveze in so bili zavrnjeni, se hudujejo ter očitajo dr. Gregorčiču, da je tak, kakoršni so hoteli oni biti.
Ali se 011 ne spominja, kakšna do-govorjenja med Italijani in slovensko napredno stranko so se vršila v početku sedanje dobe radi odborništva? Ali On ne vi, kako je odposlanec slovenske napredne stranke pred ožjo volitvijo za državni zbor šel v Italijanski liberalni tabor, da bi se tam »informiral", kakor je sam priznal, kako reči stoje? Ali On ne ve, zakaj so italijani glasovali za potrditev druge izvolitve dr. Treota, dasi je bila še bolj nepostavna kot prva? Ali On ne vč, za kakšne pogoje je bila pripravljena slov. napredna stranka pri tej priliki? Ali je On pozabil, kako so naprednjaki razglašali v dunajskih listih pred zadnjimi volitvami, da bodo složno postopali z Italijani v deželnem zboru ? Ali je O.i pozabil, kako je dr. Tuma v javni seji ponujal roko italijanski stranki na podlagi svobodomiselnih načel?
Stranka, ki je toliko storila, da bi se vdinjala pri Lahih, ki je bila sramotno odgnana s svojo prošnjo, ker jej niso upali in niso imeli nikakih želj po njeni družbi, se zadira v dr. Gregorčiča, ker uživa splošno spoštovanje pri Slo-vencih in Lahih in je s svojim zmernim, previdnim postopanjem dosegel, kar je bilo mogoče doseči.
Da zna dr. Gregorčič tudi odločno nastopiti, kadar potreba nanese, lahko potrdijo njegovi tovariši, ki morajo pričati, da so se več ko enkrat razpravljali in sklepali skrajni koraki v klubu, ki so pa postali potem nepotrebni, ker so se dotične zadeve po njegovem posredovanju poravnale.
Takih mož potrebujemo; ne pa kričačev, ki samo razdirajo, kar drugi zidajo, iu prepir sejejo, kamor pridejo.
Volitve v Gorah.
Dolgo časa je pekel Kramarjev Drejc iz bližnjega Kobarida svoje kandidate za državni zbor. Pravim: Drejc iu svoji, ker že tudi tu v Gorah vemo, da je cela bivša »liberalna*, potem .naprednjaška", zdaj neki »ljudska" stranka Drejc sam. V Gorici veže mlade, neizkušene ljudi nase v »Zadrugo" in .Posojilnico", na deželi pa z lažmi v »Soči". Dolgo časa je pekel, slednjič je privlekel nam za lase iz peči našega g. dohtarja iz Tolmina. Težko je šlo, ker se je g. dohtar branil do zadnjega hipa z vsemi štirimi. Zameril se mu je bil Drejc in njegov »štab4 pred leti, zato je pobegnil k nam v Tolmin. Koristolo-ven pastir, koristolovna čreda! Govorilo se je pri nas, da sta si prišla takrat v Gorici dva dohtarja navskriž, t. j. naš naš tolminski in pa tisti kraški, ki je nam prišel pret nedeljo na Grahovo ponujat našega dohtarja iu o katerem so pravili, da je koncipjjent pri dohtarju Gilčvertu v Gorici. Šlo se je namreč, kdo bo dohtar pri tisti .Zadrugi" v ^Trgovskem Domu", kar nese na leto neki več, kakor zasluži naš duhovnik v dvajsetih letih. In zmagal je kraški dohtar našega tolminskega. Ta pa — ne bodi len — je pokazal Drejcu in celemu .štabu" figo in utekel v Tolmin. In prav je imel. Vsak delavec je vreden plačila. Ko sta Drejc in tisti dohtar Tema upe-ljala liberalizem v Gorici, se je vzdramil na liberalnem polju tudi naš tolminski dohtar, ki je živel takrat še v Gorici. Vse se je pri nas čudilo, ko smo čitali njegovo ime zaporedoma v .Soči". Od kod naenkrat taka agilnost, taka delavnost, smo se izpraševali. Edni so rekali: Gospod je prepričan „liberalec“, zdaj je prišel njegov čas, žrtvuje se za svoje politično prepričanje; drugi so pa rekli: Počakajmo, bomo videli, kako se stvar razvije. In razvila se je prej, ko smo mislili. Ko volkovi lovijo plen, so edini,
ko ga vjamejo, se stepejo. In plen so bile tu „svitle kronice", katere daja zaslužiti svojemu odvetniku tista »Zadruga" v »Trg. Doinu-1. Ko je bil tisti kraški dohtar še v Postojni, sta ga Drejc j iu dr. Tema zvabila v Gorico, kazaje mu na „svitle kronice- deželnega odborništva Ali to je bil račun brez krčmarja. Krčmar so bile naše deželnozbor-ske volitve. Kraški dohtar pa je hotel j imeti obljubljene zaslužke. Deželni odbor je zaprl mošnjiček, morala ga je odpreti »Zadruga" v „Trg. Domu". Naš tolminski dohtar ni pa gledal tega z mirnim očesom. Potil se je že par Tet za »liberalizem', iu to ni bilo njemu tako lahko. »Liberalizem* brez zaslužka naj hudič vzame, si je mislil, in ker mu je zadnjega odnesel kraški dohtar, je prvega zabrusil Drejcu v obraz, iu hajd v Tolmin I Tako je končal prvi akt komedije, o drugem prihodnjič.
Laharnarjevemu	obre ■
kovalcu nekaj	odgo -
vora.
Iz Avbcra.
Gromelo bode v liberalnem taboru, da se z nedostojnimi sredstvi in hinavsko blati čast svojega bližnjega. Tega pa ne vidijo sfanatizirani libcralčki, da nosi sleherna številka Drejceve „Soče“, ki ugieda luč dneva, v sebi več gnjusobe, obrekovanja in laži iz kaluž, preštetih kraškili pudret-agentov, kakor bi se upal najboljši list napisati v enem letu.
Čital sem v 42. štev. „Soče“ dopis iz Avbera, v katerem si upa dopisnik zastopati mnenje vseh Občinarjev. Mera potrpežljivosti je polna. Klin s klinom! Pokazati hočem javnosti, kolika resnicoljubnost vlada v sedanjem volilnem boju v nasprotnem taboru.
Naše ljudstvo se briga z veliko vnemo za predstoječe državnozborske volitve, nikakor pa se ne navdušuje za strokovnjaka v kmetijstvu, ker ne bode potrebovalo na Dunaju poslanca, ki bode v zbornici cepil trte in lovil uši, ampak takega, ki bode z vso vnemo sledil razpravam v zbornici in bode uporabljal vsak ugoden trenutek in vsako priliko koristiti svojini volivcem. To pa bode dosegel le tisti, ki je na političnem polju popolnoma dozorel ne pa le zadostno naobražen. Če pa je, »Sočin" dopisnik iz Avbera prepričan, da bode morebiti Štrekelj, ki se še v deželnem zboru ni skazal kot poseben in spreten politik, uspešno deloval v državnem zboru, ni še rečeno, da so že vsi Avberci istega mnenja, in da so že prisegli na dopisnikovo zastavo. 14. maja šele se bode pokazala resnična volja in misel vseh zavednih Avbercev in Kraševcev in nič poprej. Saj je še vsem Avbercem dobro v spominu, kako je večni županski kandidat že sedel v mislih na županskem stolcu, kako se je že vozil celo po nakelski županiji, misleč, da nosi že županski portfel v žepu, kako je na predvečer napivala večina starašin novemu županu — — ali ljudska volja in tisti prekl... plakati so ga drugi dan zvrnili — — — —. Minuli so časi, ko je volja enega ali dveh kričačev morala biti volja vseh. Ne vino, ne deuar, ne tepež, ne puškina kopita in tudi ne sladke besede ne bodo odločevale, ampak prosta ljudska volja po dobro premišljenem preudarku.
Res je naš kmet trpin. Ali trpin ni postal šele meseca marca ali aprila, ampak je trpin že leta in leta. Avberški in sploh kraški kmet je bil trpin že takrat, ko je liberalni Treo in njegov štab kupoval po Krasu častno občanstvo. Jedli so kupci že v i drugih krajih »peršut", dokler ni »Kraški vrh" rešil laži-napredne časti. Ubogi trpin kmet je zaslužil zato, da je delal po volji svojih mogotcev, da ga dopisnik primerja z »Miškotom". Niso li krivi tega ravno tisti, za katere se poganja dopisnik. Ni li po hvalisanju in povzdigovanju Štrekeljevem na nekem shodu o samem sebi rekel Treo: .Mi nismo ničesar storili!" Pa pravi dopisnik, da klerikalci delajo proti ljudstvu.
Vprašamo ga: Kako pa je delal liberalni Treo za svoje dobrotnike Avcerce in sploh za svoje volilce v deželnem zboru? Kako je delal kmet Gabršček za svoje volilce v državnem zboru?
Pojasnite, dopisnik, županski kandidat, tajnik, raje ljudstvu po podatkih županskih in deželnih proračunov, koliko koristi do-prinaša kmetu le vinska užitnimi 1. vasi, 2. deželi, katero so dosegli zgolj tisti, katere imenuje dopisnik kmetske sovražnike. Te podpore pa, o katerih kriči danes liberalni tabor, da sta jih dosegla Treo in Štrekelj za kmeta, se ne bi bile nikdar izvršile, ko ne bi bilo klerikalcev, ki so šli po kostanj v ogenj. Kako je lahko brati in predlagati v deželnem zboru prošnje in resolucije skrpane s pomočjo vseh liberalnih doktorjev, katere mogočno prebira Štrekelj kot sad svojih možgan in iste tudi doseči, ko se je našel precenljiv zaklad, katerega sta pa hotela pahniti v žep milijonarja Gorupa. Ali niso klerikalci koristili kmetu več le s tem dejanjem, kakor liberalci odkar je njih stranka ugledala luč sveta.
