ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MARIBORU

prava

:a vaditeljske izpite

s ieško-slovenskim sokolskim slovarfkom.

E. Sajovic

priredil po „Pflprayka ke zkouSkdm cvlčitelsk^m 1

Zatožila uprava »Sokolskega Vestnika" združenih žup.
Cena 60 vin., po pošti 6 vin. ve?.

Maro?lla proti nakazilu v gotovini sprejema župa Ljubljana I.

Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.

■ M, '■/'  V; t.f;fe-£v\Č ■ i?^! .'^O '.

^ v'V .  -f V f ^ W :  f ■ J  -' <■*

S .

š\- 'tS ■
'~š'- X

y-i'-- v f.*-v'\T"...... ir-I&L*.; r<->.v®.iV '--v ■-.'A. '•■/ ■<  ■ ''Z- . *- ,-■ •


Priprava

(Po .Pripravka ke zkouškam cvičitelskym“, izd. župa Jung-
mannova; poslovenil in priredil E. Sajovic.)

Zgodovina.

1.  Kake so bile najstarejše stroke telesnih vaj? Naj¬
starejše stroke telesnih vaj so bili gibi, katere je moral
izvajati človek kot lovec in vojak; to so bile: skok, tek,
metanje kamena, kopja in prenašanje bremen.

2. Telovadba v starem veku. Najstarejši narodi, ki
so gojili telovadbo, so bili Kitajci in Indi; vojaško telo¬
vadbo so izvajali vsi staroveški narodi. Največji procvit
je dosegla telovadba pri Grkih, ki so poznali njene este¬
tične {smisel za pravo lepoto) in vzgojne lastnosti, in
so tako postali učitelji vseh poznejših narodov. Telo¬
vadba pri Grkih je proniknula vse življenje vsakega
posameznika in celega naroda, bila je važen del državne
vzgoje. Poleg tega so negovali igre, izmed katerih so bile
najslavnejše olimpijske; v njih je bil najvažnejši del pe¬
teroboj (penthlaton). Rimljani so gojili samo vojaško telo¬
vadbo, igre pa so se spremenile v borbe gladiatorjev
in sabljačev ter v boje in trganje ljudi z divjimi zvermi.

3. Telovadba v srednjem veku. V srednjem veku se
predvsem vsled upliva cerkvenih in samostanskih kro-

1

gov ni gojila telovadba. Njihov ideal je bil suh človek, ki
se s postom in bičanjem pripravlja za oni svet. Še le po
križarskih vojnah, po postanku viteškega stanu, čegar
pripadniki so jezdili na konjih, se mečevali in streljali
(z lokom), so bili postopno s časom uvedeni turnirji, pri
katerih so se nasprotniki borili z mečem, s sulicami
(peš in jež), največkrat pa je bil cilj vreči jezdeca s
sulico raz konja.

4. Telovadba v novem veku. Prvoboritelji. Z rene¬
sanso (preporodom) staroveške kulture (naobrazbe) po
delovanju humanistov (15. in 16. stoletje) vzbudila se
je tudi telesna vzgoja, znova pridobi priznanje stari rek:
v zdravem telesu zdrav duh. Prvoboritelji so bili Mon-
taigne, Komensky, Locke, Rousseau (iz 18. stol.), katerih
načela so uvedli praktično v življenje Pestalozzi, Base-
do\v, Salzman, Guthsmuts, Vieth. (19. stol.) Telovadba
negovana v področju šolske vzgoje.

5. Društvena telovadba. Telovadba v Nemčiji. Izven
šole je pričel (po 1. 1811) gojiti telovadbo Ludovik Jahn.
kateremu je bila telovadba pravi cilj: osvoboditi narod.
Uvedel je telovadbo v društvih in umetno orodje (drog,
bradljo, konja). Razvoj telovadbe za časa Jahnovega de¬
lovanja je bil velik, ker je uvedel mnogo več vaj, kakor
so jih poznali njegovi predniki, in jih je lepo uredil, do¬
ločil pravila, kako in do kake mere se mora izvajati kaka
vaja in je temeljito popisal orodje in opravo telovadnic.
S svojim delovanjem je postal ustanovitelj nemškega
turnerstva. Njegov izpopolnjevalec je bil Eiselen, ki je v
vsem sledil Jahnu. Materijah zbran po Jahnu in njego¬
vih naslednikih, je predelal in tako ustvaril sestav
nemške telovadbe — Adolf Spiess. Po tako določe¬
nih načelih so delovali Lion, Klos, Dr. Jager, Was-

2

mansdorf, Euler in mnogi drugi. Zveza nemških turner-
skih društev, ustanovljena 1.1868, šteje danes 17 okro¬
žij z enim milijonom članstva.

6. Švedska telovadba. Peter Link je izdelal potem,
ko se je naučil od svoiih francoskih izseljencev meče¬
vanja (sabljanja) in tako izlečil svojo bolezen, na pod¬
lagi anatomije in fizijologije (ustroj člov. telesa) telo¬
vadni sestav. V njega je sprejel samo take vaje, o
katerih se je prepričal, kako uplivajo na človeško telo;
glavna naloga njegovega sestava je zdravstvena. Pred-
načijo enostavne vaje, gibi se izvajajo počasi. Najvišje
se cenijo proste vaje, izmed orodja se uporablja največ
vesno orodje in konj. Vrhu tega se marljivo goje vaje na
vodi: plavanje, veslanje, drsanje, sankanje in smučanje.
Ta sestav je pomanjkljiv in enoličen.

7. Telovadba v Franciji, Belgiji, Švici in Angliji. Do
vojne z Nemčijo 1.1870 se je gojila telovadba v Fran¬
ciji  samo v šoli in armadi. Še le po vojni so se usta¬
novila društva, ki so združena v »Uniji telovadnih dru¬
štev«. Na visoki stopnji je tudi telovadba v armadi.
Francoska telovadba se odlikuje po natančnosti, kombi¬
naciji, lahkoti izvedbe in vztrajnosti. V Belgiji  trpi
telovadba vsled razkosanosti političnih strank. Tu so
zveze: Federacija gymnastov, socijalistični gymnasti, ka¬
toliški in pristaši švedske telovadbe. V društvih se te¬
lovadi po Spiessovem učencu Happel-u. V Š v i c i je te¬
lovadba na visoki stopnji popolnosti. Imenitno so spojili
narodno telovadbo s sestavno. Švicarski zleti so prav¬
zaprav tekme. — V A n g 1 i j i so se gojile zdavna na¬
rodne vaje, največ nekatere igre v prosti naravi. Telo¬
vadba se izvaja tu pod imenom šport in druži v sebi
igre: nogomet (brcanje žoge), kriket, kroket, (s kroglami

3

in kladivom), rokoborba, veslanje, plavanje, tek, skoke
in metanje (plošče, kocke, krogle). V najnovejšem času
pa se je uvedla tudi v Angliji orodna telovadba.

8. Čehi. Prvi učitelji. Praški Sokol. Prvi učitelj te¬
lovadbe na Češkem je bil Rudolf Stephany, njegova
učenca sta bila Maiypetr in Schmied. L. 1862 ustanov¬
ljen Praški Sokol. Životopis Tyrša in Fiignerja. (Slov.
sok. koledar 1908: Dr. Miroslav Tyrš, Jindrich Fiigner.
Slov. Sokol VII. Miroslav Tyrš, izdano tudi v posebni
brošuri po ljubljanskem Sokolu).

9. Ustanavljanje sokolskih društev po slovanski zem¬
lji. Doba do I. zleta I. 1882. (Radce sokolsky I. v zalogi
Č. O. S. Cena KI. — Slov. Sok. koledar 1. 1912).

10. Razprostrenje Sokolstva po I. zletu. Zgodovina
organizacije. Ogrožena društva. (Radce sokolsky I.. J.
Kren: Z dejin cvičeni telesnych v Čechah, K 3. J. Poz-
dena: Dejiny telocviku K 1. Dr. J. Scheiner: Dejiny So¬
kolstva v I. 25 leti, K 1.20, članki v vseh sokolskih listih).

11. Sokolstvo pri drugih Slovanih. Kmalu so se usta¬
novila po češkem vzoru sokolska društva tudi pri dru¬
gih Slovanih. Poljaki imajo dve organizaciji: v Avstriji
in v Nemčiji. Nadalje so nastale zveze hrvaškega, sloven¬
skega Sokolstva, hrvaška župa bosansko-herzogovin-
ska, srbsko Sokolstvo je združeno v Avstriji v fruškogor-
sko župo, v srbski kraljevini v zvezo sokolskih društev
»Dušan Silni«, na Bulgarskem se zovejo telovadna dru¬
štva »Junak« in so združena v zvezi. Na Ruskem so se
največ po prizadevanju čeških bratov učiteljev telovadbe
ustanovila društva, ki tvorijo zvezo. Amerika ima češka,
polska, hrvaška, slovaška in slovenska sokolska dru¬
štva, katera imajo svoja samostojna središča.

4

12. Sokolstvo pri Slovencih. Prvo sokolsko društvo
v siovenskih pokrajinah »Južni Sokol« v Ljubljani, usta¬
novljen L okobra 1. 1863, predpriprave že 1. 1862. Raz¬
pust »Južnega Sokola« vsled majhne poulične praske z
Nemci 23. julija 1867, toda kmalu nato ustanovitev »Ljub¬
ljanskega Sokola« 27. aprila 1868. V prvih letih živah¬
no življenje slovenskega Sokolstva; ustanavljanje dru¬
štev (Kranj) in podružnic (Planina, Postojna, Vipava),
stik s Cehi, gojitev telovadbe, izdajanje sokolskega
tiska. (Ustanovna doba 1863—1875). Vsled nepravega
pojmovanja sokolske ideje in pomanjkanja sokolskih vo¬
diteljev prične slovensko Sokolstvo propadati in jedva
životari celih 20 let (propadna doba 1875—1895). V
zadnjem desetletju propadne dobe veselejši znaki: usta¬
novitev nekaterih društev, I. zlet slovenskega Sokolstva
(1. 1888). Nova preporodna doba (1895—1904) vzbudi
med Slovenci pravo sokolovanje, gojitev telovadbe po
Tyrševem sestavu, uvedba sokolskega naraščaja in
ženstva, upehava vaditeljskih zborov in načelnikov.
Preporodna doba konča z II. vsesokolskim slovenskim
zletom v Ljubljani 1904. Pod mogočnim vplivom II. zleta
krasen razvoj slovenskega Sokolstva: pravo umevanje
in širjenje sokolske misli, prospevanje sokolskega tiska,
naraščanje društev, združitev društev v »Slovensko
Sokolsko Zvezo« (1. 1905), razdelitev zveze v župe (1.
1909 in 1910). Velik napredek v telovadbi po številu in
kakovosti telovadcev, prirejanje društvenih in župnih
tekni, I. medzletna tekma (1. 1910), udeležba na medna¬
rodnih tekmah (Praga 1907, Luksenburg 1909, Turin
1911. Praga 1912: pribo rite v prvenstva Slo¬
vanske sokolske Zveze).  Gradba sokolskih do¬
mov. Razvoj Sokolstva med ameriškimi Slovenci. Zgo-

o

dovinske članke o slov. Sokolstvu ima: Evg. Lah, 25-
letnica Sokola  v Ljubljani; Sl o v e n s k i Sokol,
1. 1904 (str.: 2, 80, 100 itd.), 1. 1905 (str.: 69, 77), 1. 1909
str.: 39, 40, 49), I. 1910 (str.: 75), 1. 1911 (str.: 1), 1. 1912
(štev. 1. in 2.); »Slovenski sokolski koledar«,
letniki 1908—1912 (Pregled vsakoletnega delovanja),
I. 1912 (Nekaj o slovenskem Sokolstvu, Sokolstvo med
Slovenci v Ameriki); dr. Vlad. Ravnihar, Sokolska
ideja in Slovenci.

13. Sokolski tisk. »Vestnik  S o k o 1 s k y« je gla¬
silo Češke Obče Sokolske in obenem Slovanske Sokol¬
ske Zveze: »Sokol«  (red. dr. Scheiner, izdaja Praški
Sokol), idejni programatični in zgodovinski voditelj ce¬
lokupnega Sokolstva. Vsaka slovanska sokolska zveza
ima svoje zvezno glasilo, nekatere tudi župna in okrajna
glasila ter izdajajo sokolske knjižnice in razne publika¬
cije sokolske vsebine.

14. Slovenski sokolski tisk. »Slovenski Sokol« (pri¬
čel izhajati 1. 1904), glasilo Slovenske Sokolske Zveze.
Župni vestniki. Sokol v Ljubljani izdaja »Sokolsko knjiž¬
nico«, Sokol I. v Ljubljani »Sokolsko matico«, Sokol v
Kranju »Slovenski sokolski koledar«. Ljubljanski Sokol
izdal Vaniček-Murnikove »Redovne vaje«, Naša Bodoč¬
nost (izdaja Učiteljska tiskarna), list za slovenski sokol¬
ski naraščaj.

°=S£»

Organizacija.

L Kaj je slovensko Sokolstvo in kako je organizi¬
rano? Slovensko Sokolstvo je združenje sokolskih dru¬
štev, katerih članstvo obstoja iz vseh slojev slovenskega
naroda brez razlike stanu, starosti in spola; za svojo

6

nalogo ima telesno in nravstveno vzgajanje v svrho po-
vzdige moči, samozavesti in plemenitosti slovensko-
slovanskega naroda. Temelj organizaciji so društva, ki
jih tvori članstvo obeh spolov. Društva so združena v
samostojne celote — v župe; te tvorijo društva večjega
ali manjšega ozemlja; da lažje obvladajo delo, se dele
župe po velikosti v nekoliko okrožij. Župe so združene
v Slovenski Sokolski Zvezi, ki obsega vse slovensko
Sokolstvo s sedežem v predlitvanskih kronovinah. Vrhu¬
nec organizacije je Zveza Slovanskega Sokolstva.

