Nejasna podoba poslovanja občinskega gospodarstva
Ocenjevanje doseženih poslovnih rezultatov je v letu 1989 prak-tično onemogočeno zaradi spremembe obračunskega zakona in galo-pirajoče inflacije.
Ne glede na to pa je mogoče sklepati, da so spremenieme tržne razmere, ki st kaže;o v zman)ševa-,nju kupne moči prebivallstva in /investitorjev, občinsko gojspodar-stvo prizadele občutneje od slo-venskega povprečja. Gibamje fizič-nega obsega indusfrijske: proiz-vodnje in rezultati na piodročju ztinanjetrgovinske menjave le po-trjujejo to ugotovitev. Medtem ko se je v letošnjem prvem polletju industrijska proizvodnja v Slove-niji povečala, je občinska indu-strija zmanjšala svoj obseg proiz-vodnje za 0,5 odstotka. Najbolj se je proizvodnja zmanjšala v strojni industriji, predelavi kavčuka, pro-izvodnji gradbenega materiala, predelavi kovin in grafični dejav-nosti. Poleg padanja doimačega povpraševanja je na zmanjiševanje industrijske proizvodnje v občini vplivala tudi rastoča nelikvidnost,
tako da so organizacije proizvajale !e tiste izdelke, ki so jih Jahko na irgu prodale-in to le kupcem, ki so , jih v dogovorjenih rokih lahko ludi plačali.
Ob ležavah s prodajo na doma-čem trgu se organizacije usmerjajo na tuje trge, ki pa zaenkrat ne nadomeščajo izpada domače pro-daje. Skupni izvoz občinskega go-spodarstva se je v prvih šestih mesecih povečal za 3,5 odstotka, od tega konvertibilni za 0,5 od-stotka. Na majhen porast konver-tibilnega izvoza je vplivala njegova relativna dobodkovna nezanimi-vost v primerjavi s klirinškim, ki se je povečal kar za 34 odstotkov.
Periodični obračun za obdobje januar- junij 1989 je prvi obračun poslovnega izida, ki so ga pravne osebe s področja gospodarstva na-redile na podlagi Zakona o računo-vodstvu. Ne da bi se spuščali v šte-vilne vsebinske spremembe lahko zaključimo, da nov sistem še vedno ne omogoča realnosti obra-čuna poslovnega izida, ker je omo-gočen še večji maneverski prostor predvsem v izpeljavi revaloriza-cije, ki lahko odločilno vpliva na poslovni uspeh. Ker ni na voljo letošnjim kategorijam poslovnega izida ustreznih kategorij lanskega poslovanja, je onemogočena ka-kršnakoli primerjava, s tem pa
tudi ocenjevanje poslovnega uspeha. Grob preračun skupnih prihodkov in akumulacije občin-skega gospodarstva kaže nekoliko podpovprečno povečanje v pri-merjavi z gospodarstvom mesta L)ubl)ane. Po diugi strani pa se je delež izgub občinskega gospodar-stva v celotnih izgubah mesta Ljubljane zmanjšal, večja pa je tudi stopnja akumulativne spo-sobnosti velikih in srednjih orga-nizacij v občini. Tako je občinsko gospodarstvo v letošnjem polletju ustvarilo za 266 milijard din aku-mulacije in ob tem izkazalo za 90 milijard din izgub. Z izgubo je zaključilo poslovanje 22 organiza-
cij v občini v znesku, ki predstav-lja 12 odstotkov izgub, izkazanih v mestu Ljubljani.
In za konec še podatek, ob kate-rem se bo verjetno marsikateri bralec le kislo nasmehnil in za-mahnil z roko: povprečni osebni dohodek na delavca je v gospodar-stvu občine v prvem polletju zna-šal 3.112.079.-din in se je v pri-merjavi z enakim lanskim obdob-jem povečal za 501 odstotek. Isto-časno so se cene življenjskih po-trebščin povečale za 449 odstot-kov, kar statistično gledano po-meni realno zvišanje osebnih do-hodkov.
J. K