Dalje pravi dopisun, da je klerikalna stranka nasprotnica ljudstva, ker usiljuje Laharnarja, ki ima od vlade vezane roke, ki je vladen kandidat in je bil mogočen glavar.
Dr. Laharnar ni vladen kandidat, ker ga ni vlada prisilila, da kandidira odlični kraški rodoljubi in župani, ki poznajo njegove zmožnosti in njegovo čuteče srce za ljudstvo bolje kakor dopisnik. Njihovemu glasu in prošnji se je udal, kar jasno kažejo razna pisma.
Dr. Laharnar nima vezanih rok 1) ker se službi odpove po izvolitvi in 2) sploh ne, ker je vlada odgovorna parlamentn ne pa državni poslanci vladi. Če pa misli dopisun, da je Laharnar vezanih rok, je že bolj zavezan vladi c. kr. vinarski nadzornik A. Štrekelj in odvisen od iste, ker je njenega plačila potreben, da preživi sebe in družino. Delavec ki služi je od gospodarja odvisen, če se pa gospodarju odpove in uživa le užitek tega, kar si je sam založil, ni od gospodarja več odvisen.
Krutež in ošabnež pa Laharnar nikdar ni bil. Poznal je v službi le eno pot, pot resnice in pravice. Če pa Laharnar ni hotel pripoznati , protekcionszistema“, in da je v njegovih očeh priprost trpin istovreden kakor vaški mogočnež, ter se ni hotel z istim bratiti in se mu prilizovati, ampak ga za prestopke kaznoval, tako tudi dopisnika iz Avbera, ni s tem rečeno, da je bil krut in mogočen.
Ravnega, pravicoljubnega in poštenega človeka, ki se ne da ne po prijateljih, ne z denarjem in ne s hinavsko-sladko besedo odvrniti od pravične poti in ki z vso odločnostjo hrepeni in zahteva in tudi sam hodi po poti resnice, pravice in jednakopravnosti bodisi sedaj pa za veleposestnika ali ubogega trpina, takepa človeka potrebujemo, da bo nas zastopal in neizprosno zahteval naše pravice. Dr. Laharnar se je v tem oziru pokazal za časa svojega službovanja v Sežani kot jeklen značaj in trdno smo uverjeni, da nas bode on zastopal in z isto odločnostjo in »krutostjo" zahteval v državnem zboru naše pravice.
Klerikalci ga nam nikakor ne silijo, kakor trdi dopisnik, to je navada nasprotnikov naših, oni nam ga le priporočujejo. Sila je pri tej kandidaturi brezpotrebna, ker gluh in slep mora biti in maslo mora imeti za možgane tisti, ki bi ne uvidel, da je samostojen, neodvisen in v politiki popolnoma izvežban dr. Laharnar bolji kakor c. kr. kmet Štrekelj, ki bi bil kimavec, pokorni sluga in slepi izvrševalec Gabrščekovih in njegovega odbora načrtov v državni zbornici.
Višek smešnosti, hudobe in lažnjivega obrekovanja pa kaže dopisun v koncu svojega sfanatiziranega dopisa. On pravi: Občine so imenovale Laharnarja častnim občanom zato, da bi se njegova krutost bolj ublažila.
Pozivam fantasta, naj imenuje samo eno občino izmed 13., ki je storila to k
uzroka, katerega on navaja. Misli morda dopisnik, da razpolagajo in prodajajo po 400 K tudi druge občine častna občanstva in to še takim možem, katerega niti vse starešinstvo ne pozna in ki nimajo niti trohice zasluge za občino kakor v Avberu. Grozno se motiš. Kraševec si in vendar Kraševcev ne poznaš.
Preidem k nagajanju Sežancev in k vodnjaku za Avber. Ko bi bili Občinarji naših vasi na Krasu bolj edini in se med seboj tako ne kavsali in zavidali, bi sc bil marsikateri lep Laharnarjev načrt uresničil, marsikateri tisočak bi bil privandral na Kras. Pri vprašanju vodnjakov hotel je sleherni ga imeti pred svojo hišo. To povej dopisun svetu, kako si motil in podpihoval ljudi misleč, jaz imam vodnjak, za druge mi ni mari, tako dolgo, da je padel načrt za vodnjak pred cerkvijo na trgu. Kdo je kriv nesloga in zavist ali dr. Laharnar? In v Sežani! Sleherni gostilničar bi bil rad videl živinski trg pred svojo hišo, posebno pa znani galanter. Ker se niso mogli zediniti, so bili sejmi ustavljeni. Prašam te dopisnik kakšno hvaležnost pa uživa sedanji okr. glavar od znanega galanterja in njegove bande, ker je dovolil tisti prostor za živinski trg kateri je bil galanterju najbolj ušeč?
Dopisnik pravi dalje: Duhovščina ga sili in s tem deluje proti kmetu. Če ne bo nehala pride ob ves ugled. Vprašam te dopisnik kdo je več storil za ljudstvo, kdo je ljudstvo prebudil liberalci ali duhovščina? Kdo je pokazal kmetu, da je kmetski stan opora in moč države? Kdo je pobudil kmeta do narodne zavednosti? Kateri stan se še dandanes neustrašeno trudi, da zadobi narodu pravice, katere mu pristojajo bodisi sedaj na Krasu, v Istri, na Kranjskem, v vsej monarhiji in po vsem svetu? Duhovščina in	šola.	In isti buditelji naroda, ista	stranka,
ki	je v	naši Avstriji	dosegla, da	se bode
upošteval vsaj nekoliko ljudski glas in volja, ne pa volja mogotcev, naj ob tem vele-važnem trenotku na ukaz kakšnega falira-nega študenta in njegovega repenčajočega tovariša, nekdanjega njegovega največjega sovražnika, molči ? O ne, nikdar ne I S tem delom za pravičnega, poštenega in neonia-deževanega kandidata si bode duhovščina na ugledu le pridobila nikdar pa izgubila. Da pa dopisunče ne spoštuje duhovščine in deluje na to, da bi ga v tem tudi drugi posnemali vedo vsi in	tudi, zakaj.	Kako bi
se	dalo	v času službe	božje, če bi	vlovil na
svojo mrežo kaj več kalinov, spiti marsikateri liter, karte in krogle bi se marsikaterikrat lahko prevrgle in marsikatera hudobna spletka bi se v tem času dala zmeniti in izvršiti, ko bi Avbcrci te poslušali.
Tomajskini agitatorjem smo pošteno povedali, da so jo odkurili z dolgim nosom. Tako pravi dopisun. Natančneje sem se informiral, ker me je stvar zanimala, posebno pa, koliko resnice je na stvari. Res so bili nekateri Tomajci v Avberu ali agitacija jim ni bila v mislih. Ker se pa sploh mnogo govori o politiki, zasukal se je pogovor tudi na vprašanje kandidatov. Povem ti, dragi dopisnik kratkega spomina, in vsej javnosti, da niso slišali nobene in tudi odkurili jo niso, ampak naravnost povedano: Prijazno so bili sprejeti, ljubeznivo postreženi, igrali so na krogle, po se pogovarjali, in liberalnega kričača prepričali, da bi bil Laharnar v slučaju izvolitve mož na pravem mestu, in bolji kakor Štrekelj. Prijazno so se poslovili pozno zvečer, pa se upaš reči, da so jih slišali in jo odkurili, ko se vendar govori po Avberu, da se celo nadeja nekaj
žlahte — — v Tomaju — — kaj ne.....................
Kdo ima daljši nos? Altro che odkurili
in pošteno povedali. Povej jasneje kdo jo je odkuril in komu ste jih povedali pa boš zvedel še kaj več, da bodo plavi in črni lasje postali sivi, in tudi kaj je odgovoril eden sam ne pa mi A v b e r c i. Konečno pravi dopisnik: Za smeh skrbi s svojo kandidaturo Lojze Večerina.
O ne, se motiš. Lojze Večerina je pomilovanja vreden človek, za smeh pa skrbi po skalovitem Krasu kompanija Štrekljevih
agitatorjev, način njih agitacije in sredstva katera uporabljajo.
Kričači, nezreli fantolini, nekaj propalic, nekaj maslenih loncev, falirani študenti, nekaj frakarjev, nekaj oseb, ki stoje na robu finančnega poloma in rancega — — — Pipana tomajskega — — žlahta.
Take ljudi naši Kraševci dobro poznajo in obdarujejo njih trud s tein, da jim ničesar ne verjamejo in ne zaupajo. Prej in slej ti ljudje kmeta nc poznajo, ob času volitve pa, ko je treb;' da oni dosegajo svoje namene nas potrebujejo in se nam hlinijo. Ali minila je doba njih gospodstva na Krasu. Napredna stranka nam je že odprla oči, da je napredna v laži in samohvali, nazadnjaška pa v olajševanju bede kmetskega stanu.
