531 2015 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 929.52Petazzi''16/17'' Prejeto: 4. 8. 2015 Meta Turk diplomirana zgodovinarka (UN), Zelše 20a, SI–1380 Cerknica E-pošta: turk.meta@gmail.com Nekaj drobcev iz zgodovine družine Petazzi IZVLEČEK Prispevek obravnava del znane plemiške rodbine Petazzi oz. Petač, ki se v virih pojavlja že v 13. stoletju. V ospredju je veja, poimenovana po gradu Švarcenek, ki je izumrla s smrtjo Adelma Petazzija leta 1817. Ta del rodbine je imel v 17. in 18. stoletju v lasti velik del Krasa, med drugim Vremsko dolino, Sežano in Divačo. Družina Petazzi je bila tudi lastnica gradov v vzhodnem delu današnje Slovenije (dvorec Strmol pri Rogatcu, Poganice, Novi dvor, Žusem). Premoženje in ugled je povečevala tudi s porokami z drugimi plemiškimi družinami, o čemer priča dejstvo, da so nekateri člani opravljali pomembnejše funkcije v takratni družbi. S historiografskega stališča je rodbina še precej neraziskana. KLJUČNE BESEDE Petazzi, Petač, Kras, Švarcenek, plemstvo ABSTRACT A FEW FRAGMENTS FROM THE HISTORY OF THE PETAZZI FAMILY The article presents a part of the well-known noble Petazzi or Petač family, which appeared in written sources as early as the 13th century. Primary focus is on the family branch named after the Švarcenek Castle, which became extinct upon the death of Adelmo Petazzi in 1817. In the 17th and 18th centuries, this family branch owned a vast portion of the Karst, including the Vremska dolina valley, Sežana and Divača. The Petazzis owned castles in the east- ern part of present-day Slovenia (Strmol manor near Rogatec, Poganice, Novi dvor, Žusem). The family increased its property and reputation by marrying into other noble families, which is also evident from the fact that some members performed important functions in society. Historiographically, the Petazzi family remains fairly under-researched. KEY WORDS Petazzi, Petač, Karst, Švarcenek, nobility 532 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–546 2015 Plemiška družina Petazzi velja v zgodovinopisju za precej neraziskano. To je med drugim posledica pomanjkanja virov, saj je že Simon Rutar konec 19. stoletja ugotavljal, da je velik del njenega rodbinskega in grajskega arhiva s Švarceneka izgubljen.1 Zato je bilo rodbino mogoče delno rekonstruirati le s pomo- čjo posameznih drobcev, zgodb in zapiskov avtorjev, tudi poljudnih, ki se dotikajo dogodkov in okolja, v katerem je družina Petazzi živela in delovala. Podatki v literaturi so pogosto nepreverljivi in dvomljivi, zato jih je bilo treba dopolniti in nadgraditi s pomočjo ar- hivskega gradiva v Ljubljani in Trstu. Petazziji so bili plemiška družina, ki je verjetno izhajala iz Istre. Njihov priimek se v Trstu pojavi že v 13. stoletju,2 natančneje leta 1246, ko so v Trstu skupaj z dvanajstimi plemiškimi družinami ustano- vili Bratovščino patricijev trinajstih hiš, z namenom, da bi se ločili od drugih slojev in da bi vladali mestu. Člani bratovščine so bili poznani po debelih svečah, ki so jih nosili na shodih v cerkvi svetega Frančiška (starega svetega Antona). Po teh svečah so dobili tudi ime »Nobili del Mocolo« (Plemiči debele sveče).3 O izvoru imena Petazzi, ki se pojavlja tudi v obliki Pe- tač, obstaja več različic. Po eni od njih naj bi bilo ime povezano z malimi grškimi novci »bisanti«, ki so jih v Istri imenovali »petaki«, po drugi pa naj bi ime iz- viralo od besede »patacca«, izraza za starinski srebrn kovanec, ki je dandanes sicer iz rabe, a ga še vedno 1 Rutar, Završniška gospoščina, str. 224. 2 Edinost, 20. 9. 1882; Skrinjar, Sežana, str. 32. 3 Skrinjar, Sežana, str. 32. uporabljajo tako imenovani »pataccari«, sleparji.4 Spet tretja legenda pravi, da naj bi imel eden od prednikov rodbine veliko peto in naj bi se zato imenoval Petač.5 Nekateri izvor družine glede na grb – peto s sedmimi zabitimi žeblji oz. »petačići« – iščejo na Hrvaškem.6 Do konca srednjega veka so omembe posameznih članov rodbine Petazzi bolj kot ne redke. Tako lahko npr. leta 1381 zasledimo Adelma Petazzija, tržaškega vicedoma, ki so ga Tržačani poslali v Benetke podpi- sat sklenjeni mir.7 Trst je bil namreč v drugi polovici 14. stoletja jabolko spora med Benečani in Habsbur- žani. Ti so ga najprej dobili leta 1369, se mu potem za dobro desetletje odrekli v korist Benetk, ob koncu vojne različnih zaveznikov proti Benetkam (Genova, Padova, Oglej, Ogrska) leta 1381 pa so morale Be- netke Trst vrniti oglejskemu patriarhu.8 Tržačanom oblast oglejskega patriarha ni bila po volji, zato so zbrali mestne odposlance, med njimi je bil tudi Adel- mo Petazzi,9 ki so 30. septembra 1382 odpotovali v Gradec k avstrijskemu vojvodi Leopoldu III., da mu mesto Trst z okolico izročijo v stalno in nepreklicno last.10 Vojvoda se je moral zavezati, da bo novo posest branil pred sovražniki.11 Naslednji omenjeni Petazzi je Bernard, ki je leta 1468 pomagal zatreti upor Tržačanov v času cesar- ja Friderika III.12 Nadalje je poznan še en Bernardo (1495–1553), ki je bil kljub visokemu družbenemu položaju (bil je namreč generalni pooblaščenec in odposlanec mesta Trst, sodnik in rektor) obtožen herezije. Moral se je opravičiti in pred škofom Anto- niom Pereguezom Castillego ponovno izreči pripad- nost katoliški veri. Spoznan za nedolžnega je kmalu umrl zaradi kuge, zapustil ženo Margarito, rojeno de Leo, in osem otrok.13 Njun prvorojenec Benvenut V. Petazzi, s katerim se začenja v tem prispevku obravnavana švarceneška veja rodbine, je leta 1555 dobil kot deželnoknežji fevd grad Socerb (nad vasjo Socerb, jugovzhodno obrobje Trsta), gospostvo Švar- cenek (Podgrad pri Vremah, Divača) in Novi grad v Brkinih.14 Nato je leta 1561 cesar Ferdinand I. Benvenutu V. Petazziju in njegovemu bratu Jeremiju 4 AST, Sghedoni, Le Tredici Casate, str. 96. 5 Rutar, Završniška gospoščina, str. 221. 6 Potokar, Kačice, str. 89. 7 Rutar, Završniška gospoščina, str. 221; Tamaro, Storia di Tri- este, str. 260. 8 Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, 2. zvezek, str. 389. 9 Monaco, Atlante, str. 65; Rutar, Završniška gospoščina, str. 221; Skrinjar, Sežana, str. 33; Tamaro, Storia di Trieste, str. 262. 10 Prav tam. 11 Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, 2. zvezek, str. 206. 12 Rutar, Završniška gospoščina, str. 221. Za časa Friderika III. sicer pride do več uporov (Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, 3. zvezek, str. 37–48); gl. tudi Witting, Beiträge, str. 136. 13 AST, Sghedoni, Le Tredici Casate, str. 97. 14 Sapač, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji, str. 227. Grad v Br- kinih, imenovan Novi grad oziroma Neuhaus, so tako poime- novali vitezi Carstbergi z Golca, ki so na njem gospodovali kot ministeriali goriških grofov v 13. stoletju ( Jakič, Vsi slo- venski gradovi, str. 224). Prvotni grb Petazzijev naj bi ponazarjal peto s sedmimi žeblji ali sedem srebrnikov. Ta upodobitev Petazzijevega grba je na kamniti šapi vodnjaka v parku Petazzijevega dvorca v Sežani (foto: Meta Turk). 