2. Imena prvih sokolskih delavcev: a) slovenskih,
b) drugih slovanskih narodov, a) Jentl, Vidic, Žerovec,
Draksler, Mandič, Globočnik, Železnikar, b) Tyrš, Fiig-
ner, Gregr.

3. Kako je organizirana Zveza Slovanskega Sokol¬
stva? V Zvezi Slovanskega Sokolstva so sokolske
zveze slovanskih narodov. Združene so: Ceska Sokolska
Zveza, Zveza Poljskega Sokolstva v Avstriji, Zveza
Hrvaškega Sokolstva, Slovenska Sokolska Zveza,
Župa Fruško-gorska, Župa Bosansko-hercegovinska,
Srbska Zveza sokolskih društev »Dušan Silni«, Zveza
Bolgarskih »Junakov« in Zveza Ruskega Sokolstva.

4. Kaj je namen Zveze Slovanskega Sokolstva? Na¬
men Z. S. S. je gojiti in širiti telovadbo z namenom, da
se dvignejo telesne in nravstvene moči v slovanskem na¬
rodu, in to s spajanjem zvez sokolskih društev, z vza- •
jemnimi stiki, sestanki in javnimi telovadbami, z vadi¬
teljskimi tečaji, s skrbjo za ojačenje telovadbe.

5. Kaj je namen Slovenske Sokolske Zveze? Namen
S. S. Z. je z enotnim vodstvom vseh slovenskih sokolskih
društev v državi delovati za povzdigo telesnih in nrav-

stvenih moči vsega slovenskega naroda, organizirati
izobraževalno delo, olajševati vzajemne stike žup in so¬
kolskih društev, skrbeti za enoten sestav in vadbeno
metodo, prirejati vaditeljske tečaje, zlete in javne telo¬
vadbe, izdajati strokovni list in telovadne spise, kakor
tudi biti opora župam in društvom, ki potrebujejo po¬
moči.

6. Kaj je namen žup? Namen žup je v njim določe¬
nem delokrogu gojiti in širiti telovadbo, prirejati sestan¬
ke, javne telovadbe in predavanja, olajševati vzajemne
stike društev, podpirati slabotna društva, skrbeti za
ustanavljanje društev v za to godnih krajih.

7. Kaj je namen sokolskih društev? Namen sokolskih
društev je: gojiti telesne vaje, prirejati javne telovadbe,
predavanja sokolskega in splošno izobraževalnega zna¬
čaja, stvarjati stike z drugimi društvi, podpirati zaslužna
narodna podjetja itd.

8 .  Kdo vodi upravo Z. S. S„ S. S. Z., žup in sokolskih
dr uštev? Upravo Z. S. S. vodi odbor, v katerega pošiljajo
posamezne zveze zastopnike (po številu članstva). Izvr-
ševalni organ odbora je predsedstvo, v tehničnem oziru
vaditeljski zbor Z. S. S., katerega člani so načelniki in
njihovi namestniki posameznih zvez. — Upravo S. S. Z.
vodi: a) občni zbor, b) odbor, ki obstoja iz zastopnikov
žup in c) predsedstvo, — v tehničnem oziru zvezni va¬
diteljski zbor in predsedstvo tega zbora (tehnični odsek
S. S. Z.). — Župno upravo vodi: a) župni občni zbor, b)
odbor, ki obstoja iz zastopnikov društev in c) predsed¬
stvo, v tehničnem oziru župni vaditeljski zbor in pred¬
sedstvo tega zbora. — Upravo društva vodita društveni
občni zbor in upravni odbor, v tehničnem oziru društveni

vaditeljski zbor. V večjih društvih so zaradi delitve in
intenzivnejšega dela posebni odseki, ki so odgovorni
upravnemu odboru; glavni so: izobraževalni, zabavni,
manjšinski itd. (Prim. pravila zveze, župe in društva!)

9. Kakšne so dolžnosti društev napram župi? Dol¬
žnost društva je pravočasno plačati prispevek, udeležiti
se župnega zleta in javnih župnih in okrožnih telovadb
ter vseh župnih podjetij, pohajati vse župne seje, podajati
župnemu osredju v določenem času poročila o svoji de¬
lavnosti, kakor tudi izvrševati vse župne sklepe in na-
redbe.

10. Kje moremo ustanoviti nova društva? Nova dru¬
štva lahko ustanovimo tam, kjer moremo že naprej z
gotovostjo vedeti, da bode imelo društvo vedno najmanj
50 članov ,med temi vsaj deset telovadcev; kjer bode za¬
gotovljen prostor za redno celoletno telovadbo in za
nabavo orodja potrebni denar, kakor da bodo tudi dani
pogoji za nadaljni obstanek in uspešno delovanje društva.

11. Katero orodje mora imeti vsako društvo? Vsako
društvo mora imeti vsaj drog, bradljo, konja, kroge, ple¬
zala, kozo, pripravo za skok, ročke, palice in kije.

12. Kdo naj bode izvoljen za društvenega načelnika?
Za društvenega načelnika naj bode izvoljen najzmožnejši
član vaditeljskega zbora, ki pozna in se vestno zaveda
vseh svojih dolžnosti, in ki uživa zaupanje vaditeljskega
zbora, kakor tudi vsega članstva, posebno telovadcev.

13. Kaj mora znati vsak načelnik in vaditelj? Poznati
mora namen, smer in cilj Sokolstva, sokolsko organi¬
zacijo, poznati mora telesne vaje, Tyršev sestav, nazivo-
slovje, metodiko, vodstvo telovadbe in glavna načela
vzgoje članstva, pripomočke v dosego cilja sokolskih

9

društev, kakor tudi ustroj človeškega telesa in najvaž¬
nejša navodila iz zdravilstva.

Sestav.

1. Kaj so telesne vaje, kaj telovadni sestav in meto¬
dika? Telesne vaje ali telovadba so vedoma in nameno¬
ma izvedeni gibi telesa, pogojeni po delavnosti mišičevja.
Telovadni sestav je skupina vseh telesnih vaj, urejenih
po gotovih pravilih. Telovadna metodika je postopanje
pri pravilnem poučevanju telovadbe.

2. Ogrodje Tyršovega telovadnega sestava. Tyrš je
razdelil vse vaje, ki jih je sprejel v sestav, v 4. stroke in
sicer: A. Vaje brez orodja in brez pomoči ali opore dru¬
gih izvedljive (proste, redovne); B. orodne vaje: a) z
orodjem (z ročki, kiji itd.), b) na orodju (drogu, konju
itd.); C. vaje s pomočjo drugih izvedljive (skupine, raz¬
noterosti, igre); D. borilne vaje (metanje, mečevanje, ro¬
kovanje itd.

3. Kaj je vadbena stroka, kaj razred, panoga, vad¬
bene vrste? Vadbena stroka je en izmed 4 delov Tyrše-
vega vadbenega sestava. Razred je del, v kateri je raz¬
členjena 1. in 2. stroka; 1.stroka je razdeljenav3razrede:
a) pohod, tek, dir; b) proste; c) redovne; d) rajalne vaje;
2. stroka v dva razreda: a) vaje z orodjem, b) vaje na
orodju. Panoga je skupek vseh v eno samostojno celoto
urejenih vaj, ki pripadajo enemu samemu orodju. V 1. in
2. stroki se razdelijo v panoge razredi, v 3. in 4. stroki
se dele stroke takoj v panoge (na pr. vaja na konju je pa¬
noga vaj na orodju, metanje je panoga borilnih vaj).

10

Vadbene vrste so telesne izvedbe, urejene po skupnih
znakih v samostojne skupine (na pr. ročkanje, toči, meti
itd.). — Prim. češki »Soustav Sokoisky«!

4. Kaj je nazivoslovje in iz česa izvajamo nazive?
Nazivoslovje je skupek nazivov in poimenovanje za po¬
samezne telesne izvedbe. Nazive izvajamo: a) iz smeri
giba, b) iz razmerja telesnih udov k celemu telesu, c) iz
položaja telesa k orodju.

5. Katere so smeri giba, kakšno je razmerje udov k
telesu in kako se določa položaj telesa k orodju? Smeri
giba so: naprej, nazaj, na (v) stran (desno, levo), gor,
dol. Razmerje udov k telesu je določeno po delavnosti
udov. Ako je hočemo določiti, navedemo, da izvajamo
gib z desno ali levo lehtjo ali nogo z bližjim označenjem
položaja udov (prednožiti, vzročiti, zaklon itd.). Položaj
telesa k orodju se določa po položaju telesnih osij k
orodju in pa potem, smo-li pred, za ali nad orodjem.

6. Kaj je telesna os, koliko in katere telesne osi raz¬
likujemo? Njihova definicija (določba). Telesna os je mi¬
šljena prema (ravna črta), ki prehaja naše telo. Telesne
osi so štiri: podolžna, ramenska, notranja in globinska.
Podolžna os je ona, ki gre sredi pokončnega telesa od
temena glave dol med peti. Ramenska gre od ene rame
do druge. Notranja gre od enega boka k drugemu. Glo¬
binska os gre skozi telo od spredaj nazaj.

7. Kako se izvajajo vaje; kaj je prvina, kaj sestava?
Vaje se izvajajo bodisi samo v prvinah, ali v sestavah.
Vadbena prvina je enostaven samostojen gib (vzklopni
naupor, premah). Sestava je spojitev nekoliko (najmanj
dveh) neposredno si sledečih vadbenih prvin v eno lepo
celoto.

8 . Kakšne morajo biti sestave in kako jih delimo po
značaju vaj? Sestave morajo biti urejene lepo, zlito, se¬
stavno in močem telovadcev primerno. Nikdar naj ne
bodo preveč dolge in moči prenapenjajoče (5 prvin). Po
značaju jih delimo na kolebne, tezne in mešane.

Proste vaje.

1. Kaj so proste vaje in kako se dele? Proste vaje
so oni telovadni gibi, ki jih more izvajati vsak posamez¬
nik brez pomoči drugega, brez vsakega orodja, samo z
delovanjem svojih mišic. Delimo jih na proste vaje: na
mestu in z mesta.

2. Kako delimo proste vaje na mestu? Proste vaje
na mestu delimo na 5 glavnih vrst; a) gibi, b) drže, c)
obrati, d) poskoki, e) stoje in stojne izmene.

3. Kaj so proste vaje z mesta? Proste vaje z mesta
so one, pri katerih se gibljemo z mesta, na katerem smo
pričeli vaditi, — naprej, nazaj, na (v) stran in se vrnemo
po skončanem gibanju na mesto, kjer smo pričeli vaditi,
ali pa pridemo na drugo, naprej določeno mesto.

4. S katerimi deli telesa moramo izvajati gibe in ka¬
tera vrsta gibov nudi največ pestrosti? Gibe moremo iz¬
vajati: a) z glavo, b) s trupom, c) z lehtema, d) z nogama.
Največje bogastvo nudijo gibi lehti, ker moremo Iehti, bo¬
disi dvigati, spuščati, krčiti, upogibati, napenjati, ž njimi
suniti ali mahniti in to v ravnem, poševnem in prečnem
položaju na vse strani. Z ozirom na to, kateri del roke
smeri gor, zavzamejo lehti zopet druge štiri položaje, ki
jih je mogoče s stisnjenjem ali odprtjem roke ločiti še

12

nadalje. Ako še dodamo, da moremo gibe z lehtema iz¬
vajati še tako, da izvajata obe lehti isti gib ali vsaka
lelit drugega, ali da se giblje samo ena, imamo zadostno
dokazano bogastvo gibov lehti.

5. Kateri so položaji roke in kako se določajo? Polo¬
žaji roke so: hrbtni, palčji, dlanji in mazinčji. Določajo se
po tem, kateri izmed navedenih delov roke je obrnjen
gor ali nazaj.

6. Kaj so enakostranski, kaj raznostranski in kaj eno¬
stranski gibi lehti? Enakostranski gibi lehti so oni, pri
katerih gibljemo z obema lehtema v isto stran in v isti
smeri. Raznostranski gibi so oni, pri katerih gibljemo z
obema sočasno, toda z vsako v drugo stran in v drugi
smeri. Enostranski, ako izvajamo gib samo z eno lehtjo.

7. Kaj so gibi lehti v loku in krogu? Gibi lehti v loku
so oni, pri katerih prehajajo lehti najmanj s polkrogovim
lokom iz enega položaja v drugega. Ako pa konča gib
tani, kjer je pričel, se imenuje krog. Loke in kroge izva¬
jamo z eno lehtjo ali z obema, zadnje pa bodisi sočasno,
nesočasno ali menjaje (izmence, menonra, izmenjema).

8 .  Kaj je krčenje, upognenje, kaj sunenje, mahnenje,
napenjanje lehti? Krčenje je gib lehti, pri katerem se
izvede gib sočasno v ramenskem in komolčjem sklepu,
pri tem oklepa spodnja leht z zgornjo kot; upognenje pa,
pri katerem se izvede gib samov komolčjem sklepu. Slično
prehajamo iz skrčenih lehti v iztegnjene s sunenjem, pri
čemur se gib izvede v komolčjem in ramenskem sklepu,
ali z mahnenjem, pri katerem se izvede hitri gib samo v
komolčjem sklepu, ali z napenjanjem, ako se izvaja počasi.