Nam Kraševcem silijo kmeta in obrekujejo učenega doktorja, v isti sapi pa usi-Ijtije goriški okolici c. kr. uradnika in Tolmincem dohtarja. Kraševci tedaj v očeh napredne stranke niso vredni, da bi nas doktor in odličen politik zastopal, ampak kmet — ušivec — (pod tem imenom ga poznajo naši ljudje ker je iskal trtno uš) — mora biti, ki bo piskal na GaberŠčekovo piščalko, da ostanemo zapostavljeni kakor smo bili do sedaj še naprej. Ali ušteli se bodo. 14. maja hočemo pokazati, da smo vredni tudi mi odličnega, učenega zastopnika, ne samo zadostnega, ki bode neodvisno zastopal naše težnje.
Za Štrekljevo kandidaturo bodemo pa poskrbeli s pojasnitvijo ne le, da ni spoštoval 4. božje zapovedi, ampak še z drugimi pojasnili, da se bode z isto zgodilo tako, kakor si je pred leti s kandidaturo dr. Staničevo.
Kandidat našega okraja je edino le dr. Peter Laharnar!
O	priliki še kaj več!
Kraški sin.
flli pojdemo volit?
To se zna, da. In volili bomo v teh zmedenih čaBih za katoliško stranko. Pa tndi drage bomo pregovarjali za to ter jim izpodbijale razne varljive ogovore in izgovore proti dobrim volitvam. Menim pa, naj bi se to tndi v javnosti storilo.
1. Naveličal sem se teh v o 1 i te v; v e d n o I e voli in v 0 1 i!
Seveda ni prav prijetno; ali kaj se hoče; če mnogi izostanejo pri volitvah zato volitve še ne ponehajo. Saj je treba v človeškem življenja sploh večkrat ugrizniti v .kislo jabolko", naj bo pa še to. Paraetnik vzprejme, to, čemar se ni ogniti, kristjan pa stori to zaradi Boga in Bi tč napraviti „čednost iz sile.*
2. Hojglas ne bo odločil; saj opravijo tndi brez mene.
Tako pravi marsikateri in ostane doma. Kdor pa tako govori, kaže, da se ne zaveda svojih dolžnosti in to ni lepo za kristjana. Vprašana pa tndi: Ali pa veš, da reB tvojega glasa ne bo treba? Za naprej se tega ne more reči, in v mnogih Blačajih je odločil en sam glas. Ako bi bila imela katoliško-na-rodna stranka en glas več, pa bi ne sedel liberalec v zbornici. — Ali ni tndi nekoliko častiljnbje češ: če me hočejo imeti, kličejo naj me, vabijo in povzdigujejo ? Za dobro stvar delati je treba brez povzdigovanja. Sicer pa, saj Te vabijo z agitiranjem in prigovarjanjem o javnosti, na shodih in zasebno. — Neki bogati Anglež je bival na letovišča v Abladisa na Tirolskem. Bil je tam prav zadovoljen. Kar mahoma izgine — v Londona bo bile volitve. Napravil je pot okoli 300 milj, ostal je v Londona par nr, oddal svoj glas in se vrnil nazaj na Tirolsko. Klobuk z glave pred tako zna-čajnostjo in stanovitnostjo! Tadi letos smo videli na pr. na Nemškem, da so šli starčki v visoki starosti vendar ie volit in pomagat katoličanom do zmage. Take šole nam je treba 1
3. Pri vednih volitvah se izgnbi (n in zapravi denar.
Če tndi; pa ta gre za to, da se izpolni dolžnost in božjo voljo; in tedaj nisi oproščen zaradi izgabe časa in denarja in je tadi za to porabljen čas in potrebno izdani denar dobro obrnjen.
Kaj pa storijo in žrtvujejo nasprot-
niki? No boj6 se žrtvovati časa in denarja, ampak čo skušajo vkupiti ugodni nBpeh, kar je sicer zabranjono.
Poslanec Auspic jo hi! poslal županu v Strasnicu 2000 II. za „šolske potrebe;" ali žnpan mu jih je vrnil.
4.	Premalo poznam moža, kojomu naj dam svoj glas; saj ne včm, ali bo na zadnje prav.
Tega se ne more zahtevati, da bi VBakdo poznal kandidate t. j. ponudnike za poslanski sedež. Ali zato pa so po mestih katol. narodni volilni odbori t. j. združi se več odločnih mož Bkupaj, ki imajo ime in so na glasu kot dobri katoličani in raznmni možje. Ti se skrbno posvetujejo, kateri možje bi bili sposobni za poslance in jih potem nasvetujejo. Takim so lahko da glas z dobro vestjo. Tedaj ta težkoča odpado. Torej nobenega volili, kdor ni voljen na podlagi katoliškega programa in priporočen od katoliškega volil, odbora.
b.Čehočeš volitipo svojem prepričanja, si nakloniš sovrašto, zasmehujejo to, in sepozneje maSčajejonad teboj, in posobno te to težko za -done, česitrgoveoaliobrtnik.
Tudi ta ogovor ne velja, in posebno zdaj ne, ko je volitev pismena in tajna. Saj nisi dolžan, vsakemo na nos obesiti, koga boš volil. Volilni listek se odda zaprt. In trdi pozneje po volitvah te ne sme nihče nadlegovati, ko bi prav izvedel, kako si volil, ker je to kaznjivo po novem zakonn. — In naposled: če bi tadi imel trpeti radi izpolnjevanja svojih dolžnosti, moraš to vsprejeti, če hočeš ostati značajen mož in še veljati pred Bogom kot katoličan. Saj moramo biti pripravljeni kot kristjani ,,trpeti preganjanje zaradi pravice, t. j. zaradi izpolnjevanja dolžnosti in za dobro stvar; ravnati so moramo po pravila. „Baga se boj ne boj se nikogar.11
—	Ko bi ljudem dopadel, bi ne bil božji Blužabnik. — Ne bojto se teh, ki umorijo telo, ampak bojte se tega, ki morč pahniti tolo in dušo v pekel.* — Če so no ravnamo po teh načelih, pa nismo dobri kristjani, in tadi svetnjakib na bodo zaničevali kot neznačajnike, kot plahane vetrnjake.
Knez BiBmark je prišel k neki grofici, hotel je pregovoriti, naj ona pripravi soproga do tega, da bo glasoval pri neki razpravi v drž. zbora, kakor bi bil knez rad imel. Grofica pa odgovori: Gospod knez, treba je ravnati po svojem prepričanju, sicer je človek pla-hun (figa mož).
Na Irskem so hoteli spraviti v zbornico O Conela da bi se ta boril » ljudske pravice. Bil pa je katoliški najemnik zaradi dolgov ▼ ječi lutrskega gospoda. Par dni pred volitvijo se odpre ječa, zakupnika izpustijo in mu odpuste dolg, ali s pogojem, da ne bo volil 0’Conela. Nesrečni možje mislil na ženo in otroke in je omahoval, s teškim srcem je stopal k volitvi; ni reali naj posluša vest, ali naj gleda na lastno korist. Tu pa ma pride nasproti žena, in ko zapazi njegovo omahovanje, zakliče mu: „Kako nesrečniki* Ti hočeš zatajiti prostost Irske in svojo vero? — Ta beseda je izdala, volil je O’Conela, na to je šel spet v ječo k svojemu gospodu. Čast vrlemu možu, dvojno čast pa plemeniti ženi!
Na Poznanjskem so bili odpustili pred nekimi leti več tvorniških delavcev, ker so bili volili katoliško po svoji vesti. Tak delavec je vreden vse časti, sramota pa takemu judovskemu tvorničarja I Tako moško postopanje delavcev bo pripomoglo njim samim iz sažnosti, kjer so v nji.
6.Saj tadi od liberalcev postavljen kandidat je pošten in razumen mož i menim, da torej vendar prav volim.
Tega se ne more odobravati :
a.) Najprej je treba pri volitvah edinosti katoliško-narodnih volilcev. Prej naj razodenejo vol. odbora Bvoje mišljenje, želje in skušnje radi kakega kandidata, ako je pa potem postavljen kandidat, potem: treba edinosti, edinosti, edinosti z volilnim odborom; sicer se glasovi razcepijo in to koristi le nasprotnikom. Le e d i n o s t nas stori močne.
Liberalni kandidat je tndi pošten pravite: nič ni ukradel, nič ogoljufal, ni jemal sleparskih obresti, ni bil še v ječi
—	pošten je pred svetom! Ni dosti! Kaj je potrebno, da se bo poslanec res vestno udeležaval pri posvetovanjih ? Ali je zato zadosti navadna poštenost v zmi-slu sveta? Ne, to še ni dovoljno poroštve. Ali naj spominjam zglede o prejšnjih vo-
litvah? Papež Pij IX jo dejal nekoč: „Simo ta, ki ima vero, ima tudi vest, in brezverni človek je hkratu tudi brezvesten. — Ravno tako sodi tudi ljudstvo, ko pravi: Ta človek nima vere, na toga ne dam nič. Šs nikdar niso dokazali, da je ta nazor napačen, nasprotno nam dokazujejo vsakdanji dogodki, da jo tako : kdor ni veren kristjan, nanj se no moreš zanesti.
V neki avstrijski občini je bil mož, ki je imel marsikatero dobro lastnost: bil je pošten, pravičen, značaj, trezen, razumen, znal je dobro brati in pisati; ali manjkalo mu ie vere. B I je voljen v župana. Ali poslal je tat — izmaknil je več občinam denar.
Bssedo Pijeve so uresničujejo tudi pri poslancih in ministrih.
Torej, če manjka katoliške vere in zvestega vršenja vore tam ni zadostnega poroštva za dobrega poslanca. Nobenega poslanca voliti: kdor ni voljen na podlagi katoliškega programa in se ne izkazuje kot tak.