533 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–5462015 potrdil staro plemstvo.15 Benvenut V. je bil v vojaški službi, hkrati pa je imel prodajalno in je bil vsaj od leta 1558 tudi trgovec.16 Poročen je bil s Katarino Saurer.17 Njuna poroka je bila za Petazzija dobra na- ložba, saj je žena v zakon prinesla doto v višini 280 dukatov.18 Imela sta sina Ivana in hčere Ingranato, Elizabeto, Marijo, Magdaleno in Suzano Bernardo.19 Benvenut V. je umrl 29. junija 1588. Njegova nagrob- na plošča, ki jo je dal postaviti njegov sin Ivan, je še danes vzidana v sežanski cerkvi sv. Martina.20 Do- klesani napis opozarja, da so Benvenutove posmrtne ostanke pozneje prenesli v armensko cerkev v Trstu. Benvenutov sin Ivan je bil leta 1561 sprejet med goriške stanove in si je v Gorici postavil hišo. Nasled- nje leto (1562) je postal kancelarski tajnik, sedem let kasneje pa nadvojvodski podkancler.21 Poročen je bil z Margarito Paradeiser,22 s katero je imel sina Ben- venuta VI. in hčere Melhiado Katarino, Katarino Marijo, Benvenuto in Marijo.23 Leta 1590 Ivana naj- 15 Frank, Standeserhebungen, 4. Band, str. 59. 16 ADT, Genealogie delle Tredici Casade Trieste di Luigi de Jenner. 17 AST, Sghedoni, Le Tredici Casate di Trieste, str. 98. 18 Prav tam. 19 ADT, Genealogie delle Tredici Casade Trieste di Luigi de Jenner. 20 ŽAL, Šček, Lokavske starine I. 21 Rutar, Završniška gospoščina, str. 222; Potokar, Kačice, str. 88. 22 ARS, AS 730, fasc. 119. 23 ADT, Genealogie delle Tredici Casade Trieste di Luigi de Jenner. demo kot zakupnika gradu Švarcenek, imenovanega tudi grad Završnik.24 Družina Petazzi si je v tem času lastila tudi utrjeno grajsko stavbo v Sežani na vrhu kopaste vzpetine Tabor.25 Sicer je Kras med 16. in 18. stoletjem (med njegovim jugovzhodnim koncem in prehodom v Brkine je ležalo gospostvo Švarcenek) s politično-upravnega vidika delno pripadal Goriški grofiji, delno pa vojvodini Kranjski. Na zahodu je se- gal proti Furlaniji, na jugu pa proti Istri in mejil na Beneško republiko.26 Območje švarceneške gospo- ščine, eno bolj razdrobljenih zemljiških gospostev,27 je obsegalo ozemlje današnjih občin Sežane, Na- klega, Rodika, Lokev in Štorij.28 Zaradi obmejnosti je bilo v gospodarskem, prometnem in strateškem pogledu pomembno kot prehodno ozemlje poti na morje, zato so na njem postavljali mitnice. Pomemb- ne mitnice na tem območju so bile Lokev, Kačiče in Rupa.29 V vicedomskem arhivu za Kranjsko lahko v letih 1580–1665 najdemo več spisov o sporu zara- di najema mitnice v Kačičah.30 Pobirali so namreč tudi sejemsko mitnino, in ko v Kačičah ni bilo več mitnice, je mitnina ob kačiškem sejmu kot posebna »regalija« pripadala posestvu Švarcenek, čeprav so jo želeli pobrati tudi mitničarji v Lokvi. Mitnica v Lokvi, ki jo je deželni knez dajal v zakup in dobival od nje redne dohodke, je namreč svoje obveznosti do upravne knežje posesti poravnavala z zamudo in je bila v dolgovih. Leta 1587 naj bi mitnico v Lokvi dobili v zakup Petazziji, računi bi morali biti ureje- ni in dolgovi poravnani. Vendar že ohranjeno pismo s 3. aprila 1588,31 v katerem Peter Bonomo in Ivan Ustja (takratna mitničarja mitnice v Lokvi) vicedo- mu Nikolaju Bonomu sporočata, da sta pripravila dokumente za tožbo proti Petazziju, ki naj bi jima kot mitničarjema v Lokvi dolgoval kačiške sejemske dohodke, kaže, da ni bilo tako. Še preden se je spor s Petazziji zaključil, je tržaški mitninski prejemnik prodal Ustjevo hišo in solino ter izplačal dolg. Po letu 1595 pa si mitnico res lastijo Petazziji. Ivanov sin Benvenut VI. je leta 1622 od cesarja Ferdinanda II. odkupil gospoščine Švarcenek,32 Novi 24 Ime Završnik Simon Rutar povzema po dekanu Matiji Sili in pravi, da naj bi bilo Schwarzenegg le za nemški jezik pri- krojeno ime Završnik. Ime povezuje z bližnjo vasjo Zavrhek, ki leži ob trgovski poti iz Kačič čez Javornik v Lož (Rutar, Završniška gospoščina, str. 217). S tem pa se ne strinja Mil- ko Kos, saj beseda Schwarcznek pomeni Črno brdo; tako bi se lahko tamkajšnji hrib imenoval zaradi temnega borovega gozda, še preden je bil nanj postavljen fevdalni sedež, pa tudi že opis meja švarceneške posesti v slovenščini iz leta 1711 govori o »schwarzeneski richti« (Kos, Srednjeveški urbarji za Slovenijo, str. 39–40). 25 Sapač, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji, str. 193. 26 Panjek, Fevdalna renta, str. 2. 27 Vilfan, Zemljiška gospostva, str. 200. 28 Skrinjar, Sežana, str. 35. 29 Potokar, Kačice, str. 88. 30 ARS, AS 1, šk. 126, lit. C V Kačiška mitnina; 136, Lit H III/11; 150, Lit S/VI, 151, Lit. T II/2. 31 ARS, AS 1, šk. 136 I/77, Lit H/III/14 (Hülben/Lokev). 32 Potokar, Kačice, str. 89. Nagrobna plošča Benvenuta V. Petazzija v sežanski cerkvi sv. Martina (foto: Meta Turk). 534 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–546 2015 grad in Socerb.33 V Socerbu Petazziji verjetno niso nikoli bivali, je pa Benvenut VI. v začetku 17. stole- tja v njem na lastne stroške namestil vojaško posad- ko.34 To se je izkazalo kot uspešno, saj gradu Bene- čani med drugo (notranje)avstrijsko-beneško vojno (1615–1617) niso mogli zavzeti. Cesar je Benvenutu VI. leta 1622 podelil baronski naslov (von Petazzi, Freiherr von Schwarzenegg, Castelnuovo und S. Servolo), deset let pozneje (1632) pa še grofovskega (Petazzi Graf zu Castello Nuovo und San Servulo).35 Leta 1630 je Benvenut VI. postal cesarski glavar v Trstu.36 Dobil je zastavne pravice za koriščenje goz- dov na območju jame Vilenica, postal pa je tudi la- stnik same jame.37 V jami Vilenica naj bi Petazziji prirejali plesne zabave.38 Ob praznikih je bil sto metrov od vhoda v jamo urejen prostor za orkester in ples, celoten kap- niški rov pa je bil razsvetljen z baklami in svečami.39 Na zabave Petazzijeve družine naj bi prihajali številni obiskovalci in Petazzi je od njih gotovo dobival de- 33 Rutar, Završniška gospoščina, str. 222; Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji – III, str. 173; ARS, AS 730, fasc. 139. 34 Čeč, Darovec, Značenje, str. 229; Sapač, Grajske stavbe v za- hodni Sloveniji, str. 228. 35 Frank, Standeserhebungen, 4. Band, str. 59. 36 Rutar, Završniška gospoščina, str. 222. 37 Puc, Vilenica, str. 20. 38 Prav tam. 39 Prav tam. narne prispevke – to bi lahko bil začetek pobiranja vstopnine za obisk jame. Mogoče je hotel Benvenut VI. prevzeti stroške za novo cerkev in kaplana. Kma- lu si je namreč dohodke od vstopnine začel deliti z lokavsko cerkvijo, kar jamo uvršča med najstarejše za obiskovalce urejene jame v Sloveniji.40 Cerkveni denar naj bi bil porabljen za stalne maše za namen »večje varnosti« ljudi v jami.41 Tržaški glavar in švarceneški grof Benvenut VI. Petazzi je natančneje uredil tudi meje med svojim in tržaškim ozemljem ter postavil mejnike.42 Ob cesti proti Bazovici se je do danes ohranil mejni kamen, visok 2 metra, z grbom in napisom: CONFINIA URBIS TERGESTE CASTRI AC SWARZE- NEGG LOCIS IN LAUDO ANNI MDCXXXII SIGNATIS. DECRETO MARIAE THERESIAE ROM. IMP. HUN. BOH. REGINAE CONFIR- MATA UTRIUSQUE DITIONIS AE RE REPO- SITA DIE V. MAY ANNO MDCCLI.43 Manjša mejna kamna najdemo tudi na pobočju hriba Kokoš 40 Shaw, Slovene Caves & Karst, str. 155. 41 Puc, Vilenica, str. 20. 