Poštnima plaćana v gotovini	tena posamezne si 1*50 Din
Št. 21	V Ljubljani, dne 31. julija 1928.	X leto.
„NAS GLAS" izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina.....................Din 40"—
Polletna naročnina............................ 20"—
Četrtletna naročnina....................„ 10--
Za inozemstvo je dodati poštnino.
Glasilo Zveze državnrh nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.	------Oglasi po ceniku. »
Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/L — Poštni ček. rač. štev. 11.461.
Stabilizacija dinarja In naše plače.
Nameravana stabilizacija dinarja zani= ma najširše plasti naroda, posebno pa še državne nameščence. Nekdanji padec in ni« hajoči kurz dinarja sta državne nameščen« ce še najtežje pogodila. Pridobitni krogi so si znali pomagati s povišanjem cen in za« služka, tudi privatni nameščenci so si izsilili višje prejemke za rastočo draginjo — dr« žavni nameščenci edini so se borili v mukah za zakone, uredbe in odredbe min. sveta, dosegli so pa samo komaj občutno poviša« nje svojih prejemkov, ki seveda niti izdaleka ne zadoščajo za najnunejše življenske po» trebe. In tako se je pojavilo samoposebi vprašanje življenske eksistence. Mnogo spo« sobnih, kvalificiranih in odličnih uradnikov je ostavilo državno službo, drugi tudi veliki del si je poiskal privatni zaslužek, da si opo» more, a tretji del nameščencev je po sili razmer pričel moralno propadati; zaplel se je v malverzacije in je zaplodil osobito v krajih, kjer je bila korupcija že prej udo« mačena, leglo tega zla. Prav malo je onih, ki mašijo luknje iz lastne imovine, ki so jo ali podedovali ali si jo kako drugače prido» bili; še manj je pa takih, ki jih podpira so« rodstvo. Naravno, da je izzval tak položaj uradništva današnje, vsem dobro znano t>rczupno stanje v upravne aparatu.
Koliko se je že potratilo črnila in pa« Pirja z apeli na vlado, naj ustvari državnim nameščencem znosljivo eksistenco! Vse za» man. Ves njihov up sc suče okoli težko pri« čakovanih »normalnih razmer«. Prvo etapo do normalnih razmer, kjer bi se vsaj cene ustalile, pričakuje državno uradništvo v sta« bilizaciji dinarja. Faktična stabilizacija di« narja, ki traja že tri leta s tečajem 9.12, 9.13 za švicarski frank, ustvarja možnost, da sc dinar definitivno in zakonito stabilizira. Po sedanjih, verodostojnih informacijah name» ravajo dinar stabilizirati na tej višini; odre« dila bi se hkrati za dinar tudi veljava v zla» tu. Sedanji dinar bi ostal i nadalje v ve»
„Sarajevo — srce Velike Srbije“.
iPod tem naslovom prinaša berlinski tednik »Funk Turm« zanimivo skico o bosanski metropoli in njenem življenju in vrvenju iz peresa minist, svetnika in predsednika nemške uradniške zveze Alberta F a 1 k e n-b e r g a, M se je udeležil kot nemški delegat kongresa »Glavnega Saveza drž. uradnikov in uslužbencev« v Sarajevu.
Ker bo naročnike Našega Glasa in pa člane »Zveze drž. nameščencev za Slovenijo« gotovo zanimalo, kako sodijo Nemci o naših krajih in razmerah, priobčujemo to Fal-kenbergovo skico v prostem prevodu:
— 'Ko je sprožil dne 28. junija 1914 Princip na mostu preko Miiljačke v Sarajevu svoj smrtonosni strel na bivšega avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda, je odrevenela vsa Srbija in nosilci velesrbske ideje so preživeli kakor v vročnici predvečer svojih najdrznejših sanj.
I udi Srbiji ni prizanesel krvavi ples, h kateremu je dal prvo znamenje umor v Sara-
Ijavi z vrednostjo, za kolikor se je stabilizi« ral poslednja tri leta.
Z ustaljenjcm dinarja in cen za živ« Ijcnske potrebščine pa je potrebno tudi re« guliranjc naših prejemkov.
Zakon o civ. drž. uradnikih itd. je nor» miral redne prejemke drž. nameščencem v času, ko dinar še ni bil ustaljen; zato je od» redil s čl. 46: »Redni prejemki po tem zako» nu se računajo v dinarjih v letnih vsotah.«
Potem so ustvarili sistem draginjskih doklad.
Te draginjske doklade so urejene z od« redbo ministrskega sveta DR br. 42300 od 10. aprila 1924.