7. „Naj bi že bilo vso to, da bi le bilo s tora kaj pomagano; pa saj je vse eno, ali volimo tako ali tako; vkljab ved-nim volitvam vendar ni boljše*.
Katoličan mora misliti na to: Storil Bem svojo dolžnost, več prod Bogom nisem odgovoren. Koliko najsvetejših dolžnosti bi človek ne izpolnil, ko bi gledal le na uspeh in bi jih opuščal, kadar bi tega no pričakovali.
Izgovor je še nadalje neresničen. Prvič: ni res da nič dobrega ne dosežejo. D^Begli so dobri poslanci katoliški marsikaj, med drugim tudi to: da sme zdaj VBakdo voliti; da velja delavčev ghs toliko kot grofov I — In če niso dosegli, je krivo, ker jih ni bilo več dobrih. Zt-naprej bodo skušali rešiti kmetiško vprašanje, ker kmečki stan propada. Treba bo razbremeniti kmečka posestva, urediti pravično plačevanje davka; skrajšati vojaško službo, vpeljati splošno zavarovanje za Btarost, obvezno zavarovanje proti vremenskim in drugim nezgodam; ustaviti se zahtevam o brezverski šoli in o ločljivosti zakona t...
Poglejmo na Francosko. Ljalje so sicer vršili kršč. dolžnosti; kar se Uče volitev pa: ali niso šli nič volit, ali pa so volili brezverce. Ali se to ujema? Ali niso sami zakrivili, da so nastale take zmote, da so framasoni vzeli cerkve cerkv. oblastvom izgnali duhovnike, da so vpeljali svojevoljno zakonsko ločitev, brezversko šolo itd. Ljodje volilci so krivi, so krivi, so adeležni pred Bogom I Brani so vraga framasona, rogatega, zakaj Bi prejel tron in državljanske pravice?
Ali ni tudi drugje enako? Ko bi bili storili vbi' katoliški volilci svojo dolžnost, bi se bil že pokazal uspeh.
V Belgiji so framasoni hudo stiskali katoličane. Ko so pa pri volitvah zmagali katoličani, je moralo odstopiti fra-masonsko ministerstvo, višji uradniki, ki so delali po njegovih navodilih, so bili odstavljeni in mnoge napakejodpravljene. Zganiti se je treba, podpirati vestno vis. vladarja z izvolitvijo krščanskih mož !
Če pa ne: ali bo čado, če bodo tadi pri nas metali križ iz sodišč in šol, če bodo tudi pri nas vpeljevali rokovnjaške ciganske poroke samo pred svetno gosposko tor tajili aakramentalni značaj zakona. Ali nimajo občine še dovolj križev zaradi mnogih vlačngarskih (ljudij, bankerta itd. Ali je treba še več prostosti? Ali ne delajo še dovoij preglavice ti otročaji vhljub tema, da se toliko za-bičaje 4. zapoved itd. ali hočete, da vas bodo lastni otroci tepli po glavi, ko bodo prosti katol. kstehizma? Saj že zdaj ne priznavajo nobene veljave od brezvestnih ljudi našuntani. In zdaj hočejo te še s postavo potrditi t In to hočejo brezverni framasoni in librralci, in ti pridejo gotovo s takimi nasveti in predlogi, samo če se bodo upali in se bodo čutili doBti močne po številu I*) Ali ni krati prega-gajalec katoliške vere in morilec Bvojih otrok in sebe, kdor v teh čatih še voli liberalca, ki se ednači z brezvercem in framasonom, ki je hujši sovražnik katoličanom, nego Turek I
Če bi volitve ne dosegle drugega nego to, da se zabrani početje framaso-nov, je to že veliko.
„Kdor more dobro storiti, pa ga ne stori, mu je greh, pravi sr. Jakob*. Torej čuvajte, da radi vaše nemarnosti ne bo narobe. Prav je dejal katoliški škof v Aneci-ju: .Ni ga trenutka v življenja,
*) Ljubljanski liberaleo časnik ti* piSc, da ni Boga in da je treba tudi pri nas francoskih poštar. Podobuo tudi gorilki brezverski Usti.
da bi smeli pozabiti svojo lastnost kot kristjani". Tudi pri volitvah so vere ne sme postavljati na Btran. Ko pojdemo torej volit, pomislimo: Volitev je važna reč, kaj pa pričakajo Bog od mene ta ? Čim važnejša je dolžnost, ki jo vršimo, toliko bolj smo dolžni spoznati, kaj je božja volja. — Čas je, da ljudje izpor.oa-jo važnost in vrednost volitev. Poglejte zopet na Nemško. Lnterska vlada je i izpustila zbornico, meneča, da bode prišlo manj katoličanov v njo. Ali varala se je I Prej je bilo katoličanov 100. zdaj 104 ! Vsa čast takim iziolanim katoliškim vo-lilcem pri volilvah.
Treba pa naposled tudi moliti za srečen izid, pa naj se liberalci še toliko križajo, najsi se nekateri »katoličani" grozijo, da to ni prav. „Prazno je delo brez blagoslova z nebes". Delati — moliti I KristnB bo vendar zmagal vkljnb framaBonom in njih hlapcem!
Kako bomo volili?
Volivna komisija.
Volitev vodi posebna volivna komisija, ki obstoji iz 7 članov, vendar se pa Bme dovoliti, da šteje v občinah, ki nimajo 1000 prebivalcev, volivna komisija le 5 članov. Po navadi je za vBak v oliv ni kraj sestaviti posebno komisijo, le pri obsežnih in zelo obljudenih občinah smo politična oblast odrediti, da ge v eni občini ali enem kraja postavi več volivnih komisij (n. pr. v Gorici). V takem slučaju so volivci razdele po abecedi ali pa po okrajih.
Županstvo mora skrbeti, da se vo-livni komisiji dodeli primeren prostor. Volivni komisar.
Vsaki volivni komisiji prideli politična oblast in sicer za deželno glavno meBto deželna vlada, za druge kraje pa pristojno okrajno glavarstvo volivnegn komisarja.
Ker jo po novem volivnem reda VBaka občina volivni kraj in ker bo zato pomanjkovnlo drž. upravnih uradnikov, zlasti še, ker se bodo vse volitve vršile na en dan, bo politična oblast morala izbrati tadi drage sposobne osebe za la posel. Vsakdo jo po postavi dolžun prevzeti posel volivnega komisarja, toda levoni občini, kjer ima volivno pravico, ker bi sicer ne mogel voliti.
Dan volitve sicer ni uradno-prost, tudi redno ne odpade nu tak dan Šolski pcuk, vender se je zastopnik vlado ope-tovano izjavil, da se ne sme nikemur kratiti pravica, udeležiti se volitev in za ta čas zapustiti urad ali šolo.
Volivni komisar prideli vsaki volivni komisiji zapisnikarja, ki ima voditi volivni zapisnik in vanj vpisati vbo važne dogodke, ki se vrše pri volitvi, zlasti pa vse odločbe, ki jih je sklenila komisija. Postava ne zabraujuje, da bi no bil kak komisijski član obenem zapisnikar. Po navadi ta posel prevzame občinski tajnik.
Kako se vrši volitev?
S pričetkom ure, ki je določena za izvršitev volitve, nastopi volivna komisija svoje pravno opravilo. Volivni komisar ni član volivno komisije in se tedaj tudi ne sme udeleževati glasovanja v njej. Mora pa med vsem volivnim opravilom sk beti za to, da se pri volitvi vzdriu;e red in mir in da se izpolnjujejo 'določila volivnega reda; ne sme dopuščati, da bi se imeli na volišču govori za volivce ali se drugače agitiralo na volišču in da bi volivna komisija prestopala svoje področje. Kadar volivni komisar ne more zabraniti protizakonskih odredb ali sklepov volivne komisije, mora svoj ugovor zoper nje izrecno navesti v zapisniku o volitvi.
Takoj ob določeni uri se prične volitev brez ozira na število navzočih volilcev s tem, da se volivna komisija konstituira ali sestavi.
V	volivno komisijo pošlje občinski zastop volivnega kraja tri volivce, a volivni komisar določi izmed volivcev v volivnem krajn tudi tri člane volivne komisije. Ako občina nima 1000 prebivalcev, sme obč. zastop izbrati le
2,	volivni komisar pa 2 člana. Teh 6 oziroma 4 člani volijo potem z absolutno večino glasov enega člana, ki mora biti volivni upravičenec v volivnem kraju. Kadar bo taka večina glasov, to je več kot polovica glasov ne »druži na eno ime, tedaj je izvršiti drugo volitev; kadar se tudi pri drugi volitvi □e dobi absolutna večina, tedaj sedmega oziroma petega člana volivne komisije imenuje volivni komisar.
Teh sedem oziroma pet komisijskih članov izvoli potem iz svoje srede predsednika z relativno večino glasov, to je s tem, da se združi največ glasov na eno ime, pa bodisi, da se preseže polovica oddanih glasov, ali da bo doseže ali pa tudi ne doseže. Kadar se glasovi enako porazdele (dva kandidata projmeta po tri glasove, ali trije kandidati prejmo po dva glasa, vsi kandidati prejmo po en glas), razsodi žreb, ki ga vzdigne volivni komisar.
Kadar k volitvi ne pride toliko volivcev, kolikor je potrebnih za to, da se seBtavi volivna komisija, tedaj izvrši opravila volivne komisije volivni komisar.