42 Prav tam. 43 Mejnik tržaškega mesta in švarceneške graščine s kraji, so- glasno označenimi leta 1632. Potrjeno z odločbo Marije Terezije, rimske cesarice, ogrske in češke kraljice, in ponovno postavljeno z denarjem pokrajin dne 5. maja leta 1751 (gl. Puc, Vilenica, str. 20; Potokar, Kačice na Krasu, str. 94; ŽAL, Šček, Lokavske starine II). Mejni kamen na pobočju hriba Kokoš z grbom grofov Petazzi (foto: Meta Turk). 535 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–5462015 (na slovensko-italijanski meji na Krasu). Med seboj so si kamni sicer različni, na vseh pa sta vklesana tr- žaški grb s helebardo in grb Petazzijev. Družina Petazzi je v Sežani konec 16. stoletja ali v prvi tretjini 17. stoletja zgradila nov dvorec kot na- domestilo za opuščeni srednjeveški grad na vzpetini nad naseljem. Dvorec so zgradili na samem, zahodno od majhnega vaškega naselja Sežana, in ga poimeno- vali Stari grad.45 V lasti rodbine Petazzi je ostal vse do leta 1817.46 Benvenut VI. Petazzi se je poročil dvakrat – prvič s Tadejo Thurn, s katero je imel osem otrok,47 in sicer hčere Ivano Marijo, Katarino Lucijo, Torriano Fran- čiško, Margarito in Sigismondo, ter sinove Ivana II., ki je umrl kot cesarski častnik pri Leipzigu, Janeza Ulrika48 in Nikolaja. Drugi zakon je sklenil s svojo nečakinjo Heleno Argento, hčerko Germanika Ar- genta in Benvenute Petazzi.49 Poroko je menda do- volil sam papež.50 Iz tega zakona izhajajo Ferdinand 44 Kvadriran ščit s srčnim ščitom: 1. in 4. v zlatem polju črn, v desno obrnjen orel z razprtimi krili in z zlato krono; 2. in 3. v rdečem polju sedem srebrnih kovancev v obliki črke U. V modrem srčnem ščitu šesterokraka zlata zvezda. Nad ščitom trije kronani turnirski šlemi s črno-zlatim in rdeče-srebrnim pregrinjalom. Na desni kroni stoji enak črni orel kakor v ščitu, iz srednje krone se stegujeta desna in leva roka v oklepu, ki sta v komolcu upognjeni, na levi kroni stoji enaka zvezda kakor v srčnem ščitu. 45 Sapač, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji, str. 196. 46 Prav tam, str. 198. 47 AST, Sghedoni, Le Tredici Casate, str. 99. 48 Preinfalk, Plemiške rodbine, str. 171. 49 Witting, Beiträge, str. 136. 50 AST, Sghedoni, Le Tredici Casate, str. 99. Maksimilijan, Benvenut VII., Germanik, Rozalija, Melhiada, Suzana, Ferdinand Martin in Tadeja Ben- venuta.51 Nikolaj Petazzi, sin Benvenuta VI., cesarsko-kra- ljevi komornik, je leta 1649 postal deželni poverjenik, deset let pozneje je podedoval glavarstvo v Trstu,52 leta 1664 pa je bil izvoljen za deželnega glavarja v Gorici, a službe ni nikoli opravljal, ker je prej umrl.53 Oktobra 1660 je v Trstu skupaj z meščani slovesno sprejel cesarja Leopolda I. in mu izročil ključe me- stnih vrat.54 15. marca 1646 se je poročil z Beatriko pl. Dornberg.55 Imela sta deset otrok, ime enega od njih sicer ni znano, ostali pa so: Ivan Anton, Terezija, Adelmo,56 Ana Katarina, Ivan Ferdinand,57 Leopold, Peter, Pavla in Margarita.58 Nikolaj Petazzi je umrl 26. decembra 1664, njegov nagrobnik je vzidan v de- sni krak ladje cerkve Santa Maria Maggiore v Trstu. Nikolajevo vejo Petazzijev je nadaljeval sin Ivan Ferdinand. V njegovem prvem zakonu z Ano Mar- gareto Raunach so se rodili Marija, Magdalena Kata- rina, Nikolaj, Marijana, Jakob Anton, Leopold, Ivan Jožef, Marija Terezija, Alojz, Ana Eleonora, Felicita in Franc.59 Žena Ana Margareta je 27. marca 1697 umrla »zaradi trebušnih krčev«, pokopali so jo dva dni zatem v Trstu.60 Ivan Ferdinand se je nato 22. marca 1699 poročil z Uršulo Orzon.61 Z njo je imel še hčer Julijo Johano in dva sinova, Antona Alojza in Ivana Petra Hanibala.62 Tudi sin Benvenuta VI. Benvenut VII. se je poro- čil dvakrat, prvič leta 1670 z Evfemijo Coronini63 in drugič z Maksimilijano Frančiško Attems.64 Z dru- go ženo je imel enajst otrok, od katerih jih je osem umrlo v otroštvu, trije, ki so odrasli – Julij,65 Uršula Suzana in Leopold –, pa niso imeli otrok.66 Benvenut 51 ADT, Genealogie delle Tredici Casade Trieste di Luigi de Jenner. 52 Puc, Vilenica, str. 22; Rutar, Završniška gospoščina, str. 222. 53 Rutar, Završniška gospoščina, str. 222. 54 Puc, Vilenica, str. 22. Podelitev ključev mestnih vrat cesarju Leopoldu I. je bila del protokola pri cesarjevih dvornih po- tovanjih. Glavni namen njegovega potovanja je bil namreč sprejetje dednega poklona. Gre za svečane dogodke, polne simbolnih dejanj ob nastopu vlade novega deželnega kneza (Miller, Die Hofreisen, str. 84; Štih, Obisk, str. 19). 55 Schiviz von Schivizhoffen, Krain, str. 302. 56 ADT, Genealogie delle Tredici Casade Trieste di Luigi de Jenner. 57 Rutar, Završniška gospoščina, str. 222. 58 ADT, Genealogie delle Tredici Casade Trieste di Luigi de Jenner. 59 Prav tam. 60 ŽAL, Šček, Lokavske starine I. 61 Schiviz von Schivizhoffen, Görz un Gradisca, str. 307. 62 ADT, Genealogie delle Tredici Casade Trieste di Luigi de Jenner; Schiviz von Schivizhoffen, Görz un Gradisca, str. 95– 96. 63 ARS, AS 730, fasc. 119. 64 Witting, Beiträge, str. 138; ADT, Genealogie delle Tredici Casade Trieste di Luigi de Jenner. 65 Poročen z Izabelo, hčerjo Dominika Reisinga (Stopar, Graj- ske stavbe v vzhodni Sloveniji, str. 131). 66 AST, Sghedoni, Le Tredici Casate, str. 100. Grb grofov Petazzi (ARS, AS 1071, Zbirka grbov, št. 141).44 536 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–546 2015 St ar ej ša v ej a Pe ta zz ije v s Š va rc en ek a B E N V E N U T V . 15 23 -1 58 8 oo 1 54 2 K at ar in a pl . S au re r IN G R A N A T A IV A N I. E L IZ A B E T A M A R IJ A M A D A L E N A SU Z A N A 15 69 -1 60 7 B E R N A R D A oo 1 56 0 oo † 15 91 1) o o 15 77 oo 1 58 0 G ab ri je l M ar ga ri ta oo 1 57 4 A lo jz p l. G ul ia ni D an ije l pl . M ar en zi pl . P ar ad ei se r Iv an P av el † 15 88 pl . B ot to ni Se co nd is (? ) T is ic o 2) o o 15 95 N ik ol aj p l. G as ta ld i † 16 09 M E L H IA D A K A T A R IN A B E N V E N U T A M A R IJ A B E N V E N U T V I. K A T A R IN A M A R IJ A 15 90 -1 63 3 15 91 - 15 93 -1 64 3 15 88 - 15 89 -1 66 1 oo )1 oo oo G er m an ik T ad ej a g. T hu rn A nt on pl . A rg en to 2) o o pl . G as ta ld i 15 83 -1 65 0 H el en a pl . A rg en to 1) IV A N A 1) K A T A R IN A 1) IV A N II . 1) N IK O L A J 1) T O R R IA N A 1) M A R G A R IT A 1) SI G IS M O N D A 1) JA N E Z 2) FE R D IN A N D 2) B E N V E N U T V II . 