9. Katere so smeri gibov lehti? Smeri gibov lehti so
ravne, poševne in prečne. Ravni položaji so oni, pri ka-

13

terih oddaljimo lehti iz priročenja za 90“ ali še za 90°;
izjemo dela zaročenje, ker ne pripušča telesna konstruk¬
cija giba nazaj za 90”. Poševni gibi nastanejo z oddalje-
njem za 45° iz kateregakoli ravnega položaja. Daljše od-
daljenje za 45° iz poševnega položajapa stvar ja prečne gibe.

10. Kateri so glavni položaji lehti? Glavni položaji
lehti so: srednji, notranji, zunanji, desni zunanji in levi
zunanji, a) Srednji položaj je oni, v katerem se izvajajo
vsi gibi ravno in poševno: zaročiti, priročiti, predročiti
dol, predročiti, predročiti gor, vzročiti in odročiti. b) No¬
tranji položji: zaročiti not, priročiti not, predročiti dol
not itd. c) Zunanji položaji: zaročiti ven, priročiti ven
(odpažit), predročiti dol ven itd. d) Desni zunanji polo¬
žaj: zaročiti na desno, priročiti na desno itd. e) Levi
zunanji položaj: zaročiti na levo, priročiti na levo itd.

11. Kateri so borilni gibi lehti in kako se izvajajo?
Borilni gibi lehti, so gibi napadalnega ali obrambnega
značaja. Napad se izvede z udarcem ali sunkom, obram¬
ba s kritjem. Udarec se izvaja z mahnenjem napete lehti
po nasprotniku, sunek pa s sunenjem po njem iz skrčene
lehti ali iz skrčenih lehti.

12. Kateri so gibi trupa? Gibi trupa so: kloni, suki
in kroženje.

13. Kako izvajamo gibe nog? Gibe nog izvajamo
enostransko enako kakor pri lehteh, bodisi z napeto nogo
ali s krčenjem in sunenjem, upognenjem, mahnenjem in
napenjanjem.

14. Kaj je drža? Drža je vztrajanje telesa ali kate¬
rega njegovih delov v gotovem položaju za nekaj časa.
Pri držah lehti in nog si pomagamo navadno s spremniki.

14

15. Kaj so spremniki in katere uporabljamo? Sprem-
niki so postranski gibi, s katerimi si pomagamo k držam
iehti in nog, da bi uveljavili tudi gib roke, lehti ali noge.
Navadno uporabljamo spremnike: klopenje, odklanjanje,
kroženje, sukanje in mahanje (guganje).

16. Kaj so obrati in kako jih delimo? Obrati so obra¬
čanje telesa krog njegove podolžne osi. Cel obrat je
zasuk za 180 °, polobrat za 90 °, četrtobrat za 45 °. Obrat
za 360° zovemo dvojni obrat.

17. Kaj so poskoki in kako se izvajajo? Poskok je
vznešenje telesa s pomočjo delovanja nog ali noge do
gotove višine in njegov zopetni padec v stojo. Izvajamo
jih enonožno ali obenožno, na mestu ali z mesta, nizko
ali visoko.

18. Kako delimo stoje? Njih določitev. Stoje delimo

na vzklonjene (pokončne), sklonjene in borilne. Vzklo-
njene stoje so one, pri katerih je trup vzklonjen in nogi
napeti. Razlikujemo koračne, nožne in izkoračne (iz¬
stopne) stoje. Koračne so one, pri katerih se dotikata
obe nogi s celim stopalom tal; nožne pa one, pri katerih
se dotika noga, ki je izvedla gib, tal samo s prsti; iz¬
koračne pa končno one, pri katerih stopi noga, ki izstopi
(izvede korak), s celim stopalom na tla in se prenese na
njo teža telesa, druga noga se opira s prsti ob tla. ■—
Sklonjene stoje so one, pri katerih sta ena ali obe nogi
skrčeni. To so počep (visoko) in čepenje (nizko), poklek
(z eno nogo) in klek (z obema). Nadalje prištevamo k
njim mešane opore: čepno oporo eno- in obenožno,

klečno oporo in ležno oporo spredaj, zadaj in v stran.
— Borilne stoje so one, katerih se poslužujemo pri roko-

15

vanju. Te so na mestu: stik, preža, izpad, umik, prigib,
odgib in zagib; z mesta: posun, odsun, naskok.

19. Kaj je vzravnava in kaj vzklon? Vzravnava je
prehod iz sklonjene stoje v vzklonjeno stojo; vzklon
pa prehod iz klonov v vzklonjeno stojo.

20. Na kaj moramo paziti pri izvedbi prostih vaj?
Razstop. Vadbena mera. Skrbeti moramo za primeren
razstop, enako mero in pripravo sestav v določenem
časomerju. Razstop je oddaljenost enega telovadca od
drugega. Razstop je čelni — oddaljenost telovadcev
drug za drugim stoječih, in bočni — poleg sebe; oba
pa delimo na prosti — telovadci so vsaksebi na oddalje¬
nost napetih lehti; srednji — roke bodisi na ramena, do
komolcev ali zapestja; tesni — na manjšo oddaljenost,
kakor je napeta leht. Mera je za izvedbo posameznega
giba in za prehod iz enega položaja do drugega dolo¬
čena doba. Vadimo v prosti (zmerni), srednji in hitri meri,

21. Kaj je osnova in kake so njene zahteve? Osnova
je obseg vadbene snovi, ki je določena za kak četrt
ure, ki je namenjen prostim vajam. Mora biti enotna
in natančna, tako da vsebuje vse v sestavah obsežene
prvine.

«S»»

Redovne vaje.

1. Kaj so redovne vaje in kako delimo redovne vaje
po panogah? Redovne vaje so hkratni gibi večjega šte¬
vila telovadcev, s katerimi tvorimo ali menjamo tvorbe.
Izvajajo se so- in raznočasno na enotno napoved ali po-

16

velje. Po panogah delimo redovne vaje: a) na prave
redovne, b) na rajalne, ki so višek redovnih vaj.

2. Kaj je potrebno za dosego pravilne in hitre izvedbe
redovnih vaj? a) Vestno izvežbanje posameznika v obra¬
tih na mestu in med pohodom, v pohodu samem in v
njegovih izmenah, b) Vestno izvežbanje podrejenih od¬
delkov vsake tvorbe, c) Vodniki, ki temeljito znajo vad¬
beno tvarino, imajo zvonko in jasno povelje in zmožnost
za obvladanje večjega števila telovadcev kot celote.

3. Kaj je tvorba? Katere tvorbe imamo? Njih raz¬
laga. Tvorba je uvrstitev telovadcev v določenem redu.
Tvorbe so: člen, četa, zbor, prapor. Člen  je uvrstitev
telovadcev v eno vrsto, katero nazivljemo v čelni  po¬
stavitvi red,v bočni  postavitvi zastop.Četa je tvorba,ki
nastane s podvojitvijo člena (na oddaljenost, razstop čelno
1‘20 m). V čelni  postavitvi nazivljemo to tvorbo dvo-
red, v bočni  postavitvi pa dvo- in četverostop. Zbor
je skupina dveh ali večih čet. Ako so čete druga za drugo,
tvorijo predelek, ako pa so ena poleg druge,- tvorijo dvo-
red. Prapor  je skupina dveh ali več zborov. Pravilno
vadimo: v členu in četi, v večjih društvih tudi v zboru.

4. Kaj so premene tvorb in kako se izvajajo? To
so prehodi iz ene tvorbe v drugo in se izvajajo z obrati,
izprečitvami in zavoji.

5. Katere premene tvorb nazivljemo čeine in katere
bočne? Čelne premene tvorb so one, s katerimi preidemo
iz ene tvorbe v drugo, tako da merijo po dokončani pre¬
meni čela telovadcev zopet tja, kamor so zrla pred pre¬
meno. Bočne pa one premene, po katerih izvedbi merijo
čela telovadcev tja, kamor so preje merili boki.

17

2

6. Kako se izvajajo redovne vaje glede mesta, po¬
stavitve in števila telovadcev? a) Na mestu, z mesta,
in med pohodom; b) v čelni, bočni postavitvi; c) v členu,
četi, zboru, praporu.

7. Katere premene vadimo pri redovnih? Njih raz¬
laga. Premene hitrosti in smeri. Premene hitrosti so iz¬
mene mere korakov in se vadijo bodisi v meri s pra¬
vilnim, počasnejšim, hitrejšim korakom ali tekom. Izmene
smeri so one, ki jih izvedemo z obratom ali zavojem.

8. Katere podrejene dele razločujemo pri redu in
četi? V redu in četi razločujemo: a) sredo (katero je
treba vedno označiti), b) krila tkonce) reda ali dvoreda.
Telovadec, stoječ na desnem krilu, se zove desni,
na levem levi krajnik. Sprednji red v dvoredu se zove
prvi, za njim stoječi red pa drugi člen. Razstop prvega
člena v dvoredu od drugega znaša 1.20 m in se mora
vzdržati tako pri vadbi na mestu, kakor med pohodom.
Skupek sta dva telovadca v dvoredu drug za drugim.
Pri zavojih v čelni postavitvi se imenuje krajnik, ki za¬
vija sredi giba, osni, drugi krajnik pa zavojni. Pri pre¬
meni tvorbe reda v zastop ali dvoreda v dvostop se ime¬
nuje sprednji krajnik ali skupek vodeči, zadnji pa nad¬
zorni krajnik.

9. Katere postavitve zovemo čelne in katere bočne?

Čelna postavitev je ona, kjer stoje telovadci drug poleg
drugega tako, da tvorijo njihove ramenske osi eno pre¬
mo. Bočna pa ona, kjer stoje telovadci drug za drugim.

10. Kaj je nastop in kako se izvaja? Nastop je hitra
in v pozoru izvedena uvrstitev telovadcev na dano na¬
poved ali povelje v napovedano tvorbo bodisi v zmerni
ali hitri (diroma) meri. Na dano napoved zavzamejo telo-

18

vadci na mestu, kjer ravno so, postavitev v pozoru, obr¬
njeni s čelom k vodniku, in pričakujejo povelja. Na po¬
velje se telovadci uravnajo, in sicer na ta način, da na¬
stopi sreda, ki je bila prej določena za vodnico, tri ko¬
rake in to: pri čelnih tvorbah na mestu spredaj  pred
vodnikom, v pohodu in pri bočnih tvorbah vedno za
vodnika in se natančno krije. Ostali se uvrste in urav¬
najo po sredi na razstop širine dlani vsaksebi. Pri se-
stavljenejših tvorbah (zboru in praporu) je neobhodno
potrebno kritje!

11. Kako se izvaja premena reda v dvored? Telo¬
vadci, stoječi v redu, se odštejejo na prve in druge. Na
povelje: Dvored na desno, drugi vzad! skočijo vsi drugi
za svoje prve, potem se pomaknejo tako prvi kakor
drugi k desnemu krilu tako daleč, da se nahajajo v pra¬
vilnem razstopu dvoreda. Drugi pa napravijo še en korak
nazaj tako, da znaša oddaljenost od prvega člena razstop
1 *20 m. Pravilna uravnava ne sme manjkati. Dvored je
mogoče izvesti na desno, na levo ali k sredi (kar je treba
prej označiti). Kam se naj izvede uravnava, pove napoved.

12. Kako se izvaja premena dvoreda v red? Na po¬
velje: Red! drugi naprej! pomaknejo se telovadci na levo
tako daleč, da najdejo zadostne vrzeli med posameznimi
skupki, nakar priskočijo drugi z levo nogo na levo stran
svojih prvih. Enako tudi na desno ali k sredi.

13. Kako se izvaja zavoj reda in dvoreda? Na pove¬
lje: V desno (levo) zavoj pohod! izstopijo vsi telovadci,
a s to razliko, da zavijajo telovadci na zavojnem krilu s
polnim korakom, ostali pa, čim bližje so osnemu krilu,
s tem manjšimi koraki, osni krajnik pa v loku, ki ima v
premeru dva koraka. Zavija se tako dolgo, dokler ni dano

19

povelje: Postati stoj! ali: V premo mer! Na to zadnje
povelje izstopi red ali ^dvored s polnim korakom naprej.
Med pohodom se izvede zavoj enako na povelje: V desno
(levo) zavoj zavij!

14. Kako se izvaja izprečitev iz reda bočno v red?
Na povelje: Bočno v red na desno (levo) vprek! napravi
krajnik na krilu, označenem v povelju, polobrat v dolo¬
čeno stran, vsi ostali pa samo četrtobrat v enako stran.
Na nadaljno povelje: Pohod! izstopijo vsi razven omenje¬
nega krajnika, ki s svojo ramensko osjo označuje smer
prihodnjega reda, s polnim korakom naprej in vztrajajo
v tej prečni smeri dotlej, da spoznajo, da imajo poleg
svojega soseda ob strani onega krajnika dovolj prostora;
tu se obrnejo z nadaljnim četrtobratom sami brez povelja
in korakajo v pohodu dotlej, da se nahajajo v enaki črti
stoječega krajnika; tu zopet brez povelja obstanejo. Raz¬
vidno je, da prihajajo vsi na svoja mesta postopno.
Opomba: Pri čelni premeni (iz zastopa čelno v red)
vodeči krajnik sploh ne izvede obrata, ker označuje že
s svojo ramensko osjo smer prihodnjega reda. Slično se
tudi izvajajo premene iz dvoreda bočno v dvored ali
iz dvostopa ali četverostopa čelno v dvored.

15. Povelje in njegovi deli. Kako se poveljuje? Po¬
velje sestoji iz treh delov: prvi določa, kaj se ima iz¬
vesti, drugi del način, kako naj se to izvede, in tretji čas,
ko moramo izvesti dano premeno. Prva dva dela, ki se
ponekod spajata v enega, imenujemo napoved, tretji pa
povelje v ožjem zmislu. Med napovedjo in poveljem naj
bo vedno trenotek prestanka.