Iz pravkar navedenega se vidi, da so draginjske doklade določene za abnormalne čase, zaradi katerih je draginja nastala, od« nosno zaradi katerih so cene življenskim potrebščinam poskočile. Ker je abnormalno stanje prejenjalo in je nastopilo normalno, o čemer priča nameravana stabilizacija di« narja in ker moramo smatrati sedanje cene na trgu normalnim in ni misliti na kakšno bistveno spremembo, tedaj smemo objek* tivno sodeč, reči, da draginje v zmislu na» rodnega gospodarstva nič več ni.
Ker niso redni službeni prejemki, dolo« čeni z zakonom o civ. drž. nameščencih, za» dostni za življenje, za draginjske doklade pa z ozirom na triletno dejansko, a sedaj zakonito predvideno stabilizacijo dinarja ni nobenega razloga več, tedaj bi se morale draginjske doklade ukiniti, hkrati pa sluz« beni redni prejemki v zakonu o civih. drž. nameščencih na novo določiti. Seveda v raz« merju se cenami na tržišču; kajti brez za» dostno plačanega aparata ni ne vestnega de« la, vdanosti in veselja do dela, brez tega pa ni uspeha in ne dobre uprave.
Za osnovo novi regulaciji se mora vzeti predvojne plače v zlatih kronah, ki so ena« čile dinarju in ki je bil kot krona al pari švicarskemu franku, to pa zato, da se upo« stavi tak materijalni položaj uradništva, ka» kršen je bil v normalnih časih, ko se je mo« glo vsaj živeti.
jevu. — Toda prelivanja krvi med skoro vsemi evropskimi narodi je moralo biti konec liti vsa do tedaj skoro nepojmljiva nova razvrstitev političnih in gospodarskih prilik v deželah, ki so se nahajale v vojnem stanju, je ustvarila popolnoma novo evropsko lice.
I Srbija spada med one dežele, katerim je prinesla ta strašna vojna hasek. Velesrbi so doživeli uresničenje svojih sanj o monarhiji, ki naj je združila vse jugoslovanske narode v eno celoto; Jugoslavija je postala politična formula velesrbske ideje.
V	novi kraljevini so. združene bivše avstrijske okupirane dežele Bosna in Hercegovina, nadalje province Slovenija, Dalmacija in pa prejšnja samostojna kraljevina Črna gora. K temu so se še pridružili deli Ogrske polovice: Hrvatska in Slavonija. Beograd je ostal sicer glavno mesto tudi za Velesrbijo, Sarajevo pa vživa kot nekako središče pridruženih pokrajin pri prebivalstvu poseben ugled tako v gospodarskem- kakor tudi v kulturnem oziru.
V	Sarajevu se nahaja višje deželno so» dišče za Bosno in Hercegovino; Sarajevo
Mleko.
'Minister sedi v naslanjaču, minister kadi cigaro, minister je Židane volje.
Sluga je odprl vrata.
«Deputacija uradnikov, gospod minister!«
«Deputacija?« Temna nevolja je legla gospodu ministru na čelo. »Naj počaka, da pokadim- cigaro!«
Sluga je oddrsal in dejal deputaciji:
«Zaposlen — zelo slabe volje!«
Deputacija se je spogledala in eden je tmknil in šepnil:
»Skrbi in delo!«
čez dobro uro so stali pred gospodom ministrom.
»Glad nam grozi, v našem okraju ne moremo več niti plačati mleka za otroke.«
»Kako? Ali jih ne doje matere? Tako komodne so gospe! Zdravniško je vendar dognano, da je materino mleko najbolje! Naj bodo gospe zgled drugim'! Zakaj bi ne dojile svojih otrok?«
Z.
Najprej bi se moralo ugotoviti, katere» mu činovnemu razredu (bivšemu) odgovar» jajo sedanji položaji v kategorijah v zmislu čl. 6 uredbe o razvrstitvi in po tem, kateri redni prejemki so za te čin. razrede misije« ni. Te prejemke moramo z ozirom na da« našnji tečaj dinarja pomnožiti z 11, da do» bimo pravo protivrednost predvojnih plač, ki odgovarjajo dotični grupi.
Naj navedemo nekoliko primerov: V. čin. razred je istoveten s 4. grupo I. kateg. Za ta razred je znašala letna plača 10.000 K in stanarina 2250 K, skupaj 12.250 K X H = 134.750 Din; VI. čin razred 6400 K + 1800 K = 8200 X H = 90.200 Din letno; za XI. čin. razred (enak III»3) = 1400 + 720 K = 2120X H = 23.320 Din na leto.