2) G E R M A N IK 2) R O Z A L IJ A 2) M E L H IA D A 2) SU Z A N A 2) FE R D IN A N D 2) T A D E JA M A R IJ A L U C IJ A 16 15 -1 64 2 16 19 -1 66 4 FR A N Č IŠ K A 16 22 - 16 24 - U L R IK M A K SI M IL IJ A N 16 36 -1 68 8 16 37 -1 66 7 16 38 -1 69 9 16 39 - M A R T IN B E N V E N U T A 16 10 - 16 13 - oo 1 64 6 16 20 - 1561-0361 1461 oo 16 35 - 1) o o 16 56 1) o o 16 56 1) o o 16 58 16 42 - 16 43 -1 67 1 dnanidreF .b akirtae B oo 1 65 0 Fr an c A lb er t Iv an K rs tn ik G ir ol am o (? ) oo 1 66 4 kivdu L acci B onadero L nietsrebre H .g anirata K an A erevo B .b grebnro D 16 26 -1 69 1 g. K ob en zl PE TA ZZ I I I † 16 64 † 16 66 2) o o 16 63 b. M ar en zi 2) oo 1 67 3 2) oo 1 66 7 B ar to lo m eo 16 41 -1 68 8 G ir ol am o Iv an F ra nc G en o M or as in i b. B ol se tti IV A N T E R E Z IJ A A D E L M O A N A IV A N L E O PO L D PE T E R PA V L A M A R G A R IT A N . † 16 89 A N T O N 16 48 -1 68 9 16 51 -1 65 1 K A T A R IN A FE R D IN A N D 16 56 -1 66 3 16 60 -1 72 5 16 60 - 16 63 - †1 65 1 † 16 84 oo 1 66 1 16 54 - 16 55 -1 72 2 A nt on oo 1 67 3 1) o o 16 80 ateragra M an A reteP navI iznera M .b 16 46 -1 66 8 g. C or on in i b. R au na ch 16 50 -1 68 5 16 60 -1 69 7 2) o o 16 99 U rš ul a pl . O rz on † 17 16 1) M A R IJ A 1) M A G D A L E N A 1) N IK O L A J 1) M A R IJ A N A 1) JA K O B 1) L E O PO LD 1) IV A N 1) M A R IJ A 1) A L O JZ 1) A N A 1) FE L IC IT A 1) FR A N C 2) A N T O N 2) IV A N 2) JU L IJ A 16 80 - K A T A R IN A 16 84 -1 72 0 16 85 - A N T O N 16 88 - JO Ž E F T E R E Z IJ A 16 92 - E L E O N O R A 16 93 -1 77 0 16 95 -1 69 8 A L O JZ PE T E R JO H A N A 16 82 -1 68 3 oo 1 71 3 oo -4071 2371-2071 4571-2071 -2961 -0961 -9861 5471-7861 A na P ol ife m a Iv an F ra nc oo 1 72 1 g. R ab at ta g. L an th ie ri Ju lij an a b. T er zi FE R D IN A N D A N T O N 17 23 -1 76 7 17 24 - oo 1 75 0 A na T er ez ija g. P et az zi † 17 86 B E N V E N U T IX . 537 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–5462015 VII. je bil komornik cesarja Leopolda I., hkrati pa tudi najbolj zloglasni član družine. Kronisti navajajo njegovo prijateljstvo z grofom Thurnom in incident z Janezom Karlom Argentom. Ta naj bi se z nekaj somišljeniki, ki so bili siti Petazzijevih in Thurnovih ekscesov, obrnil na sodišče. Petazzi in Thurn sta se odločila, da se Argentu maščujeta, in sta konec sep- tembra 1683 na njegovo posest poslala tri barke s tridesetimi razbojniki in 150 služabniki, da ga ubije- jo. Vendar ti Argenta niso našli, saj se je prav tistega dne s sinom odpravil v Trst. Razočarani so razbojniki pobrali ves pridelek grozdja na posestvu, prestrašili okoliške prebivalce (ki so se jih bali kot same demo- ne) in odšli.67 Dedič Benvenuta VII. je bil sin iz prvega zako- na Adelmo Anton. Ta je imel z ženo Ano Marijo Schrattenbach68 hčere Marijo Terezijo,69 Kajetano in Jožefo Benigno70 ter šest sinov: Benvenuta VIII.,71 Leopolda Jožefa Hanibala,72 Antona,73 Karla,74 Kaje- tana75 in Germanika.76 Med sinovi je bil najbolj znan Leopold Jožef Hanibal, ki se je odločil za cerkveno kariero. Njegova študijska pot ni poznana. Decembra 1730 ga je cesar Karel VI. imenoval za stolnega kano- nika in dekana stolnega kapitlja v Ljubljani, 18. apri- la 1734 pa še za gorenjskega arhidiakona. Po smrti ljubljanskega škofa, grofa Ernesta Amadeja Attemsa, ga je Marija Terezija imenovala za tržaškega škofa. Tam je 12. oktobra 1752 v škofovskem dvorcu poro- čil svojo nečakinjo Ano Terezo, hčer Benvenuta VIII. Leta 1760 je bil imenovan še za ljubljanskega škofa, papež Klemen VIII. je njegovo premestitev odobril 15. decembra 1760. Petazzi se je tako po dvajsetih letih, odkar je bil v Ljubljani imenovan za stolnega kanonika in dekana stolnega kapitlja, vrnil v škofi- jo, ki jo je že dobro poznal. Iz njegovega protokola je razvidno, da se je novih obveznosti lotil z veliko vnemo, vendar ni imel več tiste energije, ki jo je imel kot ljubljanski stolni dekan. Ovirali so ga bolezen in težave, ki jih je prinašala avstrijsko-pruska vojna. V času škofovanja v Ljubljani je imel dve sinodi v Ljubljani in eno v Gornjem Gradu. Naklonjen je bil redovnikom, ki so pri njem uživali vso podporo. Sredi šestdesetih let 18. stoletja se je Petazzijevo zdravstve- no stanje poslabšalo in leta 1768 je tako zbolel, da so mu podelili zakramente za umirajoče. Razmer v škofiji ni več obvladal, očitali so mu, da je popolnoma zaprt za nova spoznanja na področju pastoralne de- javnosti. Na prigovarjanje brata Benvenuta je aprila 67 Prav tam. 68 ARS, AS 730, fasc. 119. 69 ARS, AS 730, fasc. 119; Smole, Graščine, str. 370. 70 Witting, Beiträge, str. 138. 71 ARS, AS 730, fasc. 119; Schiviz von Schivizhoffen, Krain, str. 39. 72 Dolinar, Ljubljanski škofje, str. 203. 73 Witting, Beiträge, str. 139. 74 Prav tam. 75 Schiviz von Schivizhoffen, Krain, str. 44. 76 Prav tam, str. 53. 1769 vladarico Marijo Terezijo zaprosil za pomožne- ga škofa. Marija Terezija se je odločila za Karla Jane- za Herbersteina, ki je tako po pooblastilu dunajskega dvora v zelo kratkem času prevzel vse pobude v svoje roke. Bolehni Petazzi se je zagrenjen zaprl vase. Umrl je 28. novembra 1772, naslednji dan pa so ga poko- pali v ljubljanski stolnici.77 Brat Leopolda Jožefa Hanibala Benvenut VIII. se je zelo mlad odločil za vojaško kariero in služil ce- sarju Karlu VI. Postopoma je napredoval in leta 1734 postal podpolkovnik. Leta 1770 je baje postal celo ožji svetovalec cesarice Marije Terezije.78 Poročil se je trikrat – najprej z Maksimilijano Heussenstamm,79 nato z Marijo grofico Clary-Aldringen, po njeni smrti pa 14. julija 1761 še z Eleonoro Luzan.80 Iz pr- vega zakona so bili trije otroci, in sicer Ana Terezija, Marija Ana in Adelmo, ki je nadaljeval rod. Drugi zakon je bil brez otrok, v tretjem pa se je rodila hči Leopoldina. Iz zgodovine gospostva Švarcenek pod Petazziji se je po zaslugi kronistov ohranilo še nekaj zanimivih drobcev. Sredi 17. stoletja so ga oplenile čete grofa Karla Thurna, leta 1700 pa je grad prizadel požar. Čez trinajst let (1713) je na zemljiškem gospostvu 77 Dolinar, Ljubljanski škofje, str. 203–210. 78 AST, Sghedoni, Le Tredici Casate, str. 103. 79 ARS, AS 730, fasc. 119. 80 Schiviz von Schivizhoffen, Görz un Gradisca, str. 312; Wit- ting, Beiträge, str. 139. Grb škofa Leopolda Jožefa Hanibala Petazzija (Dolinar, Ljubljanski škofje, str. 201). 538 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–546 2015 izbruhnil upor, znan kot tolminski punt.81 Uporni- ki so 11. maja 1713 vdrli tudi v grajsko poslopje.82 Medtem je grof Ferdinand Petazzi s sinom Nikola- jem pobegnil v Trst,83 kjer je imela rodbina na griču Montebello večjo vilo.84 Na splošno so Petazziji v ljudskem spominu ostali predvsem zaradi krutega odnosa do podložnih kme- tov.85 Poleg upora kmetov iz leta 1713 se je ohranil tudi zapis iz leta 1740, da je grof Petazzi svojim pod- ložnikom v Barki ukazal, naj mu pripeljejo 600 kolov za vinograd Sabotnjak pri Socerbu. Kmetje tega niso hoteli storiti in grof jim je zarubil živino. Šele čez tri dni, ko so mu kmetje zagrozili z uporom in se nanj že začeli pripravljati, jim je živino vrnil, zase pa obdržal tri najlepše vole. Zaradi biričevih udarcev naj bi poginila krava. Ko se je kmet zaradi tega pritožil, ga je birič zgrabil za lase in treščil ob tla. Kmet je zbežal, birič pa je za njim metal kamenje. Kmetje so se zaradi tega dogodka pritožili na deželno sodnijo v Gorico, vendar neuspešno.86 V 18. stoletju so se grofje Petazziji na odročnem in neudobnem gradu Švarcenek zadrževali le še ob- časno. Njihova glavna rezidenca je bil novi dvorec v Sežani.87 Švarceneško gospostvo so vsako leto na- tančno obhodili in preverili meje na shodih v Povirju, Rodiku in Brezovici. 