Sestavljena volivna komisija prevzame imenik volivcev, glasovnik in glasovni list (glasovni vpisnik).
Od teh odkaže predsednik en izvod glasovnika zapisnikarja; drug izvod pa enemu člana volivne komisije. Tudi nalogo uradnih glasovnic (druge so neveljavne) ime volivni komisar pri rokah, da na prošnjo izkazanih volivcev izda nove glasovnice namesto izgubljenih ali poškodovanih.
Vsak volivec sme Bvojo volivno pravico samo osebno izvrševati. Pooblaščence ali odposlance je teduj prezpo-gojno zavrniti.
Glasuje se brez izjeme z glasovnicami. Pri volitvi se smejo uporabljati samo oblnstvono izdane glasovnice, drugače je volivni glcs neveljaven.
Neposredno prod začetkom glasovanja se mora volivna komisija prepričati o tem, da je za vlaganje glasovnic določena volivna posoda prazna.
Oddajanje glasovnic.
Glasovanje so prične s tem, da člani volivno komisijo oddado svojo glasovnice. Na to oddado glasovnice volivci. Na voliščo so smejo le pripustiti le volivce, ki imajo izkaznice. Ko oddajo svoj glas, se imajo takoj odstraniti iz volivnega prostora. Tadi sme okrajno glavarstvo ali volivni komisar odrediti, da se volivci le posamezno spuste na volišče, če je to potrebno, da se volitev nemoteno izvrši.
Če želo stranke, ki se poganjajo za kandidate, sme okrajno glavarstvo dovoliti, da prisostvuje nekoliko strankinih zaupnikov (in sicer 2 do 5, v večjih mestih do 10) vsema votivnemu dejanja do razglasitve izida oddaje glasovnic. Take zaupnike morajo stranke pred vo-litvijo naznaniti okrajnemu glavarstvu, ki izbere izmed njih primerno število upoštevajoč tlranke, ki se potegujejo za volitev takega kadidatn.
Ti zaupniki nimajo razven pravice ugovarjati, kar velja za vse volivco sploh nobene drugo oblasti.
Med volivnim dejanjem so prepovedani nagovori na volivce in drugače volivno agitiranje v volivnem prostoru kakor tudi v poslopju, kjer se vrši volitev in v bližnji okolici, kakor določi politična oblast.
Predsednik volivne komisije prevzame od vsakega volivca glasovnico, ki mu jo la zganjeno poda, dene vsako posebej neodprto v volivno posodo ter pazi na to, da nihče nameBto ene same ne odda več glasovnic.
Vsak volivec mora, oddajaje glasovnico pokazati svojo izkaznico ali legitimacijo.
Da je volivec oddal glasovnico, je zabeležiti v volivnem imeniku poleg vo-livčega imena v zato določenem raz-predelkn, v glasovniku pa je volivce, ki oddado svojo glasovnico, navesti po imenu.
Kadar se pri oddajanju glasov pokažejo pomisleki, ali je oseba, ki odda glas, res volivni upravičenec sam, ravno tako kadar se zoper volivno pravico kake v volivni imentk vpisane osebe ugovarja, mora volivna komisija takoj preden se nadaljuje volitev, razsoditi, je
li	dotično osebo pripustiti, da odda svoj glaB ali ne.
Pri tem odloči večina glasov brez ozira na število glasujočih ; predsednik glasuje samo tedaj, kadar se glasovi enako porazdele, ter v takem slučaju razsodi s svojim glasom, rekurz zoper razsodbo volivne komisije ni dopuščen. Zoper volivno pravico kakšne v volivnih imenikih vpisane osebe pa se sme ugovarjati samo tedaj, dokler še ni o d da I a s v oj eg a glcsu insamo v toliko, da »e trdi, da je oseba od ugotovitve volivnega imenika izgubila volivno pravico. Ugovarja lahko volivni komisar, vsak član volivne ko-
misije, pa tadi vsak volivec in sicer piBmeno ali ustno. V ostalem je volivni i m e n i K neizpodbitna postava za volitev; niti se ne sme — izvzemši zgoraj navedeni izjemni primer — v volivni imenik vpisana oseba zavrniti, da bi ne oddala svojega glaBU.
Oddajanje glaBov se sklene ob določeni uri. A taki volivci, ki so prišli na volišče, še preden je pretekla določena končna ura, ter so ondi pričujoči, ko se končuje glasovanje, kakor tudi oni, ki čakajo v čakalnici, katero določi komisija, ali neposredno pred voliščem, se ne smejo izključiti od glasovanja.
Kadar nastopijo okolnosti, iki ovirajo začetek, nadaljevanje ali končanje volitve, sme volivna komisija s pritrditvijo volivnega komisarja volitev na prvi prihodnji dan preložiti ali podaljšati. To se mora za volivce razglasiti, tako kakor je v tistem kraju navadno. Kadar se je oddajanje glasov že pričelo, morajo vo-livna komisija in volivni komisar volivne uradne spise in volivno posodo z glasovnicami, ki so v njej, do nadaljevanja volitve zapečatiti in posebno je skrbeti za to, da se varno shranijo.
Samoumevno pa se je praviloma brezpogojno prizadeti, da se vsa volitev z vsemi svojimi sledečimi stadiji zdržema nadaljuje in šo tisti dan dokonča.
Konec volitve.
Ko je volitev končana, kar mora komisijski predsednik naznaniti, se prične lakozvani Skrutinij, ki je tajen. Volivni prostor se mora zapreti, notri ostanejo le volivni komisar, člani volivne komisije, zapisnikar in oni zaupniki, katerim je dovolilo okrajno glavarstvo prisostvovati vsemu volivnemn dejanju.
Predno se prično šteti glasovi, mora predsednik glasovnice v volivni pogodi premešati, nato jih rzeti iz posode in prešteti.
Pri štetja glasov, ki se n« to prične, razgane en član volilne komisije vcako glasovnico posebej, jo najprej pregleda, potem pa izroči predsedniku, ki jo glasno prebere, nato pa poda drugim komisijskim članom, da jo pregledajo.
Pri tem pa pišeta dva člana volilne komisije o osebah, ki so prejele glasove, vsak po en glasovni list ali glasovni vpisnik. Oba glasovna lista se morata ujemati med seboj, in podpisati ju morajo vsi udje volilne komisije.
Ima-li glasovnica več nego eno ime, tedaj bo je ozirati le na prvo ime.
Glasovi, ki so pripadli osebi, ki je po § 8. izključena, da ne sme biti izvoljena ; glasovi, ki se oddajo pod kakimi pogoji ali ki so jim pristavljena naročila za izvoljenca; naposled glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osebi veljajo, niso veljavni in se ne prištevajo oddanim glasovom.
O	veljavnosti ali neveljavnosti oddanih glasov razsodi volivna komisija takoj in ne, da bil zoper to dopužfion rekurz.
Kako se pri tem glasuje, o tem veljajo ista določila, ki so že zgoraj navedena lede razsodb o identiteti (pravih osebah) in volilni pravici.
Po končani volitvi podpišejo VBi člani volilne komisije, volilni komisar in zapisnikar sklenjeni zapisnik ter oba gla-sovnika kakor tudi oba glasovna lista ali vpisnika; kadar jih ne podpišejo vsi člani volilne komisije, je vzrok povedati v volilnem zapisniku.
Vsj volilni uradni spisi se z volilnim imenikom vred denejo v zavitek, pri tem je glasovnice po možnosti nabrati na nit, na način pa jih je ločiti od neveljavnih glasovnic.
Zavitek mora volilna komisija dobro zapečatiti, na ovitku se mora napisati vsebina in zavitek izročiti volilnemu komisarju.
Naznanilo o izidu volitve.
Nato se volilni prostor zopet odpre in predsednik volilne komisije naznani izid volitve.
Volilni komisar odpošlje vse volilne spise volilnemu komisarju, ki je določen za glavno volilno komisijo.
Glavna volivna komisija *
Rezultat izidov vseh posameznih volitev kakega volilnega okraja določi glavna volilna komisija, ki se zbere na kraju, katerega določi deželna politična oblast. Ta glavna volilna komisija sestoji iz 7 članov, 3 od teh izbere občinski zastop občine, kjer ima sedež ta komisija
3	pa volilni komisar izmed volilcev tega
volilnega kraja, sedmi član se pa voli, kakor pri dragih volilnih komisijah. Predsednik se voli z relativno večino.
Pri določevanja izida posameznih volitev nima razven komisije ter volilnega komisarja nihče dostopa na volišče.
Predsednik glavne volirns komisije razglasi izid volitev, ko se volilni proBtor zopet odpre.
Glavni komisiji ni dovoljeno pre-Bkušati postopanje posameznih volilnih komisij, temveč le sestaviti posledke posameznih volitev in o tem sestaviti zapisnik.
Kdo je izvoljen?
Za poslanca je voljen tisti kandidat, kijedobil več nego polovico vseh oddanih glasov. Če se ni dosegla taka absolutna večina, treba je ožjevolitve.
Ožja volitev.
Pri ožji volitvi so veljavni le oni glasovi, ki se oddajo za enega izmed kandidatov, ki sta prišla v ožjo volitev, ker sta dobila relativno največje število glasov. Sme pa voliti vsak volilni upravičenec pri ožji volitvi, čeprav ni volil pri splošni volitvi.
Veljavnost izvol tve.
Voljen je oni, ki prejme več glasov, če pa prejmeta oba kandidata enako število glasov, odločuje zreb, ki ga potegne predsednik volilne komisije, kdo je voljen.