Za 300 proti 1, da bodo poskočili mero» dajni proti temu računu. — Nema budžetske mogučnosti! Toda stvar je resna. Reduci« rajte nekvalificirane, uvedite moderno, du» hu časa primerno upravo, pa bo prihrankov vsepovsod toliko, da se pravična ureditev naših prejemkov prav lahko sprovede.
je tržišče za vse poljske pridelke teh dežel in je njihovo gospodarsko središče.
, Narodna mešanica jugoslovanske države ima baš v Sarajevu žarišče, ki je tu mnogo jačje, nego v kateremkoli drugem mestu te s političnimi eksplodivnimi snovmi nasičene monarhije.
Tudi danes se suče življenje in promet v Sarajevu še vedno v lesku okupacijske dobe, ki je trajala od avgusta 1878 pa do, konca svetovne vojne; ves ta čas so bile dežele Bosna in Hercegovina v upravi avstroogrske monarhije. 'Razumljiva nam postane slikovitost življenja in vrvenja, ki se očituje na javnem trgu bosanske centrale, šele tedaj, ko doznamo, da je med celokupnim, 80.000 broječim prebivalstvom, približno 18.000 mohamedan-cev. Fes sem ter tja turban 'in slikovita odela muslimanov značilno karakterizirajo ves tržni promet v Sarajevu.
Čudno dirnejo tujca turške žene s črnimi pajčolani pred obrazom. Tu -je še danes v veljavi koran glede na zastiranje ženskega lica, dasi je v deželi - matici, v Turčiji po
Na organizacijah je, da zasledujejo to vprašanje in da se pravočasno pobrigajo za ureditev tudi s svoje strani tako, kakor za* hteva naša eksistenca.
(Prosto po zagr. »Naš. Glasu« št. 7.)
Fr. Rojec:
Več iskrenosti in doslednosti.
V poslednjem času so se v našem parlamentu pogosto čule iz vrst opozieijonalnih poslancev pritožbe, kritike in zahteve po temeljiti spremembi in po izboljšanju neznosnih koruptnih razmer v vsej državni upravi. Sicer so parlamentarne debate večkrat izvene* le v preveč razburljivih in prostaških tonih, vendar je moral njih namen odobravati vsak razsoden državljan, ki mu je le količkaj mar blagor države in naroda.
Vsi naši politični listi so poročali, kako so se poslana, da podčrtajo svoje zahteve po izboljšanju razmer na eni strani in v obrambo svojih osebnih in strankarskih dobičkarij na drugi strani, prerekali in zmerjali. Tudi so radi poročali in še poročajo o raznih redukcijah državnih nameščencev na račun varčevanja pri državnih izdatkih. -Zaman pa smo pričakovali, da se bo ta ali ona poslanska skupina ali posamezen poslanec odločno zavzel za že o priliki proračunske debate napovedano- redukcijo nepotrebnih ministrstev. | Dregali in popraševali smo tudi pri raznih uredništvih političnih listov, kako je to, da je o tem tako važnem poglavju nastal tak molk in zakaj noben list noče načeti tega vprašanja in razpravljati o njem, toda povsod smo naleteli na gluha ušesa. Kaj moremo sklepati iz tega? Da so vse stranke vsled svoje prevelike sebičnosti in pohlepnosti zadovoljne, da še za naprej zajeda toliko odveč ministrstev našo malo in hudo zadolženo državo!
Kakor znano, imajo ministri po 36.000 Din Din rednih mesečnih dohodkov, če kaj delajo ali nič. Lahko pa si mislimo, koliko si nekateri v sedanjih kalnih razmerah nagrabijo še na raznih dopustnih in nedopustnih zaradah. In koliko- nepotrebnih strankarskih izkoriščevalcev in zajedalcev in koliko -razne korupcijske nesnage je v vseh ministrstvih! V tem oziru se mora glava države, to so ministrstva, temeljito očistiti in ozdraviti, potem še le bo zdrava vsa država! Na primer, kaj je treba tam strankarskih podtajnikov z ministrskimi plačami! Nastavijo naj se v ministrstvih le najpotrebnejši stalni nepristranski in strokovnjaški uradniki, ki se ne bodo menjavali s strankarskimi vladami, in -ministri naj tudi sami več delajo, saj so dovolj dobro plačani!
zapovedi Kemalpaše ženski pajčolan že davno zginil.