28. maja 1711 so npr. meje po- pisali v listini Alojza Petazzija.88 Listina je bila zapi- sana v slovenskem jeziku: »Nar poprei je tabar St. Coziana, catri leshi uti Richti do Mosta na verchi, na reko pod Naclu, Scofle, Tupelzhe, Strainoch. Se oberne na Barske snosetti, inu pride na potock imenuvan Padesh. Kir se dva potocha snidejo po starim imenuvano pod Woistervizo, na kau inu na Cirku svettiga Sozierba. Od Cierkue St. Sozierba gre na Schelesnickovo Hischo catiera je u Schwarzeneschi Richti; od tem gre po grofovih Snosettih na Krisne dre- ve, od tam gre na greiske Snositti, inu na sdu po potochi na ravnost na Straustudenz, od tam pa gre na potoch Schlopp inu se poverne na grofove snosetti inu passá na Morain potok, kir se confiná ta Schwarzenesha inu Novograiska Richta. Od tam gre na Vassio Slop, od tam passá Confin na Rodich inu Kerslag po Vassio Slob, inu naraunost na Cosinski Pil. Od pilla Cosinskiga gre po Zeisti skusi Cosinske Grunte gor po sredi hriba verch Polania , nad Verpolle, kir confina Sosserbzka Richta, inu gre blisek Studenza Schusiz imenuvan, inu naprei po robi na ta Velichi Hrib Monte Cakus alli tusti verch 81 Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, str. 173. 82 Prav tam. 83 Marušič, Veliki, str. 24. 84 Sapač, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji, str. 198. 85 Jakič, Vsi slovenski gradovi, str. 340. 86 Rutar, Završniška gospoščina, str. 226. 87 Prav tam. 88 To listino je prepisal dekan Matija Sila, natisnil pa Simon Rutar (Završniška gospoščina, str. 226–228). V literaturi se Luigija Petazzija običajno sloveni z Ludvikom. Vendar tega imena med Petazziji ni bilo. Po vsej verjetnosti gre za Alojza, sina Ivana Ferdinanda. imenuvan, kir sazne Tersaska Richta. Od Monte Cakus gre dol na te resane kamne, postaulene med Scwarzene- sko ino Tersasko richto po glihinghi (po starim pa je schlu na Gropado), inu pride bliso Orlica, kir so tudi postau- leni confini, kir sazne Duinska richta inu so postauleni Kamnj, slast pa na Hrib imenuvan Termunz, do verch Hriba imenuvan Holz. Tam kopli Duinski confin in sa- zne confin med Schwarzenesko inu Riffienbersko Richto, inu gre na Gradno berdo na Cau, che je med Casle (n. Koslach) inu Dobraule. Inu gre na Rassho cir pridejo tri Richre skonfini uKub, tu je Schwazenescha, Richenber- scha inu Snoseska. Tam gre po Rasi confin na verch Si- lievez, od tam pak na Zebulouzo ino na Skriu in compli na Scozianska urata kir se je sazhello. Ostrsnoberdo leshi sesh sojemi confinami v Schwar- zeneski Rihti in confina na jutergne sonze sesh reko na potoche che pridejo od Sichorske uode inu gre naprei pod Sohorjam, Borst che je tam je pod Schwarzenescho Richto. Woda Recha je pu od te Richte inu Lou od Rieb… Pit kadai che boste telli. Schwarzenegg li 28 Maggio 1711. Luigi Co: Pettazi m/p''« Opis meja je sestavljen v slovenskem jeziku, zna- čilnem za tedanji čas. Listino je Petazzi napisal la- stnoročno, vendar pri zapisu ni bil dosleden, saj je iste besede zapisal enkrat tako, drugič drugače.89 V opisu meja je omenjen tudi studenec (Zdravi studenec), »Straustudenz«, ki teče pod gradom. O njem je poznana naslednja anekdota: stari grof Pe- tazzi je zbolel in se preselil v Sežano, kjer je imel Stari grad. Tja so mu morali vsak dan prinesti »barigelco« (posodico) vode iz studenca, ki izvira nad vasjo Potok pod Podgradom. Kmet, ki mu je v okviru tlake nosil vodo, se je tega kmalu naveličal in je nekega dne bari- gelco napolnil v nekem kalu pri Povirju. Grof je seve- da takoj ugotovil, da je voda motna in slaba, kmet pa se je izgovoril, da se je ob nevihti nekaj podrlo na stu- denec in se je voda skalila. Grof mu je verjel, kmetu ni bilo treba več nositi vode in tako se je rešil tlake.90 Benvenut VIII. Petazzi naj bi v Gorici 9. maja 1789 napisal oporoko, v kateri za glavnega dediča imenuje Adelma Petazzija,91 vendar to ne bo držalo, saj je Benvenut Petazzi umrl leta 1784, natančneje, 25. decembra 1784.92 Res pa je posestvo in jamo Vilenica nato prevzel grof Adelmo, zadnji iz rodbine Petazzi.93 Skupaj z njim naj bi si jamo v letih 1790 in 1791 med obiskom Trsta ogledal tudi cesar Leopold II.94 Leta 1809 so vhod v jamo obzidali in zaprli z vrati, grof pa je vse dohodke od vstopnine prepustil lokavski župni- 89 Skrinjar, Sežana, str. 36. 90 Žiberna, Divaški prag, str. 48. 91 Rutar, Završniška gospoščina, str. 223–224. 92 ARS, AS 730, fasc. 119. 93 O lastnikih gospostva Švarcenek tudi v članku Dragice Čeč v tej številki Kronike. 94 Več o jami Vilenica v članku Petre Kavrečič v tej številki Kro- nike. 539 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–5462015 M la jša v ej a Pe ta zz ije v s Š va rc en ek a B E N V E N U T V II . 16 36 -1 68 8 1) o o 16 70 E vf em ija b. C or on in i 16 51 /1 65 2- 1 67 3 2) o o 16 74 M ak si m ilj an a Fr an či šk a g. A tt em s 16 57 -1 73 7 1) H E L E N A 1) A D E L M O 2) IV A N 2) A N A 2) G E R M A N IK 2) FR A N C 2) E V FE M IJ A 2) JU L IJ 2) M A K SI M IL JA N 2) M A R G A R IT A 2) U R ŠU L A 2) IV A N 2) L E O PO L D 16 71 -1 73 6 A N T O N M A K SI M IL JA N E V FE M IJ A 16 78 -1 67 9 16 79 - A N T O N IJ A 16 82 - U L R IK 16 84 - SU Z A N A 16 87 - 16 88 -1 75 2 oo 1 69 0 3861-1861 9861-7761 1071-5761 5471-2761 oo 1 72 9 6171-5861 6861-3861 Po m pe j o o Iz ab el a b. B ri gi do A na M ar ija g. R ei si g † 17 24 g. S ch ra tt en ba ch M A R IJ A K A JE T A N A JO Ž E FA B E N V E N U T V II I. L E O PO L D A N T O N K A R L K A JE T A N G E R M A N IK T E R E Z IJ A † 17 37 B E N IG N A 16 99 -1 78 4 JO Ž E F H A N IB A L 17 06 - 17 14 -1 75 3 † 17 64 1) o o 17 03 -1 77 2 oo oo 1 73 1 oo 1 72 7 M ak si m ilj an a L eo po ld in a m matsnessue H .g fežoJ lra K flod A zenaJ g. H eu ss en st am m m matsnessue H .g resiedaraP .g 17 04 -1 75 7 8571 † 2871 † 2) o o 17 57 M ar ija g. C la ry -A ld ri ng en 17 28 -1 76 0 3) o o 17 68 E le on or a pl . L uz an † 17 76 1) A N A 1) M A R IJ A 1) A D E L M O 3) L E O PO L D IN A T E R E Z IJ A A N A 17 36 -1 81 7 17 69 -1 77 5 † 17 86 1) o o oo 1 75 2 oo Fr an či šk a Fe rd in an d Ju lij b. S ai nt -G en oi s g. P et az zi pl . K eg le vi ch 2) o o 17 76 17 23 -1 76 7 N ot bu rg a g. L ic ht en be rg 17 55 -1 80 6 3) o o A na g. P et az zi 17 68 -1 85 7 1) JO H A N A 2) V IN C E N C 2) K A R E L 2) M A R IJ A 3? )M E L H IA D A 3) * A na V er on ik a N E PO M U C E N A 17 78 - 17 86 - tsuJ A G R U B T O N -5971 3181-1671 18 00 -1 82 7 oo 1 77 9 oo L ud vi k D iz m a Jo že f Š te fa n g. L ic ht en be rg D el en a 17 43 -1 80 8 † 18 44 † 17 75 540 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–546 2015 ji. O tem je dolgo pričal vklesan napis nad vhodom s kronogramom: E LIBERALITATE COMITIS A PETAZZI ECCLESIA CORNIALENSIS ACCE- PIT (Po dovoljenju Petazzijev je sprejela lokavska cerkev – 1809). Jama je bila torej po naročilu Adelma Petazzija zaprta, zanjo pa je skrbela kaplanija. Imela je 59 dolžnikov, med njimi tudi grofa Adelma; ta torej ni plačeval dohodkov od jame.95 To je bilo povezano s takratnimi dolgovi in tedanjo politiko. Leta 1809 so namreč Francozi tretjič zasedli Trst in 2000 tržaških brambovcev poslali na Francosko, med njimi tudi Adelma Petazzija, ki je bil nadporočnik v brambovski vojski. 