16. Katera so povelja za gibanje tvorb z mesta? Z
mesta izstopimo v pravilni pohod na povelje: Hodoma

20

pohodi, v zmerni (počasnejši) pohod na povelje: S skra-
čenim korakom pohod!, v hitrejši pohod na povelje: S
hitrim korakom pohod!, v tek na povelje: Tekoma tek!

17. Katera so povelja za premeno mere koraka? Iz
pravilnega pohoda menjamo mero koraka v počasnejši
pohod na povelje: Škrati korak!, v hitrejši korak na
povelje: Hitri korak!, v tek na povelje: Tekoma tek!
Povratek iz počasnejše ali hitrejše mere v pravilno mero
se izvede na povelje iz počasnejše: Polni (dolgi) korak!,
iz hitrejše: Zmerni korak! iz teka: Hodoma pohod!

18. Katere obrate vadimo pri redovnih vajah in kako
se izvaja obrat na mestu in kako med pohodom? Pri re¬
dovnih vajah vadimo na mestu in med pohodom: četrt,
pol in cel obrat. Obrat na mestu se izvaja na peti s
stranjo obrata enakoimenske noge s pomočjo prstov
druge noge. Obrat med pohodom izvaja se na prstih
obeh nog. Povelje mora biti dano, ko stopi s stranjo ob¬
rata enakoiinenska noga na tla, nakar izvedejo telovadci
še en korak z drugo nogo, se obrnejo na prstih in izsto¬
pijo z enakoimensko nogo, s stranjo obrata v smeri, ki
so jo zavzeli z obratom.

19. Katera so povelja pri obratih posameznikov v
členu? Pri obratih posameznikov, uvrščenih v člen, se
rabijo povelja: Iz postavitve A. čelne v bočno: Za-
stop v desno (levo) v bok; v prečno: Prečno na desno
(levo) vprek!; v obrnjeno čelno: S čelom vzad! Nazaj
pa: S čelom spred! B. Iz bočne postavitve v čelno: Red v
desno (levo) s čelom!; v prečno: Prečno na desno (levo)
vprek!; v obrnjeno bočno: S čelom vzad!; nazaj pa:
S čelom spred! C. Iz prečne postavitve v čelno: Premo s
čelom!; v bočno: Premo v bok!

21

20. Katera so povelja pri obratih posameznikov v
četi? Pri obratih v čete uvrščenih posameznikov vpo-
rabljamo povelja: A. iz čelne postavitve v bočno: Dvo-
stop v desno (levo) v bok! V četverostop v desno (levo)
v bok!, v prečno: Prečno na desno (levo) vprek!, v obr¬
njeno čelno: S čelom vzad! nazaj pa: S čelom spred!

B. Iz bočne postavitve v čelno: Dvored v desno (levo)
s čelom! v prečno: Prečno na desno (levo) vprek! v
obrnjeno bočno: S čelom vzad! nazaj pa: S čelom spred!

C. Iz prečne postavitve v čelno: Premo s čelom! v
bočno: Premo v bok!

21. Katera so povelja za uravnavo? Red uravnava¬
mo na povelje: Red, v desno (levo) se ravnaj! Telovadci
razen krajnika, ki stoji na onem krilu, ki je po povelju
označeno, zasučejo hitro glavo v določeno stran in se
ravnajo na krajnika. Ko je uravnano, se veli: Premo —
glej! telovadci zasučejo glavo nazaj. Dvored uravnamo
na povelje: Dvored v desno (levo) se ravnaj! Telovadci,
stoječi v prvem členu, se ravnajo tako kakor pri redu,
telovadci v drugem členu gledajo naprej, krijejo se na
razstop 1.20 m, da tako dosežejo pravilno uravnavo. Ako
pa telovadci drugega člena niso uravnani, se veli: Drugi
člen! na katero povelje se uravna drugi člen kakor prvi.
Ko je uravnano, se veli: Premo glej! Zastop, dvostop
in četverostop ter predelek se uravnajo na povelje:
Kriti!

Vaje na orodju.

Kako delimo vaje na orodju? Vaje na orodju delimo
na 12 glavnih vrst. Te so: 1. Vesa in izmene. 2. Opora

22

in izmene. 3. Sed in izmene. 4. Ročkanje. 5. Kolebanje.
6. Obrati. 7. Vzmiki. 8. Naupori. 9 Premiki. 10. Toči. 11.
Meti. 12. Drže.

Vesa in izmene.

1. Kaj je vesa in katere so njene vrste? Vesa in
njene izmene so prve izmed 12 glavnih vadbenih vrst,
katere je mogoče izvajati na orodju, in obstoje v tem,
da visimo z lehtema (ali njunimi deli) ali z nogama ali
tudi z obojnimi udi na orodju. Vrste vese. so: a) pro¬
sta vesa,  ako visimo bodisi samo za roke ali Iehti,
ali samo za noge; b) mešana vesa,  ako visimo za
lehti in noge, ali pa ako se viseči za lehti z nogama opi¬
ramo ob tla ali orodje.

2. Kakšne so oblike (tvori) proste vese? Oblike pro¬
ste vese so: vesa (napete lehti), zgiba (skrčene lehti),
vesa v zapestju, vesa na podlehteh, vesa na lehteh, vesa
na nadlehteh, vznosna vesa in zgiba, strmoglava vesa in
Zgiba, vesa v podkolenih, vesa v nartih, vesa za pete,
vesa v enem podkolenu in eni narti.

3. Kakšni so načini proste vese? Načini proste vese
so: enoroč, oberoč (skupaj, narazen), spredaj, zadaj,
bočno, prečno. Z raznimi prijemi:  z nadprijemom,
podprijemom, obrnjenim podprijemom, dvoprijemom, in
to bodisi: s polnim (palec poleg drugih prstov) ali vilastim
prijemom (palec proti prstom). S sklonjenim, z uleknje-
nim križem. S spremni ki nog:  prednožiti, zanožiti,
odnožiti, raznožiti, križati, skrčevati, suvati. S sprem-
n i k i lehti:  iztezati, ploskati.

23

4. Katere so oblike mešane vese? Oblike mešane
vese so: obesa za lehti ali njihov del in nartih, obesa za
lehti v ali njihov del) in v podkolenu, oporna vesa (s
stopali ob orodje), stojna vesa, ležna vesa, plavna vesa.

5. Kakšni so načini mešane vese? Načini mešane vese
so: spredaj, zadaj, v desno, v levo stran, pred rokama,
za rokama. Bočno, prečno. Obenož znotraj, zunaj rok,
sonožno, raznožno. Enonož znotraj, zunaj rok. Oberoč,
enoroč. Z raznimi prijemi.

6. Kakšna je razlika med stojno in ležno veso? Pri

stojni vesi se nagne podolžna os telesa od oporne plo¬
skve za več kakor 45 °, pri ležni vesi za manj kakor 45 °.

7. Kaj je izmena vese in kako se izvaja? Izmena
vese je prehod iz ene vese do druge in se izvaja: z
naravnostnim prehodom iz ene vese v drugo, s priteža-
njem in spuščanjem, z izmeno prijemov, z obratom, iz-
vinkom, metom, popustom roke.

8. Na katerem orodju in pri kakšni pripravi orodja
vadimo veso? Veso vadimo: na drogu (trdnem in ni¬
halnem), na krogih, na lestvah (vodoravni, navpični in
poševni), na bradlji in plezalih. Priprava orodja: do-
bočno, doprsno, doramensko, dotemensko, dosežno in
doskočno orodje.

Opora in izmene.

1. Kaj je opora in katere so njene vrste? Opora in
njene izmene je druga izmed 12 glavnih vadbenih vrst,
katero je mogoče izvajati na orodju, in obstoji v tem, da
se opiramo z lehtema (ali z njunimi deli) ali nogama ali

24

Uidi z obojnimi udi ob orodje. Vrste opore so: prosta
opora,  ako se opiramo ob orodje samo z lehteina ali
njunimi deli. in mešana opora,  ako se opiramo ob
orodje z lehtema in nogama, ali ko se opiramo z lehtema
ob orodje, dočim so noge oprte ob tla.

2. Kakšne so oblike proste opore? Oblike proste
opore so: vzpora (lehti napete), skleca (lehti skrčene),
razpora (lehti napete, kar največ ena od druge odda¬
ljene), opora na predlehteh, opora na zalehteh, opora
na lehteh, vznosna opora, jezdna opora.

3. Kakšni so načini proste opore? Načini proste opore
so: Bočno, prečno. Spredaj, zadaj. Z raznimi prijemi.
S spremnih i nog:  prednožiti, zanožiti, odnožiti, raz-
nožiti, križati, skrčevati, suvati. S spremniki lehti:
iztezati, ploskati. Roke skupaj, narazen.

4. Katere so oblike mešane opore? Oblike mešane
opore so: ležna opora, stojna opora, čepna in počepna
opora, klečna opora. Lehti lahko zavzemajo različne
položaje iz oblik proste vese. Razlika med stojno in ležno
oporo je slična kakor pri vesi.

5. Kateri so načini mešane opore. Načini mešane
opore so: spredaj (za rokama), zadaj (pred rokama), v
desno, v levo stran. Bočno, prečno. Enonož (prednožno,
zanožno, odnožno), obenož (sonožno, raznožno). Z raz¬
nimi prijemi.

6. Kaj je izmena opore in kako se izvaja? Izmena
opore je prehod iz ene opore do'druge in se izvaja: z
naravnostnim prehodom in to a) z višjega položaja v
nižjega: z odkolebom, spadom, spuščanjem; b) iz nižjega
položaja do višjega: z vzpiranjem z izmeno prijemov,
z obrati, meti.

25

7. Kaj je sklecanje? Sklecanje so ponovno izvedene
izmene opore s spuščanjem in vzpiranjem telesa, izvajane
bodisi s kolebom aii brez koleba.

8. Na katerem orodju in pri kakšni pripravi se iz¬
vaja opora? Opora se izvaja na vseh orodjih, največ
pa na bradlji. Priprava orodja: dokolensko, dobočno, do¬
prsno, dosežno in doskočno orodje.

Sed in izmene.

1. Kaj je sed in kakšne so oblike seda? Sed nastane,
ako se nahajamo na orodju z zadnjim ali notranjim de¬
lom stegen. Oblike seda so: sed enonož, sed obenož (so-
nožno, raznožno), jezdni sed.

2. Kakšni so načini seda? Načini seda so: Bočno,
prečno. Pred rokama, za rokama. Desna ali leva noga
spredaj. Zunaj ali znotraj rok. Z raznimi prijemi.

3. Kaj je vsed, kaj je sesed in kako izvajamo vsed?
Vsed je prehod iz tvora druge vadbene vrste, ali iz stoje
na tleh do seda. Obratni prehod iz seda je sesed (nikdar
seskok!) Vsed izvajamo: iz vese (z vzmikom, naupo-
rom, metom), iz opore z metom, iz stoje iz naskoka.

4. Kako menjamo sed? Sed menjamo: z obratom,
metom. Izmene seda se zovejo presedanje. Stežujemo jih
s tem, da jih izvajamo enoroč, brez oprijema, brez ali z
gibi lehti itd.

5. Na katerem orodju vadimo sed? Sed vadimo naj¬
več na konju, kozi, bradlji, drogu in lestvah.

26

Ročkanje.

1. Kaj je ročkanje in kako ga delimo? Ročkanje na¬
staja s prenašanjem telesa v smeri orodne osi naprej
ali nazaj, v desno ali v levo stran. Deli se na ročkanje
v vesi in opori. Ročkati moremo skoro v vseh vesah in
oporah, toda uporabljamo samo nekatere.

2. Kakšni so načini ročkanja? Načini ročkanja so:
Spredaj, zadaj. Bočno, prečno. Naprej, nazaj, v stran.
Izmenoma (izmence), soročno. Z raznimi prijemi in z
izmenami prijemov. Tudi s spremniki nog: odnožiti, raz-
nožiti, križati, skrčiti; s spremniki rok: s ploskom; obo¬
je: počasi, hitro. S kolebom, brez koleba.

3. Na katerem orodju ročkamo v vesi in na katerem
v opori? V v e s i ročkamo na drogu, lestvi (vodoravni,
poševni in navpični), bradlji in plezalih. V opori  roč¬
kamo: na drogu, lestvi (vodoravni in poševni) in bradlji.

Kolebanje.

1. Kaj je kolebanje in iz česa sestoji koleb? Koleba¬
nje je nihajoč gib krog orodne osi — ako kolebamo v
vesi, ali nihajoč gib okrog ramenske osi, če kolebamo v
opori. Koleb sestoji iz predkoleba ( gib naprej) in zakole-
ba (gib nazaj). Gib v stran se zove koleb v stran.

2. Katere so vrste kolebanja? Vrste kolebanja so:
v vesi, v opori. V v e s i kolebamo v vseh oblikah in na¬
činih proste vese tja do strmoglave vese in v vseh ob¬
likah in načinih mešane vese tja do stojne, ležne in plav-

27

ne vese. V opori  kolebamo samo v obiikah in načinih
proste opore.

3. Kateri so načini kolebanja? Načini kolebanja so:
Spredaj, zadaj. Bočno, prečno. Čelno, bočno. Nizko, vi¬
soko. S prednoževanjem pri predkolebu in zanoževanjem
pri zakolebu (pravilno kolebanje); trdo (togo) s stalno
uleknjenim križem; sklonjeno (s stalno sklonjenim kri¬
žem). Z raznimi prijemi. S prirejenimi gibi lehti (izte-
zovati, plosk ob dlani, na prša, na stegna); z gibi nog
(skrčevanjem, suvanjem, upogibanjem, mahanjem, razno-
ževanjem čelno in bočno, križanjem). Z držami nog (v
skrižanju, upognjenju, raznoženju).