In bosanske, -dalmatinske in črnogorske pestre narodne noše! Vse mesto te spominja, da si prav blizu orijenta.
Pristnih aiganskih tipov, ki posedajo v slikovitih skupinah okoli ognja svojih taborišč, je dovolj po deželi ob rekah in potokih, posebno pa na krajih, kjer so na varnem pred vetrovi in nevihtami. Sicer se pa vidi le posamezne v Sarajevu, kamor pridejo na trg kupovat.
V sarajevskih bazarjih, ki so tudi ponoči nezastra-žem, dobimo poleg primitivnih izdelkov povprečnih produkcijskih metod najdragocenejše zaklade iz -delavnic orijentalške umetnosti. Posebno lepi so kovinski in pa fi-ligranski izdelki.
Kakor bi jih vsadil, mole iz vsega tega dnevnega vrveža povsod iznad raznovrstnih strešnih skupin sloki minareti; kajti Sarajevo ima preko 100 mošej. Turška pokopališča z nagrobnimi spomeniki, odičenimi s turbani, se oklepajo mošejskih zidov, 'kakor bi se ho-
G. Košačan je v »Našem Glasu« že napisal več izbornih člankov o naših gnilih političnih razmerah, ki iz-podkopujejo temelje države in upropaščajo narod. V člankih je navedel nekaj jako dobrih zdravilnih receptov, med njimi tudi zahtevo po nadstrankarski uradniški vladi. Zlasti izvrstni so njegovi letošnji članki pod naslovom »Trda, neizprosna beseda«, v katerih 'dokazuje in odločno trdi, da se vsako leto v ministrstvih po nepotrebnem na korupten način zapravita dve miljardi državnega denarja! Tl članki zaslužijo največjo pozornost od strani naše poštene javnosti in državno vodstvo bi moralo pisca nagraditi z visokim odlikovanjem za to neustrašeno obrambeno delo! iPrečitajte članke, -premislite in se sami prepričate!
V vseh naših političnih listih bi se moralo pisati in razmotrivati o vsebini omenjenih člankov. Če pa ne imorejo ali si ne upajo njih uredniki in dopisniki kaj primernega napisati v tem smislu, pa naj bi članke vsaj ponatisnili in s tem opozorili najširšo javnost v državi na strašno korupcijsko kugo, ki se širi po Jugoslaviji na vse strani iz njene prestoli-ce. iPomislite vendar, da je to ogromna svo-ta denarja, ki je iztisnjena deloma tudi iz solz in iz krvavih žuljev najbednejš-ih pripadnikov nižjih ljudskih slojev! Koliko dobrega in koristnega v pnid in slavo naroda in države bi sc dalo vsako leto napraviti s tem denarjem!
Oni del naše politične javnosti, ki nas hoče prepričati, da se nesebično bori za ozdravljenje naših gnilih in pogubonosnih političnih razmer, bi se moral iskreno in dosledno baviti s tem vprašanjem ter z vso vnemo delati na to, da se čimprej povsod temeljito iztrebi vsaka strankarska pohlepnost in korupcija. Zato bi moral tudi Košačanove- članke z največjim odobravanjem in priznanjem pozdraviti ter jih primerno izkoristiti in vpo-rabiti na vseh vplivnih mestih, posebno pa -še v časopisju. Ali to se ni zgodilo, ostalo je zopet vse tiho in to značilno zanikavanje je na novo dovolj jasno pokazalo, kako globoko je že okužen s strankarsko sebičnostjo in nenasitljivostjo tudi ves naš boljši politični del! Udarjen pa je obenem tudi z veliko duševno slepoto!
Saj so naši poslanci in drugi politični voditelji vendar že dovolj zreli možje. Zato bi -morali trezno premisliti vsa svoja dejanja in že davno priti do spoznanja, da ne smemo vleči po dosedanjih potih polomljenega državnega voza in da se ne sme delati na političnem polju samo za danes in jutri, ampak tudi za bodočnost. Če se voz prevrne, se lahko zgodi, da njim samim polomi rebra in da postane ta polom usoden tudi za druge. V vseh političnih krogih se razpravlja in piše se v vseh političnih listih o potrebi zopetne-
tela iskati tamkaj zavetja in zaščite. Večje in manjše mošeje se vspenjaj-o po brdih, ki ob-dajejo mesto od vseh strani, in zvišujejo s svojimi bizarnimi formami slikovitost tega nepozabnega čudesa Sarajeva. In spodaj, ob gladki beli cesti, kjer šumi preko kaskad lepo uravnana Miljačka, vežejo sloki mostovi oba mestna bregova. Mimo tebe pa stopicajo visoko natovorjene mule in bosanski konji; ni videti, da bi se jim posebno mudilo, kakor tudi ne njihovemu -gonjaču, ki upira svoje črne otožne, oči kakor v sanjah v hazarske izložbe.