Deželni predsednik ali cesarski namestnik izgotovi volilno potrdilo, ki vo-Ijencu da pravico, da pride v poslansko zbornico državnega zbora.
Če načelnik deželne vlade neče izdati volilnega potrdila, češ, da voljenec nima pasivne volilne pravice, se sme nova volitev razpisali le tedaj, če je poslanska zbornica volitev spoznala za neveljavno.
Volilne spitie pošlje deželna vlada ministra notranjih zadev, ki jih izroči predsedstva poslanske zbornico.
Zgodi se lahko, da je kak kandidat voljen v dveh ali več volilnih okrajih.
V	takem Blučaju določa postava, ds se mora poslanec najkasneje v osmih dneh-potem, ko se je sestavila novovoljena zbornica, izjaviti, kateri mandat hoče sprejeti. Če tega ne stori, odločuje žreb, ki ga potegne predsednik poslanske zbornice v javni seji, za kateri volilni okraj se določi dotični poslancc.
Če je potreba tekom 90 dni po splošnih volitvah kake nadomestne volitve, bodisi, da se voljeni poslanec odpove mandata, ali umre ali se njegov mandat spozna za neveljavnega, tedaj se porabijo stari volilni imeniki tadi za to volitev.
Poslanska zbornica presoja veljavnost posameznih volitev in mora svojo sodbo skleniti vsaj tekom enega leta po volitvi. Dokler ni spoznala zbornica volitve kakega poslanca, ki je dobil volilno potrdilo, za neveljavno, ima voljenec prostor in glas v zbornici.
Cerkljanske novice.
Pravila slov. kat izobraževalnega društva so od ck. namestništva že potrjena. Občni zbor bode še tekom tega mesec*.
—	Prav impozanten je bil naš volilni shod dne 14. t. m. na katerem se je predstavil kandidat č. g. Dr. Gregorčič. Udeležencev je bilo do 350 Ba-mih volilcev, tako da je bili prostorna dvorana ^Gospodarskega doma“ popolnoma polna. Od liberalcev se je tega shoda iz Cerkna udeležil samo 1 volilec. Cerkljanskega dopisnika „Soče“ je menda krč prijel na možganih. O tem shoda piše, da je bilo polovica njih pristašev navzočih, na drugem mestu pa sarn prizna, da niso imeli čast biti navzoči, da bi bili videli Dr. Gregorčič«. Da ima laž kratke noge, se bode pokazalo dne 14 maja. —
—	Zaupnikliberalnestran-
keCene, sev potu svojega obraza trudi, da bi pridobil kaj volilcev .a advokata Dr. Grantarja. Pa mož nema sreče ; advokatske mavhe se naš kmet boji, Cene*pa še danes ni prišel do tistega prepričanja, da so advokati dragi ... Sklep naših volilcev je: mi hočemo poslanca, katerega smo že v i del i p r i d e lu. k i j e zanasže kaj delal in tudi dosegel in t a k p ob la n e c je bil in bo nit Dr. Gregorčiči
II. pril® „Pim Listn" St. 17 z Ine S5. aprila 1901.
Svobodna šola.
(Govoril g. kaplan Sok na Bukovem.)
Svobodna šola je naredila velik korak naprej v sovraštvu do katoliške cerkve. V raznih pokrajinah Avstrije je postala več ali manj neodvisna politična stranka, ki si stavi nalogo, iztrebiti iz šole verski'duh. Ta politična stranka pravi, da se le bojuje proti klerikalstvu. Kaj pa razumejo pod klerikalstvom, je preveč jasno ter ne pomaga stvari prikriti. Dejanja so pokazala, da je bil boj takozvanemu klerikalstvu vedno boj katoliški cerkvi. V naši Avstriji je katoliška cerkev med postavnimi verskimi družbami. Ker pa en paragraf v naših postavah propoveduje, v njenih uredbah in bogoslužnih vajah zasramovati jo in ker bi državno dravdništvo takih napadov ne smelo prezreti, zalo so iznašli mesto besede cerkev ali katoliška vera besedo klerikalizem. Ker ta beseda nima zavetja pri državnem pravdništvu, zato se sme po njej udariti brez strahu. Svobodna šola je združena z gibanjem proč od Rima. V njenem programu je navedeno, da se naj ljudstvu v tej šoli poda to, kar mu državne šole kratijo, razumeti namreč praktično življenje, dolžnosti kot človek in državljan. V njenem uvodnem članku stoji zapisano: „Ko je klerikalna stranka na Niže- in Višeavstrijskem poskusila šolstvo si popolnoma v svoje roke pridobiti, je ustanovitev društva »svobodna šola“ bila zelo potrebna. Torej kolikor več moči se razvija za božje kraljestvo, toliko bolj se podvojijo napadi nasprotnikov.“ Tu velja glas: Avstrija zbudi se! Stariši odvrnite roparje. Še je čas! Nasprotniki so 19. decembra 1904 izvolili pripravljalni odbor z ukazom, naj se celo ljudstvo pozove. V judovskem časniku „Neue Freie Presse“ je profesor dunajske univerze Hartman imenoval klerikalizem — mislil je seveda katoliško cerkev — sovražnika vsakega napredka. Poprej navedeni oklic svobodne šole je podpisalo vel ko profesorjev — judov: 42 iz Gradca, 26 iz Dunaja, 6 iz Prage. V tem oklicu so se obrnili do vseh, biez razlike, ki niso kterikalci, brez razlike strankarstva, naj stopijo v boj proti klerikalstvu na šolskem polju, v resnici, da bi popolnoma razkristjanili šolo in vpeljali brezversko šolo naših šolskih otrok. Škof v Linču je zapisal v pastirskem listu ,.Zveza „svobodna šola“ hoče v svojih slednjih namenih popolno ločitev cerkve od šole".
Sovraštvo do katoliške cerkve vzdržuje nasprotnike. Ti so neklerikalci vsak-tere stranke. Celo judje so jim šli na roko, 18000 prostomislečih učiteljev obsega nemško-avstrijska učiteljska zveza. Koliko jih je pa še pri drugih avstrijskih narodih. To društvo ..svobodna šola" si je stavilo cilj, celo Avstrijo preprečiti s svobodnimi šolskimi občinami. Društvo je štelo že v novembru 1905 15 občin. Na vsakem kraju, kjer je vsaj 15 somišljenikov, naj se postavi ena občina. Posebno jim gred6 na roko mokraški delavci, katerim so njihovi voditelji judje izbili iz glave vsako samostojno mišljenje in delovanje, ki vedno ploskajo z rokami, kedar se udari po obsovraženem klerikalizmu.
Program teh šol je ta: moderna svobodna šola prosta od vsake verske misli mora otroke vzgajati v nravne, proste in samostojne ljudi. Otroci morajo prosti vseh političnih in verskih struj; razvijati svoje nravne zmožnosti, da bodo možje brez predsodkov. Kaj da mislijo ti možje, ki se skrivajo za tem društvom „svobodna šola“ pod besedo »politične" verske struje, od katerih se mora šola oprostiti, in kaj so ..ljudje brez predsodkov" je jasno. Imeniten Anglež je rekel te pomenljive besede: »Kdor hoče človeštvo vzgojiti, pa mu »oče dati vere, je norec, naredi iz človeka najnevarnejšo stvar, ki je na božji zemlji". To pa hoče „svobodna šola" — “Oga ven, hudiča notri. Kakor vsi drugi nasprotniki, tako skušajo zastopniki ..svobodne šole" slepariti s tem: Vero, pravijo, zlasti vero Kristusovo imamo v časti, samo nočemo, da zavlada duhovoma na državnem polju, zlasti na šolskem. A to je le pesek v oči, izviti se nočejo in prikriti svoje sovraštvo do cerkve. V svojem oklicu so zapisali, da Ji šolska postava iz leta 1868 in 1869,
1	je vedno varovala pravice države nas-Pfoti vplivu cerkvene vlade na šolo, od začetka sam zadela na odpor klerikalne slranke. Pravijo: klerikalci so pridobili Posebno to: da so na vseh javnih šolah
vpeljane katoliške šolske molitve, da na Niže- in Više Avstrijskem, ako kateri otrok izostane od verske vaje, smatrajo kot šolsko zamudo. Dalje zahtevajo klerikalci udeležbo ob procesijah na Sv. Rešnje Telo in na križev teden. „Svo-bodna fola" je tedaj odprla boj verskim vajam, a ne le tem, toliko bolj šolskim molitvam. V mestu Linču naj bi začel boj, ker tam je sestavljena ena občina ..svobodne šole“. Neki protestantovski pastor, ki je stanoval ,prav blizu pro-testantovske šole, je poslal svojo hčerko v četrt ure oddaljeno javno šolo, da bi odpravil „oče naš" in „češčeno marijo1-. Ker je bilo na neki osemrazredni šoli samo pet protestantskih otrok, je vložil neki drugi pastor prošnjo, da bi se na tisti šoli odpravila katoliška moliteV, in vpeljala medverska. Zaradi pet otrok naj bi se uzelo ravno tolikokrat sto katoliškim olrokom katoliška molitev, molitev sploh, pobožne vaje in veronauk, tega sovražnika, ki je zanesel duhovne vaje v šolo. Že 1867 je neko učiteljsko zborovanje to predlagalo. Od takrat vedno poudarjajo to učiteljski sestanki in zborovanja. Paragraf 139 državljanskega zakonika pravi dobesedno: „Sta-riši imajo sploh obveznost, svoje zakonske otroke vzgojiti, to je za njihovo življenje in zdravje skrbeti, jim priskrbeti dostojen poduk, razviti jim telesne in duševne moči in s poukom v veri in z koristnimi znanostmi dati podlago njihovi prihodni sreči. Stariši so dolžni svoje orroke v svoji veri vzgojiti, ker ima vsak otrok pravico do dobrot vfire. Država, cerkev in človeška družba imajo korist od tega, da se otrok versko vzgoji. Postava tedaj prepoveduje, otroka pustiti brez včre. Paragraf 178. iste postave pravi, da se oče sodnjisko kaznuje, če se ne drži tega. K pouku v veri spada tudi bogoslužje. Vera namreč ni samo teoretično znanje, ni samo notranje čutenje. pred^vsem praktično vedenje.(obnašanje). Če človek misli, čuti in živi kot katoličan, potem je katoličan vrlega mišljenja, ali kakor pravijo: klerikalec. Katoličane vrlega mišljenja bi tedaj morale matere vzgajati svoje otroke, kar se ob sebi razume. Tudi državni ljudski šolski zakon zahteva versko nravno od-gojo otrok. Otroka verski odgojiti se more pa le v okviru določene konfesije ali veroizpovedi. Tega mnenja je bil tudi minister Hasner, oče sedanje šolske postave, ki je v imenu vlade pri debati te šolske postave 31. maja 1868 rekel: »Učitelja se ne more smatrati zmožnega, če je njegova vera drugačna od postavno nameščenega veroučitelja. Naučni minister baron Konrad je rekel v poslanski zbornici 21. aprila 1880: »Nravno-verska vzgoja je glavna temeljna postava v naši šolski postavi. Imenujem jo raje versko-nravno, ker mislim, da pride v srca otrok le na verski poti poštenost". Prijatelji svobodne šole pa prečrtajo versko in vzamejo samo drugo polovico, nravno, katero po svoje razlagajo. Država zahteva v korist državi nravno-versko vzgojo otrok. § 1 državljanske ljudske šolske postave se glasi: „Šola ima nalogo, otroke nravno-versko vzgojiti". S 3: Šolski predmeti ljudskih šol so veronauk. Po avstrijskej državno-ljudskej šolski postavi ne morejo obstojati šole brez obveznega veronauka. Bodisi stari (§ 50) ali novi šolski red (§ 5) državnega ljudskega zakona zatrjujejo, da se morajo naredbe cerkvenih oblastij glede veronauka in duhovnih vaj naznaniti voditelju šole. Duhovske vaje spadajo tedaj v šolo in šolsko vodstvo mora z isto obveznostjo čuvati jih kakor vse druge šolske predpise. Svobodna šola pa hujska proti vsemu temu.