4. Kaj je odkoleb in katere so posebne vrste kole¬
banja? Odkoleb je s kolebom izvedeni prehod iz opore v
veso ali iz višje opore v nižjo. Posebne vrste kolebanja
so: kolebanje podmetno, vzmetavanje (gib križa je obraten
smeri giba nog), kroženje (s sestavo koleba naprej in
nazaj s kolebanjem v stran nastane krožeč gib nog, ali
tudi celega telesa. Kroži se v vesi, v zgibi, v vesi v
lehteh in v vesi v podlehteh). Nihanje (guganje) nastane,
ako se koleba orodje (krogi, nihalni drog) v obesni točki.
Gib naprej se zove prednihaj, gib nazaj zanihaj.

5. Katere so vrste nihanja? Vrste nihanja so: v vesi,
v opori, v sedu, v stoji (na nogah). V vesi nihamo v vseh
oblikah in načinih proste in mešane vese tja do stojne
vese. V opori nihamo v vseh oblikah in načinih proste
opore in iz mešane opore v ležni opori (v krogih). V
sedu nihamo v vseh oblikah in načinih.

6. Kateri so načini nihanja? Načini nihanja so: Spre¬
daj, zadaj. Bočno, prečno. Z odrivom, brez odriva od
tal. S pritezanjem, podmetom in kolebanjem v vznosni

28

vesi na koncu nihajev, s skiecanjem in vzpiranjem, s
počepovanjem.

7. Na katerem orodju kolebamo in nihamo? Kole¬
bamo se na drogu (trdnem in nihalnem), krogih, bradlji,
lestvah, plezalih. Nihamo na nihalnem drogu in krogih.

«sg»

Obrati.

1. Kaj je obrat v Tyršovem sestavu in kaj v Spies-
sovem sestavu? Po Tyršovem sestavu je obrat zasuk
telesa okoli podolžne osi, v Spiessovem (nemškem) pa
obrat zasuk okrog katerekoli telesne osi.

2. Kakšne so oblike obratov in kako se izvajajo?
Oblike obratov so: v vesi, v opori, v sedu, iz naskoka
(iz stoje v veso ali oporo), in se izvajajo bodisi s kak¬
šnim iz navedenih vadbenih oblik, ali spotoma pri iz¬
meni vrst.

3. V kakšni meri izvajamo obrate? Obračamo se:
za osminko kroga za 45" — četrtobrat, s četrtkrogom za
90° — polobrat, s polkrogom za 180° — cel obrat, s
tremi četrtinkami kroga za 270° — poldrug obrat, v ce¬
lem krogu za 360° — dvojni obrat.

4. Kakšni so načini obrata? Načini obrata so: Eno-
roč, oberoč. Izmenoma, soročno. Naprej (ob levi roki v
levo, obličje v smeri giba), nazaj (ob levi roki v desno,
hrbet v smeri giba). Iz mira, iz kolebanja (v predkolebu,
v zakolebu), v nihaju (v prednihaju, v zanihaju). Pod-
metno. V nihaju z odrivom, brez odriva. Počasi, hitro.

5. Na katerem orodju izvajamo obrate a) v vesi, b) v
opori? V vesi izvajamo obrate na drogu (trdnem in ni-

29

halnem), na krogih, bradlji, plezaiih in lestvah. V opori
in v sedu na drogu (trdnem in nihalnem), bradlji, lestvah
in konju.

Vzmiki.

1.  Kaj je vzmik in katere so njegove vrste? Vzmik
je prehod iz vese v oporo zvečinoma s pritezno močjo
lehti in z mahom telesa z nogama naprej. Vrste vzmikov
so: vzmik iz proste vese, vzmik iz mešane vese.

2. Katere so oblike vzmika? Oblike vžmika so: iz
proste vese: spredaj (iz vese spredaj), zadaj (iz vese
zadaj), jezdno (iz jezdne vese); iz mešane vese v obesi
v podkolenu ali v nartih, z oporo ob stopala.

3. Kateri so načini vzmika? Načini vzmika so: Iz
mirne vese, iz naskoka, iz koleba, v nihaju. Enoroč,
oberoč. Z nadprijemom, s podprijemom, z dvoprijemom
in obrnjenim podprijemom. Brez obrata, z obratom iz
obrata. Bočno, prečno. Pri vzmiku iz mešane vese se
temu pridružuje: enonož (znotraj, zunaj roke); obenož:
sonožno (znotraj roke), raznožno (zunaj rok, ena
znotraj, druga zunaj).

4. Kaj je vzvlek, kaj velevzmik? Vzvlek je gib, iz¬
veden po enaki poti kakor vzmik, toda izvajanje počasi
in samo s pritezno močjo lehti. Velevzmik je vzmik
izveden iz koleba (iz vese spredaj ali zadaj) ob napetih
lehteh.

5. Na katerem orodju vadimo vzmike? Vzmike va¬
dimo na drogu, bradlji, krogih, nihalnem drogu, lestvah.

30

Naupori.

1.  Kaj je naupor in katere so njegove vrste? Naupor
je prehod iz vese v oporo, večinoma z vzporno močjo
rok, z glavo naprej. Vrste naupora so: iz proste vese,
iz mešane vese.

2. Katere so oblike naupora? Oblike naupora so a)

iz proste vese: tezno, vzmetno, vzklopno, jezdno, ko-

lebno, praporno; b) iz mešane vese: v obesi v podkolenu
ali v nartih, z oporo ob stopala.

3. Kateri so načini naupora? Načini naupora so:
izmenoma, soročno s preprijemom, brez preprijema. Z
nad- in podprijemom, zdvoprijemom in obrnjenim podpri-
jemom. Z obratom, brez obrata. Iz mirne vese, iz na¬
skoka, iz kolebanja, v nihaju. Počasi, hitro. Pri na-
uporu iz mešane vese je treba dodati: enonož (znotraj,
zunaj rok), obenož: sonožno (znotraj, zunaj rok), raz-
nožno (zunaj rok, ena znotraj, druga zunaj). Sklonjeno,
uleknjeno.

4. Ali smemo prištevati k nauporom prehode iz nižje
vrste opore v višjo? Prehodov iz nižje vrste opore v
višjo ne smemo šteti med naupore; to so izmene opore.

5. Na katerem orodju izvajamo naupore? Naupore
izvajamo na drogu, bradlji, krogih, nihalnem drogu in
lestvi.

Premiki.

1. Kaj je premik? Premik je prehod iz vese ali opore
v veso ali v stojo na tleh; pri tem prenašamo svoje telo

31

kakor pri vzmiku z nogama naprej čez orodje, ne da bi
se dotaknili orodja.

2. Katere so oblike in načini premikov? Oblike pre¬
mikov so: spredaj, zadaj. Načini: iz naskoka, iz koleba,
iz mirne vese, z nad-, podprijemom, z dvoprijemom.
Hitro, počasi. Ob napetih, skrčenih lehteh. Brez obrata,
z obratom.

3. Kaj je velepremik? Velepremik je premik spre¬
daj, izveden iz koleba ob napetih lehteh.

4. Na katerem orodju vadimo premike? Premike va¬
dimo zlasti na drogu, tudi na nihalnem drogu so mogoči,
toda v manjši meri, kakor na bradlji in lestvi.

Toči.

1. Kaj je toč in katere so vrste toča? Toč je gib iz
opore ali seda skozi veso v prvotno oporo ali sed krog
orodne osi. Vrste toča so: v opori, v prosti vesi, v me¬
šani vesi.

2. Katere so oblike in načini toča v opori? Oblike

toča v opori so: v opori spredaj, v opori zadaj, v opori
ob predlaktju, v jezdni opori. Načini: Bočno, prečno.

Naprej (glava gre naprej), nazaj (glava gre nazaj). V
stran (na desno, na levo). Sklonjeno, uleknjeno. V
vzpori, skleci, z nad-, pod-, dvoprijemom, brez oprije¬
ma; iz mirne opoie ali seda, iz koleba. Oberoč, enoroč.
Brez obrata, z obratom.

3. Katere so oblike in načini v prosti vesi? Oblike
toča v prosti vesi so: veletoč (skozi prosto veso ob

32

napetih lehteh), toč v vesi v lehteh zadaj, toč v vesi
v podkolenih. Načini veletoča so: Naprej (se izvaja s
podprijemom), nazaj (z liadprijemom). Z raznimi pri¬
jemi, s preprijemi, z obrati. Toč v lehteh in podkoleniii
samo nazaj.

4. Katere so oblike in načini toča v mešani vesi?

Oblike toča v mešani vesi so: v obesi v podkolenih, v
obesi v nartih, z oporo ob stopala. Načini so: Naprej,
nazaj. Enonož znotraj, zunaj rok. Obenož znotraj, zunaj
rok. Kazimiro: ena noga znotraj, druga zunaj rok, obe
zunaj rok. Oberoč, enoroč. V eni lehti, ob em nogi. Z
raznimi prijemi. Bočno, prečno.

5. Na katerem orodju vadimo toče? Toče vadimo
na drogu, nihalnem drogu, krogih in bradlji.

Meti.

1. Kaj so meti? Meti so gibi, s katerimi prihajamo,
opirajoči se z rokama ali viseči zanje bodisi s skokom,
dvigom, mahom ene ali obeh nog, včasih tudi s celim
spodnjim delom telesa ali s celim telesom bodisi na
orodje, raz orodje ali čez orodje.

2. Katere so vrste metov? Vrste metov so: odnož-
no, odbočno, prednožno, zanožno, razuožno, skrčno
(počepno, ali razklenjeno (= dučmo), vzpetno, skrčno-
odnožno ali izpomolno (— odchylmo) in prevratno
(prevali, prevrati, premeti). — a) Meti odnožno so eno-
nožni in se pričenjajo z odnoženjem. — b) Meti odbočno
so ti, ki se začenjajo z gibom sonoženih nog na desno

33

3

ali na levo stran, pri tem je telo k orodju obrnjeno z bo¬
kom. — c) Meti prednožno so enonožni in obenožui.
Začenjajo se s prednoženjem in pri obeuožnih metih je
cel gib v precitioženju. — d) Meti zanožno so enonožni
in obenožni. Začenjajo se z zanoženjem, pri obenožnih
metih je obrnjeno telo k orodju s prsmi (križ uleknjen).
— e) Meti raznožno so obenožni in se začenjajo s sklo-
njenjem trupa in istočasnim raznoženjem nog. —
f) Meti skrčno so enonožni in obenožni in se pričenjajo
s sklonjenjem trupa in istočasnim skrčenjem ali upog-
njenjem ene ali obeh nog. — g) Meti prevratno so oni,
ki nastanejo po prevratu telesa čez orodje kiog ramen¬
ske ali globinske osi telesa.

3. Katere so oblike metov? Ako izpustimo mete
prevratno radi njihovega posebnega značaja, imajo vsi
ostali meti skupne oblike: vzmah, zmah, premah, vsed,
sesed, vskok, seskok in preskok. Vrhutega so še oblike:
pri metih odnožno kolo, pri metih odbočno, prednožno
in zanožno strig in kolo. Pri metih prevratno pa vzmah,
preval, prevrat in premet.

4. Kateri so načini metov? Načini metov so zelo
različni in vsem vrstam so skupni samo: naprej, nazaj,
iz opore, iz naskoka in iz zaleta. Vrhutega so načini: z
desno, z levo (pri enonožnih metih), na desno, na levo
(pri obenožnih metih), iz seda, brez obrata, z obratom,
navspred, navzad, z enoročnim, oberočnim oprijemom,
brez oprijema (prosto), enonožno, obenožno, nizko, vi¬
soko, na premet, iz zamaha, iz stoje na rokah, pri metih
prevratno tudi v stran, uleknjeno, sklonjeno, v vzpori,
skleci, v vesi, iz koleba, iz nihaja.

34

5. Katere mete nazivljemo navspred in navzad?

Meti navspred so oni, ki se izvajajo s sodobnim zasu¬
kom telesa krog njegove podolžne osi tako, da se ena
ali obe nogi gibljeta v smeri, kamor je obrnjeno Obličje,
meti navzad pa tako, da se gibljeta nogi v nasprotni
smeri.

6. Kaj je vzmah, kaj zmah? Vzmab je gib ene ali
obeh nog v smeri kake vrste meta (do najvišjega polo¬
žaja) nad orodje. Obratni gib se naziva zmah (od zgoraj
nazaj).

7. Kaj je vskok, kaj je seskok? Vskok je gib do
eno- ali obenožne stoje ali mešane opore na orodju.
Obratni gib se naziva seskok.

8. Kaj je premah? Premah je gib ene ali obeh nog
cez orodje do opore, praviloma na obratni strani orodja.
Izvaja se ven ali not.

9. Kaj je vsed, kaj je sesed? Vsed je gib ene ali obeh
nog čez orodje, izveden do seda. Sesed je gib, s katerim
prehajamo iz seda, v oporo ali v stojo na tleh.

10. Kaj je strig? Strig je gib, s katerim prehajamo
iz opore ali seda z mahom nog od vzmaha in odtod z
izmeno nog ali s križanjem nog zopet v oporo aii sed.