V sredini te pravljice se pa dvigajo palače raznih upravnih oblasti: Mestna lniša, sodišče, pošta, deželna banka za Bosno fin Hercegovino. Električna zvoni in vozi previdno skozi množico pešcev, voznikov in gonjačev in vozovi z dirjajočimi konji skrbe za promet med mestom in precej oddaljeno železniško postajo.
Prav v bližini Sarajeva vabijo žveplene terme kopališča Ilidže, ki leži ob izviru -Bos-
ga najetja večmilijonskega posojila v inozemstvu. Ali ni država že dovolj zadolžena?! Razpravljajte in pišite raje o tem, kako 'bi vsako leto državi privarčevali dve milijardi z o-dpravo korupcije v ministrstvih!
Varčuje pa se pri nas še vedno na ta način, da se reducirajo, prikrajšujejo na službenih prejemkih in obkladajo z vedno višjimi davki najsiromašnejši nižji državni uslužbenci. Frida noben politik nima srca in časa, da bi dovolj resno in odločno ožigosal in na primernem mestu uspešno izpodbijal to škandalozno in vnebokričeče početje naših brezsrčnih državnih krmilarjev! V mestih in deloma tudi na deželi pa so izobraženi in razsodni voliloi, ki z bistrim razumom zasledujejo vse take in podobne politične kolobocije in se jim kar gabi govoriti o- politiki in naši narodni in državni bodočnosti. Namesto takega pogovora marskateri najraje nejevoljno z roko zamahne: »Beži, beži z optimizmom! Pri nas se je že povsod udomačil nesrečni balkanizem, nikjer -ni več prave kulture in • nimam upanja, da bi se naše gnile politične razmere kdaj izboljšale. Prepričal sem se, da so pri nas v gotovi smeri vsi političar ji enaki in zato tudi več ne hodim k volitvam!« Tako neugodno naziranje se vedno bolj širi med narodom in to je vzrok tako številnih izostankov pri vseh političnih volitvah.
Jaz pa vkljub vsemu temu še nisem obupal. Imam zasnovan in od več strani potrjen dober načrt za ozdravljenje od spodaj navzgor in ga bo treba na vsak način izvesti, ako se zdaj stvar ne prevesi na boljše. S tem bi končal, ali pero ni še noče iz roke. Naj torej zapišem še nekaj važnega o varčevanju na državnih izdatkih.
Po mnenju 'mnogih vzornih državljanov naj bi se število državnih poslancev skrčilo na sto. Fo bi bilo jako koristno in umestno, ker bi se na ta način prihranile lepe svotice v državnih blagajnah na poslanskih dnevnicah in tudi v Narodni skupščini bi bilo potem manj prepirov in bi se lažje delalo bolj v miru, v manjši zavisti 'in v večji slogi. Dobili pa bi se lahko tudi taki dobri državljani," ki bi prevzeli poslanske posle za nižje dnevnice. Jaz bi hotel postati poslanec z dnevnicami po 200 Din an bi gotovo boljše in vestnejše izpolnjeval svoje poslanske dolžnosti kakor marsikateri naš poslanec, ki se nikdar nič ne sliši o njem in hodi v Beograd samo glasovat na strankarsko povelje lin pobirat nezaslužene stotake. Ako pa bi me postavili za ministra, bi podaril državni upravi vse svoje mesečne prispevke za cigarete in avtomobil in razen tega bi še popustil polovico na ministrski plači v korist države, a od druge polovice bi daroval marsikak tisočak za razne dobrodelne in prosvetne namene. Üverjen pa
ne, na poset pod svoje košate drevorede vse, ki so potrebni zdravljenja ali pa — flirta.
Že vožnja iz Broda v Sarajevo nam nudi dovolj prilik za razmišljanje. — Zbogom kultura! bi skoro vzkliknili, ko opazujemo raztrgane obleke nameščencev, ki so zaposleni pri poštnem vlaku. In posebno še one pustolovske postave, ki postajajo na postajah — bila je ravno nedelja — v pričakovanju bog-sigavedi kakšnih dogodkov! Toda ozkotirna železnica leze mirno in vztrajno v gore — navzdol, navzgor, mimo revnih koč, ki dajejo pokrajini btezupno primitivno o bi lož je. Toda vsakdor, kdor proučuje tipe prihajajočih bi odhajajočih potnikov, se mora vedno P°' novno prepričati, da je v tej deželi zaklad neporabljene človeške sile velikanski. Pametno in previdno usmerjene, že vzbujene eneržije bodo premagale tekom prihodnjih desetletij vse zmote 'in zmede politične preteklosti. Dela in truda polna pot! Ob železniški progi rastejo še vedno divje rože, ki ovirajo polet časa...