Ona sicer trdi svoje namene, češ saj se ne borimo proti veri, ali verskemu prepričanju, temveč proti nadvladju duhovščine v šoli; a nihče naj se ne d A premotiti. Naj poved6 vGn: Naš namen je, da zgine vera iz šolel
Oglejmo si bolj natanko, kaj zahteva svobodna šola. Svobodna šola porečejo, je braniteljica obstoječih šolskih pravic, katera zatoži vsako nadvladje du-tiovščine pred sodbo javnosti. To bodo lepe stvari. Kot tako nadvladje zaznamujejo odlok nekega okrajnega šolskega svčta, čegar besedilo je jezuitsko in duh rimski — zato ker se v tem odloku dovoljuje, da smejo iti otroci poslušat postno pridigo za otroke, ako gre ž njimi kak učitelj, ki sc prostovoljno ponudi za to. Da se pa otroci po nekod brez spremstva pusrijo h gledališčnim pred-
• stavam, — to jih ni nikakor zbodlo. ! »Svobodna šola* ne trpi duhovnih vaj na srednjih šolah in učiteljiščih, ker so klerikalne, ne da bi bil župnik v krajnem šolskem svetu dotičnega okraja. V šolskih knjigah se ne sme Boga omeniti, ako bi bil omenjen, potein je knjiga že verska, klerikalna. Ker je v neki naravo slovni knjigi bilo tole natisnjeno: „Ker se je zemlja po volji Stvarnikovi premaknila, se je zasuknila po zakonu težnosti proti solncu in se suče okoli njega in naredi pot, katera se sama v sebe vrača“, so se pritoževali; „Ni res, kar je v postavi, da je naša šola medverska, farji lažejo celo brezverska — ne, naše šole so strogo verske, strogo katoliške." Ali je po njihovem mnenju medversko in brezversko eno in isto? Celo sv. krsta in njegove veljave se ne sme omeniti, da bi judje ne bili razžaljeni, čeravno je 7,o katoliških otrok v šoli! Možje, kateri majo zasluge za domovino, se ne smejo imenovati, ker so katoliški svetniki. Pedagog učitelj Zillig v WUrz-burgu, katerega liberalci spoštujejo, je rekel: »Vzgoje si ni mogoče ni misliti brez zakladov materinega jezika in njene vfire!“
Kje pa je tisto nadvladje duhovščine, s katerim toliko ropotajo. Pridige, velikonočne duhovne vaje, da je župnik ud krajnega šolskega svčta, da se v kaki knjigi Bog imenuje Stvarnik, da se upošteva veljavo sv. krsta. Ali naj bo samo to zapisano, kar žali kristjana, kar pa judom in gospodom »svobodne šole-1 ne ugaja, da naj se črta, da se ne sme omenjati večni namen človekov? Da se omenja večni namen človekov, da morajo mladi učitelji, ki so prisegli, po vseh močeh gojiti in širiti smisel za vero, nravnost in postavni red, obljubiti, da se ne vpišejo v nobeno društvo, katero je domovini ali veri sovražno, to je tisto nadvladje duhovščine, tista priboritev klerikalizma?
»Na delo“ je zadnja beseda v oklicu za »svoboono šolo“. Temu nasproti kličemo mi: Na delo v smislu krščanstva! Svobodno šolo so tudi naši liberalci zapisali na svoj prapor, tudi oni izpodko-pujejo veljavo cerkvi. V januarju so se na zaupnem shodu v Gorici izrekli za svobodno šolo, z drugim se niso še hoteli pokazati na dan 1 —
V	maju bodo volitve v državni zbor in tedaj se bo pokazalo, kdo je za in kdo je proti. Če zmagajo povsod liberalci, bodo tudi pri nas uvedli svobodno šolo, razporoko in začeli preganjati cerkev. Dajmo svoje glasove za poslance, kateri bodo zastopali krščansko šolo, branili svetost zakramenta sv. zakona. Lani ste se večinoma, kar Vas je tukaj, podpisali proti razporoki, in če bi veljalo letos proti svobodni šoli, brezverski šoli, v kateri se ne bo smelo katoliško moliti, ne pozdravljati s: »Hvaljen bodi Jezus Kristus-, s tem lepim krščanskim pozdravom, bi se gotovo ravno tako vsi podpisali proti njej!
Že iz sedanjih šol, ki vendar še dajejo verstvu nekaj malo duška, izhaja rod brez vere! Jenski profesor dr. Rein piše: »Izobraženi in neizobraženi zapuščajo versko zastavo, odtujenje narašča bolj in bolj ter prevzema cele množice ne morda toliko v katoliški, kakor v evangeljski cerkvi. Resnica je, da milijoni nočejo vsč živeti v okrilju cerkve, da so namreč s sovraštvom do nje na polnjeni. A katero večje zlo more zadeti kak narod, kakor če izgubi vero?“ Vprašam Vas samo to: Ali ne bi bilo krivično, da bi moralo katoliško ljudstvo plačevali težke davke za šole, ki bi se po njih rod kvaril in vzgajal za brez-verstvo? Ali ni v interesu (korist) družine in konečno države same, da zavlada zopet med narodi strah božji, ki je začetek modrosti in pravičnosti in najtrdnejša bran, zoper nepokorščino in splošno revolucijo?
Kdor je katoliški, mora moje izvajanje odobriti in podpisati. Kdor ga pa ne bi odobril, — tega mi ne moremo siliti, da misli z nami katoliki, a to pravico imamo, da mu v imenu vseh naših avstrijskih škofov, v imenu vseh škofov celega sveta, v imenu svetega Očeta papeža, torej v imenu cele katoliške cerkve kličemo: »Ti nisi več katoliki Ko bi veroval v Krista Boga — bi ti bila sveta zapoved Krista Boga:	»Pustite
male k meni! Kristus vzgojitelj narodov, začetek in konec krščanske vzgoje — naj torej živil-
Liberalni lažniki.
(Iz Bukovega).