11. Kaj je kolo? Kolo je met, ki nastane s krožnim
gibom ene ali obeh nog nad orodjem.

12. Kaj je preskok? Preskok je gib, katerega izve¬
demo z metom črez orodje v stojo na tleh.

13. Kateri so meti prevratno? Preval, prevrat in
premet. Preval je presukanje telesa krog ramenske osi
najmanj za 180", pri tem se dotikamo z rameni ali lehtini
orodja pri dvoosnem orodju, pri enoosnem pa z lopati«
cami. Prevrat je presukanje telesa krog ramenske osi,

35

ki ga izvajamo s sklonjenim trupom in brez dotike telesa
ob orodje na skrčenih ali napetih lehteh. Premet pa je
presukanje telesa krog ramenske ali globinske (premet
v stran) osi, ki ga izvajamo z uleknjenim križem in brez
dotike telesa orodje na skrčenih ali napetih lehteh.

14. Na katerem orodju izvajamo mete? Mete izva¬
jamo največ na konju, odkoder jih prenašamo na ostalo
orodje. Izvajamo pa jih v širšem pomenu takorekoč na
vseh orodjih, na drogu, bradlji, krogih, mizi, kozi, neko¬
liko tudi na nihalnem drogu in lestvah.

Drže.

1. Kaj je drža in katere so vrste drže? Drža je
vstrajanje telesa vsaj tri sekunde v določenem položaju.
Vrste drže so: V vesi, v opori.

2. Katere so oblike in načini drže v vesi? V najšir¬
šem pomenu besede so to drže v vseh oblikah proste
in mešane vese. V ožjem smislu besede so to: prednos,
razovka in prapor. Načini: Spredaj, zadaj. Enonožno,
obenožno. Enoročno, oberočno. Iz vese, naskoka, koleba.

3. Katere so oblike in načini drže v opori? Širši

pojem slično kakor pri drži v vesi. V ožjem smislu bese¬
de so to: Prednos, vznos, razovka v opori, razovka

brez opore, stoja na ramenih, stoja na glavi, stoja na
bedrih (stegnih), stoja na prsih, stoja na sprednjih lehteh,
stoja na rokah. Načini: enonožno, obenožno, Oberočno,
enoročno. Iz opore, naskoka, koleba. Bočno, prečno.
Spredaj, zadaj. V skleci, vzpori.

36

4. Na katerem orodju vadimo drže? Drže vadimo
na vseh orodjih.

Prehod iz višjih položajev v nižje.

1. Kaj je odkoleb, kaj odsun? Odkoleb  je s
kolenom izveden prehod iz proste opore ali seda v veso.
Izvaja se s predkolebom ali zakolebom, v stran, brez
obratu ali z obratom, ob napetih ali skrčenih lehteh.
Odsun  je s kolebom ali podrsanjem po orodju izveden
piehod z višjih položajev opore v nižje položaje. Izvaja
se nazaj ob napetih ali skrčenih lehteh.

2. Kaj je zrnih, kaj spad in kaj sevlek (odnosno
poveš)? Zrni k je hitri prehod iz opore ali seda skozi
veso v stojo na tleh, izveden s presukom ali padcem
telesa krog opotre osi orodja. Izvaja se naprej ali nazaj.
Spad  je hibo izvedeni prehod iz opore ali seda v veso
ali prehod iz višjih položajev opore v nižje položaje s
pomočjo rok. — Sevlek  je počasi izvedeni prehod
iz opore ali seda v veso ali iz višjih položajev opor v
nižje položaje. ' Sevlek je glede smeri nasprotje od
vzvleka (z glavo naprej dol). Poveš je nasprotje od
naupora tezrio (smer z nogami naprej dol).

3. Kaj je podmet in kaj je podmetno? Podmet je
bodisi iz opore skozi vznosno veso ali iz vznosne vese
sunkoma uleknenje križa in v loku pod orodjem, izve¬
deni seskok raz orodje. Na enak način izveden gib do
vese imenujemo podmetno.

4. Kako izvajamo podmete in na katerem orodju?
Podmete izvajamo iz opore s spadom naprej ali nazaj,

37

iz vese in iz naskoka z neposrednim prehodom narav¬
nost v vznosno veso. Izvajamo ga v polnem obsegu na
drogu, v omejenem na nihalnem drogu, krogih in lestvi.
Podmete otežujemo z zaprekami.

1. Kaj so vaje na stalkah (stalky), katere so vrste
vaj in kako jih izvajamo? Vaje na stalkah so panoga
vaj na orodju. Vadimo na njih največ oporo in njene
izmene, drže in v manjšem obsegu prevale in mete
(skrčno, odbočno). Telovadimo na stalkah bodisi ka¬
kor na dvoosnem ali enoosnem orodju in sicer s posa¬
mezniki ali z večjim številom telovadcev, ki na povelje
izvajajo vaje sodobno.

2. Kaj je kladina (gred) in na kako prirejeni kiadini
telovadimo? Kladina je bruno na eni strani obiičasto, na
drugi vzdolž prižagano. Telovadimo na eni ali dveh
vzporedno položenih kladinah in sicer na obličasti in pri-
žagani strani. Vaje otežujemo s tem, da postavimo eno
ali obe kiadini poševno. Na kiadini moremo tudi vaditi
kakor na švedskem »bomu«, ako držita dva telovadca
kladino v višini bokov vsak na enem koncu, aii pa da
kladino obesimo v tej višini.

3. Kaj so vaje na kiadini in katere vrste izvajamo
na nji? Vaje na kiadini so vaje v ravnotežju. Vadi¬
mo: oporo in njene izmene, hoje, prestope, stopanje
navzgor, vskoke, preskoke, obrate, drže in odpore m to
na eni ali dveh kladinah. Prevale samo na dveh kla¬
dinah. Na »bomu« telovadimo klone trupa, gibe in drže
lehti s tem, da položimo eno napeto nogo s prsti trdno
ob kladino (bom). Vaje izvajamo bodisi s posamezniki

38

ali dvojicami, katere telovadijo sočasno na dveh kiadi-
nah, končno pa tudi z več telovadci, ki izvajajo enake vaje
na povelje. Razven teh načinov moremo izvajati s kla-
dinami dviganje, vzpiranje s pripojenimi gibi nog, ka¬
tere izvaja več zaporedoma stoječih telovadcev na
povelje (kladino vzdigujejo, vzpirajo).

Vaje z orodjem.

Vaje z ročki.

1. Kaj so vaje z ročki in kake ročke uporabljamo?

Vaje z ročki so one vaje, posebno proste, ki jih izva¬
jamo tako, da obtežimo roke z ročki v ta namen, da
gibe otežimo in dosežemo tim večjo izdatnost.

2. Katere vaje so za izvajanje vaj z ročki najpriprav-
nejše, in kako nazivoslovje je za nje? Najpripravnejši so
gibi s suvanjem skrčenih lehti, potem gibi z upogiba¬
njem in napenjanjem lehti, toda tudi drugi, posebno z
mahanjem (gibanjem) in klopenjem kot s spremniki
imajo svoj pomen in neorvgljivo vrednost. Nazivoslovje
pri vajah z ročki je isto kakor pri prostih.

Vaje s palicami.

I. Kaj so vaje s palicami in kake palice uporabljamo
glede teže in dolžine in kakšne vaje izvajamo z njimi?

Vaje s palicami so one vaje, ki jih izvajamo s palico,

39

navadno v obeh rokah, včasih tudi v eni, vaje, ki so
slične prostim vajam. V najširšem smislu umevamo pod
vajami s palicami: vaje s kratkimi in dolgimi palicami.
Navaden je pa ožji pojem. Uporabljamo lesene ali želez¬
ne (3—5 kg težke) palice, ki so kratke ali dolge. Kratke
palice uporabljamo za proste vaje ali za borenje. Dolge
palice pa za skupne vaje, za borenje (baton).

2. Kateri so položaji palice? Navpični,  kjer
je palica navpična na tla, ravni,  kjer je palica
vzporedna s tlemi, poševni,  ako se palica odda
ljuje od ravnega ali navpičnega položaja za 45 0  in meri
od telesa dol, s t r in i, ako je enako odklonjena od rav¬
nega ali navpičnega položaja za 45 °, toda meri od telesa
gor.

3. Kako držimo palico, kake prijeme uporabljamo in
kako jih menjamo? Palico držimo oberočno na konceh,
enoročno na koncu, oberočno na koncu ali v sredi. Upo¬
rabljamo nadprijem, podprijem in dvoprijem, obrnjeni
prijem in vnanji prijem. Tudi moremo držati paiico pri
skrižanih lehteh. Prijem menjamo: s posunovanjem, s
preprijemom enoročno, oberočno (izmenskoročno in so-
ročno), vsukanjem, izsukanjem in prevračanjem.

4. Kaj moramo označiti pri poimenovanju vaj s
palicami? Višino  položaja palice idol, na prša, pred
prša, nad glavo, za glavo, do desne ali leve roke, k des¬
nemu (levemu) boku, k desnemu (levemu) ramenu, na
desno (levo) rameno, zadaj dol. zadaj k desnemu boku
itd.; položaj palice:  navpično, ravno, poševno ali
strmo; smer palice:  v desno (levo), spred, zad, v
stran, gor, dol.

40

5.  Kako menjamo položaj palice? Z dviganjem ali
spuščanjem, s suvanjem, prevračanjem, sukanjem, z lo¬
kom ali krogom, s kroženjem, z borilnimi gibi.

6. Kateri so borilni gibi s palicami? Udarec, maii,
sunek (zabodljaj) in kritje.

Vaje s kiji.

1. Kaj so vaje s kiji in kateri so deli kija? Vaie s
kiji so one, pravzaprav proste vaje,  ki jih izva¬
jamo s kiji v rokah, da dosežemo večjo izdatnost,
pestrost in lepoto gibov  v le  h ti.  Deli
kija so: glavica, vrat, telo (trup) in peta.

2. Kako držimo kije? Ako krožimo na navaden na¬
čin, v vsaki roki z enim kijem, primemo kij tako: iz
palčjega položaja roke se pritisne palec na glavico kija
od sprednje strani, sredinec objame vrat in se pritisne k
glavici s koncem od zad, prstanec poleg njega, mazinec
je prost: kazalec se položi napet od vnanje strani na
vrat kija. Pri kroženju držijo vedno palec in sredinec,
deloma tudi prstanec kij, po potrebi jih podpira kazalec
in ureja kiju smer. Pri kroženju držijo posamezni prsti
seveda po potrebi bolj ali manj rahlo za kij.

3. Kateri so položaji kija? Položaji kiia so:
ravni,  kij je vzporedno s tlemi, peta je v smeri naprej
nazaj, vstran (v desno ali v levo); pokončni,  pri
tem je kij v navpični smeri na ploskev tal, glavica kija
ie spodaj, peta zgoraj; viseči  (povešeni), pri tem je
kij zopet v navpični smeri k tlom, toda glavica kija je

41

zgoraj, peta spodaj; poševni  dol in poševni gor
(strmi) kakor pri palicah.

4. Kateri gibi so kijem najprimernejši? Kijem naj¬
primernejši gibi so loki (mahi, kolebi) in krogi, ki se pii
prostih vajah dosti ne uveljavljajo; tudi vsi drugi gibi,
ki jih izvajamo pri prostih vajah, so tu mogoči.

5. Kateri so gibi kijev po njih ravneh? Gibi po njih
ravneh (ploskvah) so: čelni,  pri katerih se giblje kij
v ploskvi (ravnini), ki si jo mislimo položeno skozi
podolžno in ramensko telesno os ali v ploskvi, ki je
vzporedna k označeni mišljeni čelni ploskvi; bočni,
katerih ploskve so vzporedne s ploskvijo ali znotraj
bočne ploskve same, ki si jo mislimo položeno skozi
podolžno in globinsko telesno os; ravni,  katerih
ploskve so vzporedne j  ploskvijo, položeno skozi ra¬
mensko in globinsko telesno os; prečni,  pri katerih
se giblje kij v ploskvah za 45° nagnjenih od navedenih
ploskev. Te ploskve določajo položaje gibov (krogov in
mahov).

6. Kaj je krog in kaj mah, katere kroge in mahe ime¬
nujemo velike, srednje, male? Krog je gib, pri katerem
se giblje vsak del kija v ravnini v eni smeri na krožnici
in to celo opiše. Mah je del kroga, četrt, pol, tri četrti.
Veliki  krogi (in mahi) so oni, katerih polumer obstoja
iz skupne dolžine napete lehti in dolžine kija. Središče
gibov je ramenski sklep. V vsakem položaju giba tvori
kij z lehtjo eno premo. Srednji  krogi, katerih polu¬
mer obstoja iz skupne dolžine spodnje lehti in dolžine
kija. Sredina giba je komolčji sklep. Kij ne opiše tu
pravzaprav krožnice, ampak elipso. Mali  krogi, ka-

42

torih polumer je enak samo dolžini kija. Središče giba je
zapestni sklep.

7. Kaj je treba povedati pri določitvi kroga? Hočemo
li označiti kak krog, moramo podati njegov: 1. polo¬
žaj:  čelni, bočni, ravni, prečni; 2. velikost  (vrsta):
veliki, srednji, maii; 3. smer giba:  naprej, nazaj,

na desni ali levi strani telesa ob vnanji ali notranji
strani lehti ali ene lehti, z eno spredaj, z drugo zadaj
itd., ven, not; 4. način izvedbe:  z eno ali obema
lehtema. Pri srednjih in tnalih krogih poieg tega višino
s tem, da označimo položaj  lehti, v katerem se iz¬
vaja gib.