M. Paternoster.
sem, da bi ne napravil toliko usodnih nerodnosti in škode državi in narodu kakor mnogi minlistri! ^
Zdaj pa naj navsezadnje še pripomnim, da so vsi ti moji predlogi in nasveti iskreni in resni in da sem jih napisal z najboljšim namenom v korist ljubljeni državi in v dobrohoten opomin strankam, ki se hočejo in morejo poboljšati!
Tolmačen e uradn. zakona.
(Nadaljevanje 1
Odluka Ministarskog Savjeta DR. Br. 99.000 od 23. jula 1926. o sniženju ličnih dodataka odnosi se i na one penzionere, kod kojih je penzija ustanovljena po procentu starog zakona a prema plačama po novom zakonu o činovnicima.
U jednom konkretnom slučaju stavio je penzioner penzionisan po procentu starog zakona, a prema plati po novom zakonu o činovnicima prigovor radi ustege ličnog dodatka na skupoću u smislu odluke Ministarskog Savjeta DR br. 99.000 od 23. jula 1926. god.
Na taj prigovor stiglo je od Generalne direkcije državnog računovodstva aktom od 29. septembra 1927. DR. br. 131.449 objašnjenje, da se odluka Ministarskog Savjeta DR br. 99.000 od 26. jula 1926. odnosi i na one državne penzionere kod kojih je za izračunavanje penzije uzet procenat po starim zakonima, a koji su penzionirani prema pintama po novom zakonu o činovnicima, jer se ovi penzioneri imaju smatrati penzionerima Po novom zakonu.
Odluke u pitanjima, da li se može namjestiti u drž. službu lice, kojemu je odloženo odsluženje u kadru, zatim da li se prema činovniku proti koga ne postoji tužba starešine, može voditi disciplinarni postupak, te od kada teku nove prinadležnosti povodom unapredjenja suđija.
Na osnovu čt. 4., Zakona o državnom savjetu i Upravnim Sudovima" u Opštoj Sjednici Državnog Savjeta, održanoj 21. i 22. oktobra 1927. godine, donijete su pod Br. 36.226 ove odluke:
O pitanju, da li je može po tački 5. čl. 4. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda primiti u državnu službu lice, koje nije regulisalo definitivnu vojnu obavezu, već mu je samo odloženo odsluženje u kadru do svršetka ili napuštanja školovanja — donijeta je odluka koja glasi:
«U državnu službu se shodno tač. 4. zakona o činovnicima i ostalim državnim usluž-benicima gradjanskog reda ne može primiti
lice koje je u smislu čl. 52. zakona o ustrojstvu vojske privremeno oslobodjeno od vojne obaveze, dok ne završi školovanje.»
U pitanju, da li se prema činovniku, protiv koga ne postoji tužba neposrednog starešine, može voditi disciplinsko postupanje — donijeta je odluka koja glasi:
«Disciplinski sudovi (Upravni Sudovi i Državni Savjet) u nadležnostima obilježenim u činovničkom zakonu, imaju prava i dužnost po disciplinskim krivicama, koje su im po ' smislu i na način čl. 88. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda dostavljene, staviti pod sud i suditi i one saučesnike (bilo i glavne krivce) po istoj krivici, koji od strane Ministarstva odnosno neposrednog starešine, nisu optuženi.»
U pitanju o tumačenju čl. 106. zakona o činovnicima gradjanskog reda, da Ii prinadležnosti sudi jama teku od dana unapredjenja ili od dana kad1 je sudija ispunio oslove za to unapredjenje — donijeta je odluka koja glasi:
«Sudije prvostepenih sudova, koji ispune uslove po čl. 1. uredbe o razvrstavanju i ras-poredjivanju činovnika i ostalih državnih službenika gradjanskog reda, zadobijaju automatski i grupe; njima za ovo ne smeta čl. 106. zakona o činovnicima gradjanskog reda.»
Vestnik.