Ko se je končal shod naše krščan-' sko-socijalne stranke in so se ljudje usuli iz prostorov shoda, tedaj so planili liberalni učitelji na te ljudi, kakor n. pr. vrabci na njivo pšenice in začeli obirati kmete, da je bilo joj. Klicano je bilo, da se liberalni shod prične ob 2. pop., toda pričel se je prej, da bi jim ljudje ne ušli domov. Kljub vsej strašni agitaciji liberalnih učiteljev se jih spravili skupaj kakih osemdeset, a mej temi je bila dobra polovica naših. Pa mi bo očital kdo, čež - lažem. Toda prosim vas. Srednja gostilniška soba s tremi mizami, veliko pečjo in omaro nabasana z ljudmi kar ni zagradila vsa ta oprava, koliko števila bi jih bilo? Kakih petnajst jih je bilo v veži... Z lahko vestjo trdim, da jih je bilo na našem shodu polovico več in še več... Naj si potem že upije »Soča" tako ali tako, naj me pride Gabršček osebno obdelavat, uredništvo mu pove moj naslov. In na tem shodu je začel govoriti dr. Puc z vso izkušenostjo pravega liberalnega mladeniča. Bil sem navzoč pri njegovem govoru od prve pa do zadnje besede in večkrat je la človek kaj tacega zinil, da sem se moral z gnjusom nanj zasmejati. Menim, da mi ne bo zameril g. dr. Puc, če mu tukaj nekaj povem, kakor tudi ne g, Brelih iz Cerknega in tisla petorica ali šestorica liberalnih učiteljev. Prvo, kar je dr. Puc na tem shodu govoril, je bilo sramotenje dr. Gregorčiča Navajal je ta mož neke številke in neke grožnje ter graje, da s tein lahko vidi vsak Slovenec, vsak zavedni kmet, da je Gregorčič res nekaj naredil za deželo in za kmete in zato ta mož najbolj jezi nasprotnike, da ga hočejo uničiti. Da je dr. Gregorčič res delal za deželo spričuje nam najbolj liberalni dr. Treo, ki je klobasal na Krasu češ : Gregorčič za Kras ui naredil nič, on je skrbel le za hribe. Ko pa ta Treo pridrvi k nam pa pravi ravno nasprotno. Slišal sem pa nekega izmed glavnih liberalcev v Cerknem, ko je rekel z možko besedo: »Gabršček in njegova stranka nista dala v Cerkno niti groša, Gregorčič pa že — tisočake". Tisti liberalec pa mi je zažugal, da se ne sme nikomur povedati, da je to on priznal. Zaletavajo se razni škrici v Gregorčiča češ: »Če res kaj dela, naj pa pokaže, kaj je napravil", „to je naj se pobaha, kakor znajo liberalci, a lu je zopet priskočil neki „odlični“ liberalec iz Kobariškega okraja z tajnimi besedami: »Kar smo Slovenci na Primorskem dosegli, dosegli smo po Gregorčiču". In tak človek kakoršen je Puc se upa napadati velevrednega moža, in mu očitati stvari, o kterih on uiti sanjal ni. Ne bom našteval danes, posamezne laži Pucove na Gregorčiča, le eno mu hočem povedati. Dejal je namreč da je Gregorčič sokriv da niso dobili Koroški Slovenci n b e n e g a poslanca. Tukaj sti kar dv£ laži skupaj, najbolj pa sem se čudil ko je rekel, da ni dobila Koroška nobenega poslanca, in šele ko je to večkrat ponovil sem bil uverjen da je res prišlo to iz ust Gabrščekovega odposlanca. O liberalni nevedneži in sleparji ljudstva! — Dalje je g. Puc pov-darjal da iiarodno-napredna stranka ni brezverska, ampak katoliška. Toda prosim g. Puc! Kar so goriški liberalci (hinavci), to so kranjski liberalci, (očitni brez-božniki), kar so kranjski liberalci, to so francozki liberalci, ki zapirajo katoliške šole, cerkve in mečejo duhovnike po noči na cesto. Pri nas kaj tacega seveda ne morejo, ker še nimajo moči, zato pa hodijo med ljudstvom s hinavskim obrazom »katoliških liberalcev", (lepa karikatura), da slepijo nezavedneže, da bi dobili večino Le naj reče Puc še desetkrat, da je liberalna stranka katoliška, in rekel bom tudi jaz še desetkrat, kar so goriški liberalci, to kranjski iu francoski, namreč vse skupaj je brezversko Za vas g. dr. Puc za danes dovolj. — Drugemu govorniku g. Brelihu visokošolcu iz Cerkna bi pa povedal, da naj natančneje posluša pridigo g. dekana dr. Knavsa, da ne bo še kedaj citiral tako neumno ali pa zlobno besed iz pridige dr. Knavsa na liberalnih shodih. Mogoče se v tem še morebiti kedaj srečava. Gospodom učiteljem (seveda liberalnim) pa povem to-le: Le malo se smukajte okoli ljudstva s svojim nosom, zakaj ravno vi najbolj razodevate brez-božje, sejete med ljudstvom prepire, v šoli pa dremljete. Ljudstvo vas bo klicalo na račun.
Loterijske številke.
20. Aprila.
Dunaj................34	40	62	33
Gradec...............09	74	2	3
45
58
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/s Kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
m
Delavnica cerhuenili posbd in cerhuenega orodja
Fr. Leban
Gorica,
Magistralna ulica štev. 8.
Priporoča preč. duhovščin svojo delavnco cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov tel., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mo.
y/ 'idu Ul '$Ji i rvv Lekarna
Crislofoletii i Gorici f
Trare In edino Zel. kapljice
a znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdravilna moč teh kapljic jo ne-prokosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Var.tvenainan.Va) popjje._ Okrepi
Selodtc, storč, da agine p kratkem času omotica in 6i-rotna Ifnost (mrtvost). Te kapljice tadi storč, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
'V	f(r'
♦♦♦♦!♦♦♦♦♦!♦
^ Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna
« K. Draščik
4 v Gorici na Kontu
(v lastni liiši)
♦ i/.vršiijo naročila vsakovrstnega pecivu, torte, kolače/n birmance in poroke, pince itd. Prodaja
♦ ra/.liuna lina vina in likerjev na drobno ali v oriR. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu. Cene jako ni/.ke.
i	ESEsaJass
®
TJ
a]
&
d)
C
o
a
o
u
o
ti
o
M
O
(U
k
Največja trgovina z železjem	gg
KONJEDIC & ZAJEC
MEP
Gorica v hiši Monta;
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nosilelje (Iravcrze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Ceno nizke, solidna postrežba!
E Si O krene Jlllgra/.le izplačava vaafepma, kdor dokaže s potrdili najine nove fcmerihanske blagajno, da jo kupil pri naju za
100 kron hls.ga.
B
o
G
o
p
o
0
p
1
te
(X
O
""TfTiB
Prosiva s a h t o v a t, i 1 i s t k g 1	B
f .Centralna posojilnica0 ^
registrovana zadruga v (gorici, ulica Vetturini št. ‘J.
Posojuje svojini članom od 1. novembra 1905
u mesečno odplačilo v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojini članom od 1. januarja 1907
na menice po 6°|0, no vknjižbo po 5VL	e
Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.	CJT
jako dober za pecivo ali zdravilo kg K 120 zpihani pomladanski . . . . kg K 1'60 čebelni pitanec...........kg K 1'20
Na debelo
v originalnih posodah so cena izdatno zniža.
J. Kopač,
svečar v Goric.
And. Fajt,
pok. 1 z v eden ec (iorlca tckallščo l-r. Josipa št.2(luHtna
hlAn,
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najJim jSega, k f or ssa nove maše in godove, kolan s a birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Oselji naročnikov. Inta in prodaja raalične moke, jina peciva, jina vina in likerje po zmerni ceni. Z/l Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Zahvala.
O priliki smrti našega preljubljenega in nepozabnega očeta
Ivana Gerželj,
nadučitelja v p.,
nam se je izkazalo (oliko iskrenega sožalja, da nam ni mogoče sc zahvaliti vsakemu posebej. V prvi vrsti zahvaljujemo vse sorodnike, nadalje preč. duhovščino, posebno preč. g. župnika Josipa Fabijana od Sv. Lucije za minljivi nagrobni govor in da se ni zbal dolge poti; gg. učiteljstvu, starešinstvu občine Vrtovin in gg. pevce za lepo pelje, ler ostale občane za spremstvo na zadnji poti!
Srčna hvala!
V Vrlovinu, dne 20. aprila 1i)07.
ŽALUJOČI OTROCI.
=1 HajholjšB stiskalnice za vino
m
!! MlftARTHt'
in 0L3KE so naše stiskalnice „HERHUL“
najnovojSogn in najholj&oga sestava z dvojnim i pritinkalom; znjnmčeno najboljSo dolovanjo, iln:ko stiskalnice ; hidravlična stiskalnica, n matične patentu- C U n U H M j fl** ki *hii« Škropilnim „U T r II U III H od jih i>iio troha gonili, ringi, mlini za grozdje,
Kohkalnlce za groadj1). Vinogradski plugi.
Nadjo in drugo vogotalno, živ* ijonsko in uiinoralno pridolko.
Stiskalnico zn seno, slamo itd. un roko. Mlatilnico zn žito. čistilnico, ro&otalnico. Slamoreznice, ročni mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi stroji za poljodolstvo. Iidolujo in prodaja z jamstvom kot posebnost najnovojo, izborno iz-ku&one, kot najboljfio pripo-znano in odlikovano sostnvi
■>y
Stiskalnica za vino.
Ph. Maj/fart S B
tovarna za poljodolsko in »inske stroje na DUNAJU) II. TaltursIrasNo f»t. 71.
Odlikovani v vsoh državah svotll z nad 5G9 zlatimi in srebrnimi kolajnami. Cenik n podobami in mnogoštevilna pohvalna pisma. Ita/prodajalci in r.aNtopuiki so Iščejo povsodi, kjer fie nismu zastopani.
t
i 11111!; I
t)
I
nnoprotrgainm
ki prokasa vse
ijh *ljšo a ul u
tlollljojo 811110
sobo, no da hi
sad jo ill oliko
Suš ni
A utoni at. škropilnica.
pisarno
j c otvoril dno 8. t. m.
OflVBtlik dr. Ivar. Skct
II Gorici ulica Tre Re 19.. I. n.