14. oktobra 1809 so bile ustanovljene Ilirske province in leta 1811 so francoske oblasti v njih izve- dle upravne spremembe, opravljeno je bilo tudi štetje prebivalstva.96 Lokev je prišla pod sežansko občino, ta pa pod kanton Tomaj pod Goriškim distriktom. 8. oktobra 1813 so se morali Francozi umakniti iz Trsta in Avstriji so bila vrnjena odvzeta ozemlja.97 Adelmova prva žena Frančiška Saint-Genois mu je rodila samo hčer, Johano Nepomuceno. V drugo se je poročil marca 1776 z Notburgo Lichtenberg. Rodili so se jima trije otroci: Vincenc, Karel in Ma- rija Notburga, o katerih ni veliko podatkov. Njegova tretja soproga je bila Ana Petazzi, rojena 1768. Imela je hčer Ano Veroniko, ki je bila Adelmova rejenka. 95 ŽAL, Šček, Lokavske starine I. 96 Šumrada, Prebivalstvo, str. 52. 97 Puc, Vilenica, str. 31. Luigi de Jenner kot hčer Adelma in Ane navaja še Melhiado, vendar ni o njej ohranjenih nobenih po- datkov.98 Konec 18. stoletja Petazziji grad Švarcenek do- končno opustijo.99 Jamo je spet začela upravljati lokavska župnija. Po letu 1800 je gospoščino iz Se- žane upravljal Jožef Štefan Delena, ki se je poročil s Petazzijevo rejenko Ano Veroniko, rojeno Just, in bil nekaj časa tudi lastnik gradu Rajhenburg.100 Ta poroka je še dolgo ostala v spominu ljudi.101 Leta 1817 je v Sežani umrl Adelmo Petazzi, zadnji član švarceneške veje rodbine Petazzi, pokopan je v dru- žinski grobnici sredi župnijske cerkve v Sežani. Z njegovo smrtjo se švarceneška veja družine konča. Takrat naj bi bil tudi grad Švarcenek že popolnoma v razvalinah.102 Gospoščina je pripadla državi. Ta je leta 1820 gozdove, ki so bili že popolnoma izsekani, razprodala bližnjim vaškim občinam,103 Lokvi, Po- virju in Sežani.104 H gradu Švarcenek je sicer spadala tudi kapela sv. Janeza Krstnika na vzpetini nad vasjo Podgrad, v ka- 98 ADT, Genealogie delle Tredici Casade Trieste di Luigi de Jenner. 99 Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, str. 175. 100 Rutar, Završniška gospoščina, str. 224; Slana, Lastniki Raj- henburga, str. 536. 101 Prav tam. 102 Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, str. 177. 103 Prav tam, str. 176. 104 Potokar, Kačiče na Krasu, str. 90. Nekdanji dvorec Petazzijev v Sežani (foto: Meta Turk). 541 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–5462015 teri naj bi bila ohranjena družinska grobnica rodbine Petazzi z letnico 1628, vendar v njej po pripovedova- nju domačinov počiva zadnji upravitelj gradu, Jožef Štefan Delena.105 Zanimiv je podatek, da naj bi po smrti Adelma Petazzija dediči grajskega oskrbnika Jožefa Delene grajski arhiv prodali mesarjem in trgovcem v Sežani, ki so vanj zavijali jedi.106 To bi lahko potrjevalo slab spomin, ki so ga imeli okoliški prebivalci na plemiško družino Petazzi. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ADT – Archivio diplomatico Trieste (Diplomatski arhiv Trst) Genealogie delle Tredici Casade Trieste di Luigi de Jenner 1/1Bl Biografie Triestine di Luigi de Jenner 1/1B4 ARS – Arhiv Republike Slovenije AS 1, Vicedomski urad za Kranjsko, šk. 126, 136, 150, 151. AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 119, 139. AS 1070, Zbirka grbov, št. 141. AST – Archivio di Stato di Trieste (Državni arhiv v Trstu) Sghedoni, Sergio: Le Tredici Casate di Trieste. Tri- este: Parnaso, 2000. ŽAL – Župnijski arhiv Lokev Virgil Šček: Lokavske starine I. Virgil Šček: Lokavske starine II. ČASOPISNI VIRI Edinost, 1882. LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI Cova, Ugo: La signoria di Schwarzenegg. Un feudo goriziano sul Carso alle porte di Trieste: (XIV–XIX secolo). Udine: Del Bianco, cop. 2009. Čeč, Dragica in Darko Darovec: Značenje seoskih utvrda uz mletačko-habsburšku granicu u ranom novom vijeku. Povijesni prilozi 37, 2009, str. 217– 246. Dolinar, France M.: Ljubljanski škofje. Ljubljana: Družina, 2007. Frank, Karl Friedrich von: Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Öster- 105 Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, str. 178. 106 Rutar, Završniška gospoščina, str. 224; Žiberna, Divaški prag, str. 44. reichischen Erblande bis 1806. Senftenegg: Selbst- verlag, 1967–1974. Grafenauer, Bogo: Zgodovina slovenskega naroda. Zv. 2. Doba zrele fevdalne družbe od uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda do začetka kmečkih uporov. Ljubljana: Kmečka knjiga, 1955. Grafenauer, Bogo: Zgodovina slovenskega naroda. Zv. 3. Doba prve krize fevdalne družbe na Slovenskem od začetka kmečkih uporov do viška protestantskega gibanja. Ljubljana: Kmečka knjiga, 1956. Jakič, Ivan: Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuščine. Ljubljana: DZS, 1997. Kos, Milko: Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zv. 3. Urbarji slovenskega Primorja. Del 2. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1954. Marušič, Branko: Veliki tolminski punt leta 1713. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1973. Miller, Rotraut: Die Hofreisen Kaiser Leopolds I. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschi- chtsforschung, Bd. 75, 1967, str. 67–103. Monaco, Lino: Atlante della storia. Trieste: tutto ebbe inizio 110 milioni di anni fa. Colognola ai Colli: Demetra, 1998. Panjek, Aleksander: Fevdalna renta in agrarno go- spodarstvo na Krasu na podlagi cenitev gospostev (1615–1637). Acta Histriae 12, 2004, str. 1–72. Potokar, Klelija: Kačice na Krasu. Kačice-Pared: sa- mozaložba, 2005. Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem: 17. stoletje. Del 1, od Billichgrätzov do Zanettijev. Ljub ljana: Viharnik, 2014. Puc, Matjaž: Vilenica: zgodovina in opis kraške jame. Sežana: Kulturni center Srečka Kosovela, 2000. Rutar, Simon: Završniška gospoščina na Krasu. Iz- vestja muzejskega društva za Kranjsko 5, 1895, str. 217–226. Sapač, Igor: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 3, No- tranjska. Knj. 3, Porečje Reke z Brkini. Ljubljana: Viharnik, 2007. Sapač, Igor: Grajske stavbe v zahodni Sloveniji. Knj. 5, Kras in Primorje. Ljubljana: Viharnik, 2011. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz und Gradisca. Görz, 1904. Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. Görz, 1905. Shaw, Trevor R.: Slovene caves & Karst pictured 1545–1914. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. Skrinjar, Pavel: Sežana: sonce nad prestolnico krasa. Logatec: Ad Pirum, zavod za intelektualne de- javnosti, 2006. Skrinjar, Pavel: Sežanski Stari grad. Kras 116/117, 2012, str. 22–25. Slana, Lidija: Lastniki Rajhenburga med 16. in 19. stoletjem (1570–1881). Kronika 61, 2013, str. 519–540. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. 542 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–546 2015 Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Ljub- ljana: Viharnik; Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993. Štih, Peter: Obisk cesarja Leopolda I. v Gorici leta 1660 in govor jezuita Martina Bavčerja. Pater Martin Bavčer, ob štiristoletnici rojstva (ur. Bran- ko Marušič in Peter Štih). Ljubljana: Zgodovin- ski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 1995, str. 19–36. Šumrada, Janez: Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije. Zgodovinski časopis 52, 1998, str. 51–72. Tamaro, Attilio: Storia di Trieste. Roma: A. Stock, 1924. Vilfan, Sergij: Zemljiška gospostva. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrar- nih panog 2. Družbena razmerja in gibanja. Ljub- ljana: Državna založba Slovenije, 1980. Witting, Johann Baptist: Beiträge zur Genealogie des krainischen Adels. Jahrbuch der k. k. heraldi- schen Gesellschaft »Adler«, 1894, str. 89–146; 1895, str. 162–264. Žiberna, Jožko: Divaški prag. Divača: Svet krajevne skupnosti, 1981. S U M M A R Y A few fragments from the history of the Pe- tazzi family The Petazzi family most likely originated from Istria and appeared in written sources from the 13th century onwards. The family was divided into seve- ral branches, of which only one will be presented in detail here—i.e. the so-called Švarcenek branch, named after the Švarcenek Castle (Podgrad pri Vre- mah). One of the most important representatives of this branch in the second half of the 16th century was Johann Petazzi, who became a member of the Gorizian land estates and served as secretary to the chancellor and later as vice-chancellor to the arch- duke. At that time, the Petazzi family owned a forti- fied castle building in Sežana. Since the Švarcenek seigniory (encompassing the present-day munici- palities of Sežana, Naklo, Rodik, Lokve, Štorje) was an important transitional territory on the way to the sea, the family set up toll-houses that provided the seigniory with considerable revenue. Johann’s son Benvenuto VI definitively purchased from Emperor Ferdinand II the seigniories of Švarcenek, Novi grad (above the Podgrad–Cerovlje settlement) and Socerb (above the village of Socerb), as well as acquired the title of baron (1622) and then count (1632). In this way, Benvenuto VI secured a lien on forest-produce in the Vilenica area and became the owner of the cave itself, in which the Petazzi family would repor- tedly organise parties. In 1633, Benvenut VI started to share the proceeds from the cave entrance fee with the church in Lokve, thus placing Vilenica ranked among the oldest for the visitors arranged the caves in Slovenia. Benvenuto’s son Nikolas became the provincial board member and inherited the gover- norship in Trieste. In October 1660, he received Em- peror Leopold I in Trieste and handed him the keys to the city gate. Another descendant of the Švarcenek branch, Leopold Josef Hannibal, was one of the most important representatives of the Petazzi family. He served as Bishop of Trieste in 1740–1760 and then as Bishop of Ljubljana in 1760–1772. The Švarcenek Castle was looted by the troops of Count Karl Thurn in the mid-17th century and devastated by a fire in 1700. In 1713, at the seigniory broke out a peasant revolt. The rebels occupied the castle, while Count Ferdinand Petazzi escaped with his son to Trieste. After the revolt, the count—and the judicial authority—moved to Sežana. Adelmo was the last member of the Švarcenek branch of the Petazzi family. He died in 1817 in Sežana and is buried in the family tomb in the middle of the local parish church. After 1800, the seigniory was admi- nistered by Josef Delena from Sežana, who married Petazzi’s foster daughter Ana Veronika Just. 543 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–5462015 Priloga: Rodovnik rodbine Petazzi s Švarceneka BENVENUT V. (Benvenuto) (1523 – 29. VI. 1588), ∞ (19. II. 1542) Katarina (Catarina) pl. Saurer, hči Ivana (Giovanni) pl. S. in Ingranate pl. Burlo. 1a) INGRANATA (Ingranata), ∞ (Socerb, 15. IV. 1560) Gabrijel (Gabriele) pl. Marenzi. 2a) IVAN (Ioannes) (1569 – 17/18. I. 1607), ∞ (…) Margarita (Margaretha) pl. Paradeiser, hči Adama pl. P. in Katarine pl. Grotta. 1b) MELHIADA KATARINA (Melchiada Cattarina) (14. V. 1588 – ?) 2b) KATARINA MARIJA (Cattarina Maria) (18. VI. 1589 – 1661), ∞ (…) Anton (Antonio) pl. Gastaldi, sin Nikolaja pl. G. 3b) BENVENUTA (Benvenuta) (24. VII. 1590 – 1633), ∞ (…) Germanik (Germanico) pl. Argento (7. III. 1583 – 29. III. 1650) 4b) MARIJA (Maria Madallena) (7. XII. 1591 – ?) 5b) BENVENUT VI. (Benevenuto Baldassarre)(26. IV. 1593 – V. 1643), od leta 1622 baron in od leta 1632 grof, glavar Trsta, I ∞ (…) Tadeja (Thaddaea) grofica Thurn (…), hči Sigismunda g. T. in Ursine grofice Thurn; II ∞ (…) Helena (Elena) pl. Argento (…), hči Germanika pl. A. in Benvenute pl. Petazzi. Ex I. 1c) IVANA MARIJA (Giovanna Maria) (22. VIII. 1610 – ?) 2c) KATARINA LUCIJA (Cattarina Lucia) (12. XI. 1613 – ?) 3c) IVAN II. (Giovanni Adelmo) (30.VIII. 1615 – Leipzig, 2. XI. 1642), častnik. 4c) NIKOLAJ (Nicolo Franceso) (Trst, 27. IX. 1619 – Trst, 26. XII. 1664), c. kr. komornik, glavar v Trstu, ∞ (Gorica, 15. III. 1646) Beatrika (Beatrix) baronica Dornberg (1626 – Gorica, 2. III. 1691), hči N. b. D. in N. grofice Porcia. 1d) IVAN ANTON (Giovanni Antonio) († Trst, 28. IX. 1684 ((p) pri jezuitih)) 2d) TEREZIJA (Teresia) (Gorica, 27. XII. 1648 – Gorica, 18. X. 1689), ∞ (1661) Anton (Antonio) baron Marenzi (Trst, 28. III. 1646 – Trst, 4. XI. 1668 ((p) Sv. Just)) 3d) ADELMO (Adelmo Francesco) (Gorica, 14. IX. 1651 – Gorica, 16. IX. 1651) 4d) ANA KATARINA (Anna Cattarina) (Gorica, 1. IV. 1654 – ?), ∞ (22. XI. 1673) Ivan Peter (Giovanni Pietro) grof Coronini (15. IX. 1650 – 4. I. 1685). 5d) IVAN FERDINAND (Giovanni Ferdinando) (Gorica, 21. V. 1655 – Gorica, 10. VII. 1722), I ∞ (7. I. 1680) Ana Margareta (Maria Anna Margarita) baronica Raunach (1660 – Trst, 29. III. 1697 ((p) pri jezuitih)), hči Janeza Jakoba b. R. in Ane Magdalene baronice Wazenberg, II ∞ (Gorica, 22. III. 1699) Uršula (Ursula) pl. Orzon († 27. IX. 1716). Ex I. 1e) MARIJA (Maria Beatrice) (Gorica, 19. XI. 1680 – ?) 2e) MAGDALENA KATARINA (Madallena Cattarina) (Gorica, 6. IV. 1682 – Trst, 22. I. 1683 ((p) pri jezuitih)). 3e) NIKOLAJ (Nikolaus) (1684 – Trst, 31. XI. 1720 ((p) pri jezuitih)), ∞ (18. VI. 1713) Ana Polifema (Anna Polifema) grofica Rabatta (…) 4e) MARIJANA (Marianna) (Gorica, 4. I. 1685 – ?), ∞ (…) Ivan Franc (Giovanni Francesco ) grof Lanthieri (…) 5e) JAKOB ANTON (Jakob Anton) (Gorica, 6. I. 1687 – Gorica, 27. III. 1745) 6e) LEOPOLD (Giovanni Leopoldo) (Gorica, 10. I. 1688 – ?) 7e) IVAN JOŽEF (Giovanni Giuseppe) (Trst, 10. VII. 1689 – ?) 8e) MARIJA TEREZIJA (Maria Teresia) (1690 – ?) 9e) ALOJZ (Aloiso Antonio) (Gorica, 8. V. 1692 – ?) dvojček sestre Ane Eleonore. 544 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–546 2015 10e) ANA ELEONORA (Anna Eleonora) (Gorica, 8. V. 1692 –?), dvojčica brata Alojza. 11e) FELICITA (Felicita) (2. VI. 1693 – 28. III. 1770) 12e) FRANC (Francesco) (1695 – Gorica, 15. XI. 1698) Ex II. 13e) ANTON ALOJZ (Antonio Aloiso) (Gorica, 15. VI. 1702 – Gorica, 30. VII. 1754), dvojček brata Ivana Petra, ∞ (13. IV. 1721) Julijana (Juliana) baronica Terzi (…) 1f ) FERDINAND (Giovanni Ferdinand) (Gorica, 2. VI. 1723 – Gorica, 30. I. 1767), ∞ (12. X. 1750) Ana Terezija (Anna Theresia) grofica Petazzi († I. 1786), dama reda zvezdnega križa, hči Benvenuta VIII. g. P. in (I.) Maksimilijane grofice Heussenstamm. 1g) BENVENUT IX. (…) 2f ) ANTON (Antonio Giuseppe) (Gorica, 15. VIII. 1724 – ?) 