Občni zbor Saveza javnih nameščencev v Zagrebu se jc 15. julija eavršil; bil je že enkrat prekinjen zaradi nesoglasij, a drugič je bil odgođen zaradi narodnega žalovanja, v sl c d umorov v Narodni skupščini. Tudi to nadaljevanje se je pričelo z vikom in s protesti, ki ga je provzročii bivši tajnik Saveza Neferović s svojimi pristaši. Intervenirati je moral policijski komisar, na kar je opozicija zapustila zborovanje. Za predsednika Saveza je bil ponovno izvoljen g. dr. Benkovič.
Ministrstva morajo imeti evidenco o službenih podatkih državnih nameščencev. Vojaška leta. Državni svet je na seji 13. junija 192« pod štev. 38.916 razsodil v pritožbi I. T. pis. ofic. v Zagrebu proti reešnju fin. ministrstva, ki je odbilo zahtevo po vračumanju vojnih let, da se rešenje ministrstva poniči iz nastopnih razlogov:
I a ko je rijcšenje o razvrstavanju postalo izvršno, tužiocu nije ugašeno pravo na priznanje ovog vremena. Naprotiv u takvim slučajeviima tužilac ima pravo da mu se i za vrijeme uračuna i gri ješka poprav i, kako prilikom regulisanja penzije, tako i za vrijeme samog službovanja, kad za to dokaze podnese.
Država odnosno ministarstvo, dužni su da vode po službenoj dužnosti točnu evidenciju službenih podataka sviju činovnika. Pa u koliko istu lnisu vodili, pa se dogodila kakva greška na štetu činovnika, država, pošto je stoga donekle kriva za to, ima i moralnu dužnost, i pravnu obavezu da tu nepravilnost popravi.
Skupščina Saveza nabavljalnih zadrug se je
vršila, kakor znano, dne 3. junija t. I. v Sarajevu. Na prcddan, 2. junija, se je sestal upravni in nadzorni odbor, ki je razpravljal in rešil1 še poslednja vprašanja glede skupščine. Odbora sta vzela nä znanje tudi ostavko predsednika upravnega odbora, g. D. Letice, ki je bil imenovan za podtajnika finančnega ministrstva.
Tega dne popoldne se je vršila tudi konferenca zadružnikov, delegatov zadrug, na kateri se je razpravljalo o dnevnem redu skupščine. Diskusija o poročilih upravnega in nadzorstvenega odbora je bila zelo obširna, ker so se zahtevala podrobna pojasnila o vsem delovanju odborov Saveza. Osobito mnogo pojašnjeni so zahtevali tisti delegati, ki so se to pot prvič udeležili skupščine.' Uprava Saveza je odgovarjala na vsa vprašanja izčrpno in točno. Debata o spremcmbr pravil je 'Mia zelo kratka.
Najobširnejša in največja debata se je razvila pri točki o kreditiranju zadrug. Zahteve vseh delegatov so se strinjale v tem, da se mora obrestna mera za kredit znižati. Uprava Saveza, ki pozna razmere, v katerih se kreče ustanova in ki ji je znani tudi položaj vseh zadrug, je zastopala stališče umerjenosti in previdnosti. Uprava je poudarjala, da nima skrbi samo zase, da ji Pa temveč skrbi povzročajo nekatere zadruge, ki so zabredle v težke gmotne krize in ki nujno potrebujejo pomoči Saveza. Konferenca je v glavnem osvojila razloge in nazore glavne uprave ter !e končno glede tudi tega vprašanja zavzela zlato srednjo pot.
‘O predlogih za skupščino se je razpravljalo samo generelno, ker jih je bilo zelo mnogo in ker je šlo za obilo stvari, ki so bile rešene že prej ter administrativnim potom ali potom sprememb pravil Saveza ali potom sprememb ter dopolnitev uredbe o nabaviti a kili h zadrugah. Glavno vprašanje so tvorile zahteve po odpisu nekaterih dolgov tako glede odpisa ali glede znižanja obrestne mere. Prepustilo se je glavni upravi, da ukrene po svoji uvidevnosti in po individualni presoji vse, kar se ji zdi umestno in potrebno, da se ugodi upravičenim zahtevam zadrug.