5. Kako moremo krožiti z obema lehtema? Z obema
lehtema moremo krožiti: 1. izmenoma ali raz¬

no časno,  ako krožimo sicer z obema lehtema, toda
v dveh različnih dobah, torej izmenjema z desno in
levo; 2. so ročno,  kadar krožita obe lehti istočasno.
Soročne gibe izvajamo bodisi a) sodobno,  ako prič¬
nemo z obema lehtema hkrati krožiti in enako tudi gib
dokončujemo; to so gibi soročno-sodobno; ali b) neso¬
dobno,  ako pričnemo krožiti z eno lehtjo, in pričnemo
krožiti z drugo roko še-le, ko smo izvedli s prvo pol¬
krog; pri kroženju je vedno ena leht za polkroga pred
drugo: to so gibi soročno-nesodobno. Oboje pa izvajamo
a) enak o. stransko,  kadar se gibljejo lehti v eni
smeri ali v enako stran; ali b) r a z n o s t r a n s k o, ako
se giblje vsaka leht v drugi smeri, t. j. v razne strani,
tako da dobimo, ako krožimo z obema lehtema, gibe:

1. soročno-sodobno-enakostranske, 2. soročno-sodobiio-
raznostranske, 3. soročno-nesodobno-euakostranske, 4.
soročno-nesodobno-raznostranske.

43

Bremena.

1. V čem obstoja vadba z bremeni? Vadba z bre¬
meni obstoja v vzpiranju, dviganju in prenašanju roc-
kov, krogel, vreč, kamenja, palic ali drugega telovadca.
Običajno so bremena od 10—100 kg.

2. Kako na/ivoslovje rabimo pri vajah z bremeni
in kako delimo te t aje? Pri vajah z bremeni rabimo
isto nazivosiovje kakor pri prostih vajah in jih delimo
na vaje: leliti, mipa in nog ter spojitve teh.

3. Katere gibe uporabljamo pri vajah z bremeni?
1. Pri vajah lehti vporabljamo: upogibanje, napenjanje,
krčenje, suvanje: naprej, gor, vstran; drže in sicer stoje,
sede, leže. 2. Vaje trupa: v vzklonjeni (spetni), v razko¬
račili stoji, leže ali sede: klonimo se z bremenom pri na¬
petih, skrčenih lehteh, z bremenom na ramenih, na til¬
niku, na prsih. 3. Vaje nog: spustimo se v čepenje, po¬
čep, klek, ležo tudi z bremenom, poskakujemo z njim,
ga prenašamo, držeči ga v rokah, lehteh, na prsih, v til¬
niku, križu in na hrbtu.

Metanje: Metanje plošča  (diska) — teža 2 kg.
Načini: a) priprosti met z desno roko (izpad z d. nazaj
— predgib — in z mahom izpustiti disk); b) met s troj¬
nim obratom iz četverokotnika 2:5 m; c) met iz kroga
1-80 m v premeru z obrati na mestu, d) met v navpični
ravnini brez obrata (klasični met). — Metanje
krogle  (5 kg, 10 kg, 7 1 U  kg). Načini: z napeto lehtjo
v loku ali s sunkom v daljino, z mesta ali iz zaleta. —
Metanje  k o c k e (10 kg, 15 kg, 20 kg). Načini: s sun¬
kom z mesta ali iz zaleta. — Metanje kopja  (1 kg).
Načini: na kratko razdaljo ravni met v tarčo, na večjo

44

razdaljo v ioku. - - Metanje krogle, kocke, kopja se iz¬
vaja iz predkoračne stoje z 1. (pri metu z d.) s prehodom
v izpad z desno nazaj in s predgibom v izpad z 1. na¬
prej. — M e t k I a d i v a (7 1 / 2  kg na ročaju 1 '20  m). Na¬
čin: iz kroga v premeru 2'75 m z obema ali z eno roko.
Fred metom sučemo kladivo nad glavo.

Plavanje, veslanje in smučanje spadajo v stroko te¬
lovadnih zabav v naravi na zdravem, zraku. Spajajo ko¬
ristno s prijetnim in so pogojeni po temperaturi. O smu¬
čanju glej čas. češki »Sokol« let. XXXIV. štev. 12. in
XXXV. štev. 1-3.

Kaj je kolebnica? Kolebnica je močna vrvica raz¬
lične dolžine, opremljena na konceh z držajem, ali vrv
približno 4 m dolga in obtežena na konceh s težkima
vrečicama. Kratka kolebnica služi za preskoke na me¬
stu iti z mesta; to so primerne vaje za mladino. Dolga
kolebnica pa služi za proste preskoke ali skoke s sprem-
niki lehti ali nog in podtekavanje (protekavanje).

Skoki.

1. Kaj je skok? Kako delimo skoke? Skok je izmena
mesta telesa, pri katerem se to vznese od tal in se gib¬
lje v določeni smeri, kakor bi bilo mrtva snov, ki je
vržena v tej smeri. Skoke delimo na proste in mešane
skoke. Prosti skok je ta način skoka, ki se izvaja samo
z močjo nog; pri tem skoku se torej roke ne dotikajo
orodja. Mešani skok je ta način skoka, ki se izvaja z
njočjo nog in z oporo rok ob orodje, skratka: to je skok
s pomočjo opore.

45

2. Katere skoke prištevamo k prostim skokom iu ka¬
tere k mešanim skokom? K prostim skokom prištevamo:
skok v daljino, višino, globino in njihove sestave; napa¬
dalni * skok v daljino, višino in sestave obeh; vse skoke
na orodju in čez orodje brez dotike tega z rokama. K
mešanim skokom prištevamo: skok ob palici v daljino,
višino in globino; skoke na trdnem orodju: na kozi, mizi,
konju na šir in vzdolž, na drogu, bradlji, lestvi itd.

3. Kateri so deli skoka in kako se izvajajo skoki?
Deli skoka so: odskoki ali odriv, skok v ožjem smislu
ali let in doskok; poleg tega pri nekaterih tudi zalet.
Skoke izvajamo: a) z mesta, iz naskoka, iz pohoda; b)
naprej, nazaj ali v stran; c) z enonožnim ali obenožnim
odrivom, d) brez ali z obratom ali s spremniki Iehti in
nog.

4. Kako se izvaja zalet, kakšen naj bo odriv, kakšen
let in doskok? Zalet se izvaja tekoče, v ravni črti, z lah¬
kimi poskoki na prstih stopal, čim bližje odskočišču, tem
hitrejši so poskoki; ker je namen zaletu dobiti živo moč,
ki naj podpira skok, mora biti primeren, t. j. niti prekra¬
tek, niti predolg, da ne izmuči. Odriv naj bo krepak, toda
prožen, izvaja se s koncem stopala, pri nekaterih skokih
s celimi stopali. Let zahteva lepega držanja celega te¬
lesa, sicer ni pravilen. Oiava vzklonjena, križ uleknjen,
nogi napeti. Nekatere vrste skoka zahtevajo svojega
načina v držanju telesa, načina, ki je za te skoke
predpogoj. Doskok naj bo prožen, na konce stopal v po¬
čep, peti skupaj, prsti stopal narazen, koleni oddaljeni,

* Za češki izraz »utok« bi morda služil jugoslovanski
»juriš«, torej napadalni ali jtirišni skok (op. uredn.).

46

lehti v drži predročno ven. Iz te postoje pa se takoj
vzravnamo in objednem priročimo.

5. Katere so vrste skokov? Prednožno, odbočno, za-
nožno, skrčno (izpomolno, razklenjeno, spetno), raz-
nožno, prevratno in letno.

6. Kaj je proskok, dvo- in triskok? Proskok je skok
med dvema vrvicama, ki sta nad seboj obešeni (proskok
v višino), ali skok med dvemi stojali, tako da se vedno
drug drugemu bližje postavljata (proskok v daljino).
Dvoskok sta dva skoka neposredno za seboj, ž njima
preskakujemo oddaljenost med odskočiščem in dosko¬
čiščem. Nalično velja za troskok s tremi skoki.

Borenje.

1. Kaj je borenje in katere vrste boienja razliku¬
jemo? Borenje so one telesne vaje, pri katerih skušamo
zlomiti odpor nasprotnika ali se sami stavimo v bran
proti njegovi težnji, zlomiti in premagati odpor od naše
strani. Končno je namen borenja poraziti nasprotnika
in mu vzeti moč za nadaljni odpor. Razlikujemo bo¬
renja: metanje, rokovanje, mečevanje, odpori, pretegi,
pretlaki.

2. Kaj je metanje? Metanje je razvitje, sil, da z ne¬
oboroženimi udi porazimo nasprotnika tako, da postane
nezmožen za vsak nadaljni odpor. Za premaganega
smatramo onega, ki se z obema lopaticama sočasno do¬
takne tal.

3. Katera je temeljna postava za metanje? Temeljna
postava, v kateri se pričnemo metati, je preža. Prežo

47

delimo: a) na stojno prežo z dotiko ali brez dotike
(prosto), b) klečno prežo, c) mešano prežo (eden v
stojni preži, drugi v klečni preži).

4. Iz česa sestoja metanje? Metanje sestoja iz na¬
padov, s katerimi hoče nasprotnik zgrabiti nasprotnika
in ga tako poraziti, sestoja nadalje iz obran, s katerimi
si prizadeva napadeni telovadec obraniti prijema, če je
pa že prijet, vsaj onemogočiti nasprotnikovo prizade¬
vanje po porazu.

5. Kaj je prijem, kako se deli, kaj je obrana in kako
se izvaja? Prijem je gib, s katerim zgrabi napadalec
svojega nasprotnika in ga porazi. Deli se na tri dobe:
sprijem, poraz (na tla) in končna zmaga (položitev
na lopatice). Obrana je prizadevanje uničiti nasprotnikov
napad. Izvaja se z umikom, odvratom, izvitjem (iznnu
zanjem) in protinapadom.

6. Kateri prijemi so najbolj v rabi? Pri naši telovadbi
so najbolj v rabi oni, ki jih navaja Tyrš v »Zakladechs
(»Osnova«). To so prijemi: vratni, zapestni, križni, tre¬
bušni z objemom (od zadaj črez pas) in s hitrim prite-
gom (od spredaj), bedrni, podkolenski in razkoračili.
Razven tega so upeljani v nekaterih društvih pod. vpli¬
vom Očenaškovega »Zapas« (»Metanje«) nekateri novi
prijemi.

7. Razlaga in kazanje nekaterih prijemov, ki so
navedeni v odgovoru pri 6. vprašanju; ta prijem določa
pri skušnjah izpraševalni zbor.

8. Kaj je rokovanje? Rokovanje je ta način borenja,
pri katerem napademo nasprotnika s pestmi ali z nogo
ali pa se krijemo proti njegovim napadom. Pri naši te¬
lovadbi pa, izvajajoč borenje na skupno povelje, izva-

48

jamo navadno napade le proti mišljenemu nasprotniku,
ali pa se krijemo pred mišljenim napadom.

9. Kakšne napade razlikujemo pri rokovanju? Pri
rokovanju razlikujemo napade: napade z lehtema in no¬
gama. Napadi z lehtema so udarci in sunki, z nogama
brce. U d a r e c je gib, če najprej mahnemo s sprednjo leh-
tjo, potem pa s celo napeto roko po nasprotniku; sunek
je napad s sunom iz položaja iztegnjenih ali skrčenih
lehti; b r c a je napad z nogo.

10. Kaj je mečevanje (borenje z orodjem in orožjem)

in kako delimo vaje v mečevanju? Mečevanje je ona
vrsta borenja, pri kateri težimo napraviti nasprotnika
nezmožnega za odpor s tem, da ga napademo z oro¬
žjem v roki. Pri naši telovadbi se omejujemo cesto
samo na gibe, ki se rabijo pri mečevanju s tem, da
napadamo dozdevnega nasprotnika, ali da se krijemo
pred dozdevnimi napadi. Vaje mečevanja delimo po
vrsti orožja, katero rabimo, na: a) borenje s sabljo

(sečno), b) borenje z rapirjem (bodno), c) borenje z
dolgo palico (baton), d) borenje s kratko palico.

11. Kaj so odpori, pretegi in pretiaki? To so one
vaje, pri katerih skušamo z močjo svojih udov samo
ali s celim telesom, navadno brez vsakega orodja, zlo¬
miti našemu prizadevanju stavljeni odpor ali pa težimo
uničiti silo, ki hoče zlomiti naš odpor. Stavljeni odpor
si prizadevamo zlomiti z upogibanjem, napenjanjem, dvi¬
ganjem, s tegom in tlakom in sicer odpor samo ene okon¬
čine odpor nam stavljajočega nasprotnika aii celega
telesa. Največkrat izvajamo te vaje v dvojicah, včasih
pa, posebno pretege, z več telovadci sočasno.

49

4

Skupine.

1. Kaj so skupine? Skupine so one vaje, ki se
izvajajo s pomočjo ali oporo več telovadcev in to tako,
da nastanejo razne slike. Izvajajo se brez orodja, z
orodjem ali na orodju.

2. Kako se dele skupine po tvorbah? Njihova do¬
ločitev? Po tvorbah se dele skupine na ploske in stož-
kovite (kopičaste). Ploske skupine so one, katerih te¬
melj je ozek in dolg, za kar je- treba za tvorbo naj-
spodnejšega nadstropja najmanje dveh poleg sebe ali
dveh za seboj umeščenih telovadcev. Stožkovite sku¬
pine so one, katerih temelj je kriva črta.

3. Kako se dele skupine po višini? Na eno-, dvo-,
tri- in večnadstropne, in to po tem, koliko vrst telo¬
vadcev stoji ena nad drugo. Pri trinadstropni skupini
na pr. stoje tri vrste telovadcev ena nad drugo.

4. Na kaj moramo paziti pri tvoritvi skupin? a) za
pravilni razvoj, t. j. določiti temelj; b) za gotovost in
trdnost vezave in skrbeti z primerno in ugodno razde¬
litev teže in ličnosti.

Raznoterosti.