14e) IVAN PETER (Giovanni Pietro Annibale) (Gorica, 15. VI. 1702 – Trst, 28. VIII. 1732), dvojček brata Antona Alojza. 15e) JULIJA JOHANA (Giuliana Giovannina) (Gorica, 9. VI. 1704 – ?) 6d) LEOPOLD (Giovanni Leopoldo) (Trst, 9. IV. 1656 – 27. V. 1663 ((p) sv. Mučenik)). 7d) PETER (Pietro Paolo) (Trst. 22. VIII. 1660 – Gorica, 24. X. 1725), dvojček sestre Pavle. 8d) PAVLA (Paola Marga) (Trst, 22. VIII. 1660 – ?), dvojčica brata Petra. 9d) MARGARITA (Margarita Anna) (Trst, 21. V. 1663 – ?) 10d) N († 1. XI. 1651) 5c) TORRIANA FRANČIŠKA (Torriana Francesca) (6. X. 1620 – ?) 6c) MARGARITA (Margarita) (1622 – ?), ∞ (Trst, 24. XI. 1641) Ferdinand (Ferdinando) baron della Bovere (…). 7c) SIGISMONDA (Sigismonda) (24. XI. 1624 – ?) 8c) JANEZ ULRIK (Johann Ulrich) (1630 – 1651), ∞ (28. VI. 1650) Ana Katarina (Anna Catharina) grofica Kobenzl (…), hči Janeza Gašperja g. K. in Ane Katarine grofice Lanthieri. Ex II. 9c) FERDINAND MAKSIMILIJAN (Ferdinando Masimo) (23. X. 1635 – ?) 10c) BENVENUT VII. (Benvenuto Johann) (8.VII. 1636 – 17. XI. 1688 ((p) sv. Mučenik)), c. kr. komornik, I ∞ (13. II. 1670) Evfemija (Euphemia) baronica Coronini (Gorica, 26. XI. 1651/1652 – 22. VII. 1673), hči Petra Antona b. C. in Elizabete grofice Lanthieri, II ∞ (Gorica, 2/7. VIII. 1674) Maksimiljana Frančiska (Maximiliana Francisca) grofica Attems (8. X. 1657 – 6. XII. 1737), hči Maksimiljana Franca g. A. in Ane Klare pl. Campana. Ex I. 1d) HELENA (Elena Marga Anna) (1. VI. 1671 – 18. III. 1736), ∞ (22. I. 1690) Pompej (Pompeo Lorenz) baron Brigido († 3. VII. 1724). 2d) ADELMO ANTON (Adelmus Antonius) (22. V. 1672 – Trst, 25. III. 1745), c. kr. komornik, glavar Reke, ∞ (…) Ana Marija (Anna Maria) grofica Schrattenbach (…), hči Feliksa g. Sch. in Marije g. Herberstein. 1e) MARIJA TEREZIJA (Maria Theresia) († 1764), ∞ (Reka, 10. I. 1731) Janez Adolf Hanibal (Johann Adolph Hannibal) grof Paradeiser († 1782). 2e) KAJETANA (Maria Cajetana) († 3. V. 1737) 3e) JOŽEFA BENIGNA (Josepha Benigna) (…), ∞ (1727) Karl Jožef (Karl Joseph) grof Heussenstamm († 1758). 4e) BENVENUT VIII. (Benvenut Sigismund Anton) (17. I 1699 – Poganice, 25. XII. 1784), lastnik gospostva Ribnik, c. kr. general, poveljnik slunjskega mejnega pehotnega polka št. 4 in varaždinskega mejnega polka Sv. Jurij št. 6, I ∞ (…) Maksimiljana (Maria Maximiliana Sidonia Leopoldina) grofica Heussenstamm (1704 – 9. V. 1757), hči Krištofa 545 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–5462015 Karla g. H. in Marije Ane Elizabete baronice Gilleis (24. IV. 1706 – Hrvaška, 15. III. 1757); II ∞ (Praga, 19. X. 1757) Marija (Maria Walburgis) grofica Clary-Aldringen (9. IV. 1728 – XI. 1760), hči Janeza Filipa g. C.-A. in Marije Ane grofice Liechtenstein; III ∞ (28. XII. 1768) Eleonora (Dominica Eleonora) pl. Luzan († 1776). Ex I. 1f ) ANA TEREZIJA (Anna Theresia) († I. 1786), dama reda zvezdnega križa, ∞ (12. X. 1752) Ferdinand (Johann Ferdinand) grof Petazzi (Gorica, 2. VI. 1723 – Gorica, 30. I. 1767), sin Antona Alojza g. P. in Julijane baronice Terzi. 2f ) MARIJA ANA (Maria Anna), ∞ (…) Julij (Julius) pl. Keglevich (…) 3f ) ADELMO (Adelmus Anton Karl John) (Novo mesto, 3. II. 1736 – Sežana, 13. IX. 1817), c. kr. komornik in podpolkovnik, I ∞ (…) Frančiška (Francisca) baronica Saint- Genois († 1775), hči Janeza Maksimiljana b. S.-G. in Marije Jožefe baronice Beeß; II ∞ (Tuštanj, 14. III. 1776) Notburga (Maria Josefa Katharina Nothburga) grofica Lichtenberg (Ljubljana, 14. III. 1755 – Gradec, 11. IV. 1806), hči Karla Gotfrida g. L. in Felicite baronice Neuhaus; III ∞ (…) Ana (Anna) grofica Petazzi (1768 – Gradec, 14. X. 1857). Ex I. 1g) JOHANA NEPOMUCENA (Johanna Nepomucena) (1761 – Ljubljana, 10. I. 1813), ∞ (Ljubljana, 12. IV. 1779) Ludvik Dizma (Ludwig Dismas Jodok Ignaz) grof Lichtenberg (Ljubljana, 14. III 1743 – Ljubljana, 15. V. 1808), sin Marka Ferdinanda g. L. s Koče vasi in Ortneka, in Marije Elizabete grofice Auersperg s Turjaka. Ex II. 2g)VINCENC (Maria Vinzenz Ferrerius Karl Magnus Franz Sales Joseph) (28. VII. 1778 – ?) 3g) KAREL (Maria Karl Borromäus) (15. VIII. 1786 – ?) 4g) MARIJA NOTBURGA (Maria Nothburga Aloisa Antonia Franziska) (3. X. 1795 – ?) Ex III. 5g?) MELHIADA (Melchiade) (…) 6g)* (rejenka) Ana Veronika JUST (1800 – 29. IV. 1827), ∞ (…) Jožef Štefan Delena († 1844) Ex III. 4f ) LEOPOLDINA (Leopoldina) (1769 – Poganice, 1775) 5e) LEOPOLD JOŽEF HANIBAL (Leopold Joseph Hanibal) (Dunaj, 18. VI. 1703 – Ljubljana, 28. XI. 1772 ((p) stolnica)), tržaški škof (1740 – 1760) in ljubljanski knezoškof (1760–1772). 6e) ANTON (Anton) (…), kanonik v Ljubljani. 7e) KARL (Carlo Sigismundo) (…), cerkveni uradnik v Ribnici. 8e) KAJETAN (Kajetan Ferdinand Friedrich Michael) ((k) Ljubljana, 7. III. 1706 – ?) 9e) GERMANIK (Germanicus Sigismund Franz) (4. I. 1714 – 1753), c. kr. polkovnik, ∞ (...) Leopoldina (Leopoldina) grofica Heussenstamm († 1764; vdova Janeza Leopolda grofa Schärffenberga), hči Krištofa Karla g. H. in Marije Ane Elizabete baronice Gilleis. Ex II. 3d) IVAN MAKSIMILJAN (Giovanni Massimiliano) (5. VII. 1675 – 1701) 4d) ANA EVFEMIJA (Anna Eufemia) (2. II. 1677 – 23. XII. 1689 ((p) sv. Mučenik)). 5d) GERMANIK (Germanico Domenico) (10. V. 1678 – 24. IV. 1679 ((p) sv. Mučenik)) 546 Meta turk: nekaj droBcev iZ ZGodovine druŽine petaZZi, 531–546 2015 6d) FRANC (Francesco Tomaso) (25. IX. 1679 – ?) 7d) EVFEMIJA ANTONIJA (Eufemia Antonia) (4. V. 1681 – 15. IV. 1683) 8d) JULIJ (Giulio Leopoldo Antonio) (24. II. 1682 – ?), ∞ (1729?) Izabela (Isabella) grofica Reisig (…), hči Dominika g. R. 9d) MAKSIMILJAN ULRIK (Massimiliano Odorico) (26. VII. 1683 – 14. VIII. 1686) 10d) MARGARITA (Margarita Melchiade) (1684 – ?) 11d) URŠULA SUZANA (Orsola Susanna) (7. X. 1685 – Trst, 28. IX. 1716) 12d) IVAN (Giovanni Giacomo) (15. VIII. 1687 – ?) 13d) LEOPOLD (Leopoldo) (1688 – Trst, 29. VI. 1752) 11c) GERMANIK (Germanico) (1637 – 1667) 12c) ROZALIJA (Rosalia Eulalia Cattarina) (13. II. 1638 – 9. VIII. 1699), I ∞ (20. XII. 1656) Franc Albert (Franz Albert) grof Herberstein († 18. V. 1664); II ∞ (8. X. 1673) Girolamo (Girolamo) Morasini († 1689). 13c) MELHIADA (Melchiada Susanna) (12. V. 1639 – ?), I ∞ (15. XI. 1656) Ivan Krstnik (Giovanni Battista) Loredano († 1666); II ∞ (14. II. 1667) Ivan Franc (Giovanni Francesco Bernardo (?)) baron Bolsetti de Bocenegg (…) 14c) SUZANA (Sussana) (…), I ∞ (Trst, 1. VIII. 1658) Girolamo (?) Bicca (…), II ∞ (Trst, 12. VII. 1663) Bartolomeo (Bartolomeo) Geno (…) 15c) FERDINAND MARTIN (Ferdinando Martino) (19. IX. 1642 – ?) 16c) TADEJA BENVENUTA (Taddea Benvenuta) (26. II. 1643 – 31. X. 1671), ∞ (29. II. 1664) Ludvik (Lodovico) baron Marenzi (29. I. 1641 – 1. IV. 1688) 3a) ELIZABETA (Elisabetta) († 4. III. 1591), ∞ (Trst, 15. I. 1574) Ivan Pavel (Giovanni Paolo) de Secondis (?) D. Tisico (?). 4a) MARIJA (Maria) (…), I ∞ (3. XI. 1577) Alojz (Aloisio) pl. Guliani († 28. V. 1588); II ∞ (19. IV. 1595) Nikolaj (Nicolo) pl. Gastaldi († 18. XII. 1609). 5a) MAGDALENA (Madallena) (…), ∞ (1. IX. 1580) Danijel (Daniele) pl. Bottoni. 6a) SUZANA BERNARDA (Susanna Bernarda) (…)