Drugi dan, 3. junija, v nedeljo je zborovala skupščina od 8. do 13. in od 16. do 20. ure. O Zborovanju samem poročamo drugič, za sedaj moramo samo konstatirati, da se je vršilo vse zborovanje v lepi harmoniji in da so bili sprejeti vsi sklepi skoro soglasno. Zborovalo se je pod vtisom sprememb uredbe. Te spremembe so prav za prav reorganizacija vsega dela in pomenjajo razširjenje delokroga zadrugarstva med državnimi nameščenci: vstvarjajo de facto samo to, kar so delegati na prejšnjih skupščinah sami vedno zahtevali. Reforme, ki so oživotvorjene z novo uredbo, so važne in mnogostranske in potrebno je mnogo premišljenega ter napornega dela, da bodo dosegle svoj namen v dobrobit vsega državnega nameščenstva. Uspeh je odvisen od zavesti, dobre volje in od pravilnega umevanja teh reform.	»Čin. glasnik.«
V stoletju živčnih bolezni je treba imeti jeklene živce. Uživanje zrnate kave pa jih ubija. Najboljši nadomestek za kavo je zato Žika, ker je ob enem tudi redilna.
MIH mi JUL'
najmodernejše konštrukćlje.
The Rex Go
LJUBLJANA) Gradišče številka 1(1,
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec Basi K. Soss
Liubjana, Mestni trg 18. 19.
Priporoča so
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska eesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Cvetličarna
Anton Bajec
Ljubljana	PoČ CfatlČO
Vitnarija: Tržaška cesta štev. 34.
Telefon interurban 32-22.
Razširjajte „Raš Glas“!
Hiroslouo Leitseti
Ljubljana, Jurčičev trg 3. strojno in ročno vezenje zaves, pregrinial, perila In oblek v najsolidnejšl izdelavi.
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufak-turno blago pri
I. TRPIN, Maribor
Glavni trg Štev. 17.
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. — Raznovrstno rudninsko vodo.
C J Hfiroiann Vam nucži Raisolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest •	• ^ loeieeaiiee*	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Ljubljana	Predtiskarija modernih rožnih del.
m
►:
M
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata razno pomladansko in poletno blago. — Vedno v zalogi peije, puh in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
IN
N
►:
H
N
Najceneje kup te moško perilo
tovarni perila „TRIGLAV“
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8 (nasproti hotela Štrukelj).
ti
h
0
Parna pekarna
LJUBLJANA
S FRANC DOLINAR
0 0
gg PRED ŠKOFIJO 11	POLJANSKA C 19
0 najtopleie priporoča svojim cenj odiemalcem 0 večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in 0	različne vrste slaščic.
0
0
0
0
E
0
0
0
0
0
0
0
KNJIGARNA NNBMNHHHNnNl
NOVA ZALOZBA
r. z. z o. z. LJUBLJANA, Kongresni trg št. 19 in
PODRUŽNICA prej I. GIONTINS
LJUBLJANA, MESTNI TRG štev.
priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarniških potrebščin ter knjige lastne in drugih založb. Ima tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago in svilo.
, 1/
I
FOTO-APARATE
dobe državni nameščenci 2
na o&roke pri
,« I
Drogeriji,Idrija'
Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Selenburgova ul. 1.
Tovarna kisa
Ustanovljena leta 1886.
Teleion 2578.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi I
Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana
Veletrgovina kolonljalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic Najnižje dnevne cene!	Postrežba točna In solidna.
DANIJEL ZUPANC
zlatar
Wolfova ulica št. 6. Ljubljana
Zlatarska popravila in nova dela po nizki ceni.
Kesta v ra cij a
IGNACIJ BANKO
Ljubljana, Kette Murnova ulica 3.
priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo v kvaliteti pijač in brane.
Higijenična pralnica in svetlolikalnica
FR. ŠIMENC
Kolodvorska ulica 8.	LJUBLJANA	Kolodvorska ulica 8.
Kem čno snaženje oblek. ~WI
H	:=>
Tvrdka a ndrci Marčan
priporoča svoji mesnid:
Prešernova ul. 16. Ljubljana Rimska tesla 21
^	.r
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese	- špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
©©©O©1©1
' n> 'X'	»r» <1' 'A' 'X' »X» 'X' 'X' 'X' 'X' *X' 'X'
PARNA PEKARNA C
JEAN SCHREY NASL.
$ JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO
n....................umimmmm.............
NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO.
iiiiiiMiimiiimiiiiMiiiimmimiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiimimiimiimiiiiimmiiiiiiiimiiiiimii
ae©©00e0e0e@e©0^0 ©000000
JERNEJ JELENIČ, Ljubljana
Stara pot štev. 1 (poleg Leonišča)
priporoča sv h j priznano dobri
= „MAJARONČKOV“ —
špiritov in vinski kis.
Jadala Zveza državnih nameščeacev za Slovenilo v LJubtlani.
Odgovorni urednik Anton Adamič Za Nerodno tiskamo Pr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.