1. Kaj so raznoterosti? Raznoterosti so gibi posa¬
meznikov ali dvojic, trojic itd. s skupnim sodelovanjem
vadečih brez vsakega orodja ali pa se izvajajo z oro¬
djem; to so gibi in izmene položajev telesa, ki so po
eni strani zelo blizu prostim vajam, po drugi strani pa
tvorijo temelj in prvine skupin, pa so to tudi lahko
prvine prenesene z orodja.

50

2. Imenuj nekatere vrste raznoterosti. Prevali, pre¬
vrati in premeti naprej, nazaj, na tleh ali na živem oro¬
dju. Povzpenjanje (stopanje) telovadca na drugega. Dvi¬
ganje togega telovadca. Skupno usedanje, poskoki in
preskoki v raznih tvorbah (v redu, zastopu, v krogu).
Izmene stoj, v raznem taktu izvajani poskoki. Vaje na
stalkah. Drže na tleh (ali blazinah).

3. Kaj so telovadne igre? Telovadne igre so skupne
vaje živahnega in zabavnega značaja, ki nudijo mnogo
raznih telesnih gibov (skokov, trajnega teka, obratov
itd.), ki koristno vplivajo na telo in mišljenje telovadca,
posebno ako se izvajajo na prostem.

Pohod, dir, tek.

1. Pohod. Pohod obstoja z korakov in je to najpri-
prostejša in zelo koristna vaja v vztrajnosti, katero
moremo gojiti do poznih let. Izvaja se največ na pro¬
stem, v telovadnicah samo pri redovnih vajah. Telo
držimo vzklonjeno, prša napeta, da lahko dihajo, noge
v kolenu zmerno upognjene, da se telo preveč ne trese
in da more biti korak prožen. Lehti se gibljejo prosto
ob telesu. Nameri pohoda je okrepiti se na prostem in
jačiti glavno srce in pljuča. Telovadni pomen ima samo
hitri in vztrajni pohod. Vadimo zmerni in pospešili pohod.
Stežujemo ga z zmernim in hitrim stopanjem (na gore),
z nošenjem bremen in naravnimi zaprekami.

2. Dir. Dir obstoja iz skokov, je najnaravnejša vadba
v vztrajnosti na prostem. V telovadnici ga vporabljamo
kot pripravo za skoke (vaje iz zaleta), v manjši meri

51

za redovne vaje. Dirjati moramo odrivaje se ua prstih,
da je dolžina skokov kar največja in pretres kar naj¬
manjši, prša napeta, tehti v komolcih upognjene ob
telesu. Pri diru je važna uravnava dihanja, da se obrani
težkega dihanja. Dir je zmeren ali pospešen, stežujenio
ga pa samo z neravno progo.

3. Tek. Tek je po svojem značaju atletična
vaja, ker zahteva v kratkem času veliko izvedbo.
Hitri tek obstoja kakor dir iz skokov, toda ti so
mnogo hitrejši in daljši. Hitri tek gojimo samo
na prostem največ na daljavo 300 metrov. V te¬
lovadnici ga vporabljamo samo kot zalet. Pri hitrem
teku mora biti telo uleknjeno, prša napeta, glava nazaj,
usta zaprta. S tekom krepimo srčno, dihalno in nožno
mišičevje. Stežujemo ga z zaprekami in neravno progo.

Deset zapovedi o varovanju

1. Varovanje je trenotna pripravljenost vaditelja
preprečiti nezgodo vsakega posameznika; ono mora. biti
dobro pripravljeno ne samo glede na hitri prijem ampak
tudi na pravi čas.

2. Dobro in pravočasno varovanje dobro vpliva na
pogum telovadca. Ta pristopa z večjim veseljem in go¬
tovostjo k vadbi vsake vaje.

3. Pestre vrste vaj in njihov značaj toda tudi razna
konstrukcija orodja sili vaditelja, da zavzame ono mesto,
ki je najpripravnejše za orodje in izvajanje vaje.

4. Vaditelj mora skrbno slediti vsakemu gibu in
posebno onemu delu telesa in okončin, od katerih de-

52

lavnosti je odvisna izvedba vaje, kakor tudi tem, kjer
se najlažje pripeti nezgoda.

5. Najvažnejšo nalogo opravljajo pri varovanju
lehti, kajti z lehtmi sledi vaditelj kakor z očmi in
spremlja vsak gib telovadca, dobro stori vaditelj, ako
posveča pozornost tudi onemu telovadcu, ki obvlada
telo in vajo.

6. Razločevati moraš način varovanja pri vajah, ki
se izvajajo v vesi, opori, pri ptehodih iz vese v oporo
in obratno, končno pri skokih.

7. Varuj se pri prijemu mesta, kjer je leht upogljiva,
ali kjer se mišičje osredotočuje v vozlu.

8. Sledi, gibaj in premikaj se vedno v smeri giba,
četudi se izvaja s kolebom, obratom ali skokom.

9. Varovanje nudi telovadcu tako, da držiš njegovo
roko v zalehtju, ako to dopuščajo okolščine in sicer
za eno ali obe roki.

10. Ako ni mogoč prijem za lehti in se nahaja telo,
vadeč v gibu, ki zahteva razmah celega telesa, bodi pri¬
pravljen na prijem krog pasu. Način varovanja ne sme
steževati sestave ali morda celo zadržati izvedbo
sestave.

Glavna načela telovadne metodike.

1. Kaj je telovadna metodika in katera so glavna
sredstva k metodični vadbi? Telovadna metodika je na.
vodilo k pravilnemu in smotrenemu postopanju pri vadbi.
Glavna sredstva za metodično vadbo so: a) prijazna,

zračna, v snažnosti vzdrževana in sploh vsem zdrav-

53

stvenim zahtevam ustrezajoča telovadnica; b) dobro,
trpežno ir, v redu vzdrževano orodje; c) pravilni vad¬
beni načrt; d) strokovne knjige in časopisi; e) strokovno
izobraženo vaditeljstvo.

2. Kaj je vadbeni načrt in kakšen mora biti? Vad¬
beni načrt je po gotovih načelih uravnani pregled snovi,
ki je določena za vadbo, načrt mora biti: a) primeren,
t. j. odgovarjajoč društvenim razmeram; b) priprost in
pregleden, da je na prvi pogled vsakemu razumljiv; c)
popolen, t. j. vsa snov, katero moremo za obstoječih
razmer uporabiti, bodi obsežena v načrtu; d) enoten,
t. j. vsa telovadna snov, sprejeta v načrt, mora tvoriti
enotno, ograničeno celoto; e) vsestransk in pester, vad¬
bena snov mora biti tako razporejena, da se v vsaki
uri celo telo pretelovadi z izmenjavo orodnih vaj, skokov
in vaj brez orodja.

3. Na kaj mora vaditelj paziti pri vodstvu vrste?

Vaditelj, ko vodi vrsto, mora paziti na to: a) da vadi
točno po načrtu, brez važnega vzroka se ne oddaljuje
od načrta; b) da vadi postopno, t. j. da postopa od la.
žjega k težjemu, od znane in že predelane snovi k
neznani novi, od priprostih vaj k sestavljeuejšim, vaje.
naj bodo izbrane primerno močem telovadcev; c) da
vadi nazorno; poimenovano in razloženo vajo pokaži
vzorno in opozori, kako se najlažje nauči ta vaja; d) da
presodi izvedbo vaj, opozori na napake in jih popravlja;
toda to stori vedno na bratski način; e) da ponavlja vaje,
ki se ne posrečijo, v raznih premenah; i) da ne za¬
pravlja časa po nepotrebnem; g) da se redno za vsako
telovadno uro pripravi; h) da nudi telovadcem, ki to
potrebujejo, primerno in pravočasno pomoč; i) da pozna

54

glavna r.ačela varovanja in da to nudi telovadcem
vestno in pazljivo, tako da je izključena vsaka ne-
zgoda; j) da se obnaša bratsko proti vsem društvenim
• članom, ne da bi sebe v katerikoli stvari zapostavljal.

4 .  Na kaj mora paziti vaditelj pri vodstvu skupnih
vaj? Pri vodstvu skupnih vaj vaditelj skrbi: a) da si
vedno dobro pripravljen; b) da predeluješ vedno dano
nalogo in se brez važnega vzroka od nje ne oddaljuješ;
c) da določiš primerne vaje tako, da jih tudi slabši te¬
lovadci izvajajo zadovoljivo; d) vajo, ki zahtevaš od nje,
da se izvede, poimenuj pravilno, pojasni jo in pokaži
vzorno; e) zahtevaj pravilno in natančno izvedbo; f)
ponavljaj tako dolgo, da bodo vaje izvajane zadovo¬
ljivo; h) povelja naj bodo pravilna, jasna in odrezana;
nikdar se ne oddaljuj od povelj, ki so splošno v rabi;
i) izogibaj se vsemu, kar bi tebe ali druge lahko osmešilo.

Fiziologija.

1. Kaj je fiziologija sploh in kaj je telovadna fizio¬
logija? Fiziologija je panoga prirodnih znanosti, ki pre¬
iskuje delovanje posameznih organov živega organizma.
Telovadna fiziologija pa se naslanja na splošno fiziolo¬
gijo ter preiskuje, kako posamezne telovadne vrste
jačijo oziroma slabe gotove življenske funkcije.

2. Katero je glavno načelo telovadne fiziologije?
Glavno načelo telovadne fiziologije, katero mora imeti
vsak vaditelj vedno pred očmi, je to, da so organi člo¬
veškega telesa v raznih dobah neenako razviti, radi

55

česar se tudi ne smejo enako napenjati, tudi jih ni
mogoče z enakimi sredstvi jačiti in krepiti.

3. Katere vaje so iz iizioiogičnega stališča za gotovo
starost primerne? V nežnih letih se mora organizem
razvijati in rasti. Navajaj ga na pravilno držanje telesa,
ne zabranjuj živahnosti, seveda pod nadzorstvom, in
krepi telo razumno. V šolskih letih je koristno gibanje
na prostem, spočetka goji igre, tek, proste in redovne
vaje. Pozneje pridaj vaje za okretnost, skoke, veso,
oporo samo na kratko dobo, in še to samo mešano. Pri
naraščaju (14—18 let) smemo že tudi deloma mišičevje
obremeniti, seveda so naporne vaje izključene. Po dvaj¬
setem letu lahko telovadiš vse. Gonja za rekordi je za-
vrgljiva. Od štiridesetega leta naprej se zmanjšuje delo¬
vanje srca, okretne in naporne vaje škodujejo. Vadi
predvsem proste vaje in vaje v vztrajnosti.

56

■v

Ceško-slovenski sokolski slo¬
varček.

B.

beh tek

beh cvičitelsky vaditeljski
tečaj

bočne bočno
bočny bočni

bod (pri šermu) bo d, ubod
(pri mečevanju, borenju)
bod (pri znamkovani) točka
(pri znamhovanju)
bodmo bodoma, bodno
borec borec, tekmovalec
bradla bradlja
bremena bremena, uteži
brišni chvat trebušni prijem
brit ostrina (pri meču, sablji)
na klini

C.

cukem vzmetno, trzema, ču¬
koma

cval dir, galop
cvičenec telovadec

cvičeni telovadba, vadba, vaja
cvičeni jednoducha eno¬
stavne vaje

cvičeni poradova redovne
vaje

cvičeni prostna proste vaje
cvičeni společna skupne vaje
cvičeni složita sestavljene
vaje

cvičeni upolnicka borilne
vaje

cvičeni verejne javna telo¬
vadba

cvičeni zavodnicka tekmo¬
valne vaje
cvičište telovadišče
cvičitel vaditelj
cvičiteina telovadnica
cvičiti telovaditi, vaditi

Č.

čara ravna črta
časomira časomerje

57

čekatel čakatelj (začetni va¬
diteljski pripravnik)
celem s čelom
čelne čelno

celem vpred I povelje pri
celem vzad I redovnih
s čelom vspred, s čelom
vzad

čelne postaven! čelna posta¬
vitev

čepel (orožje za mečevanje)
sablja, meč

čepel (del orožja) ostrina, re¬
zilo

četa četa

četar četnik, četar
činky ročki

člen (pri poradovych) člen
(pri redovnih vajah)
člen (spolku) član (društva)
čtyrstup četverostop , štiristop

D.

dlanni poloha dlanji položaj
dohmat oprijem, prijem
dolu dol

domači rad hišni red
domači spravce hišni upra¬
vitelj, gospodar
dopomoc pomoč, pomaganje,
varovanje

doprovody spremniki (pod¬
rejeni gibi)

dosažne nafadi dosežno
orodje

doskočište doskočišče
doskočny doskočni
doskok doskok
dovnitf not, znotraj
dozadu-dozadu razstup na-
zad-razstop nazad (čelno
na predročenje)
dozorny (krajnik) nadzorni
krajnik (na l. krilu)
druh cvičebni vadbena vrsta
družstvo vrsta
drep počen
drepeni čepenje
drepmo čepe, v počenu
dučka razklenka, razklepka
(met skrčno), razkolenka
dučmo razklenjeno, raz-
klepno, razkolenoma
dvojčlenny (pri poradovych)
dvočlenski (pri redovnih
vajah)

dvojhmat dvoprijem
dvojenec dvojičnik (eden iz
dvojice)

dvojice dvojica, par
dvojsek dvosek  (ako izpod¬
bije nasprotnik napad s

58

sabljo slabo ali površno,
usekamo takoj še enkrat,
in ta dvojni usek imenu¬
jemo pri borenju dvosek)
dvojstop dvostop

E.

element cvičebm' vadbena pr¬
vina

H.

hloubka globina
hmat prijem
hmat plny polni prijem
hmat vidlity vilasti prijem
limita ti mahati, zibati
hnizdo, zaves o narty vzadu
gnezdo, obesa v nartih
zadaj

hod met, lučaj
houpani nihanje, guganje
houpati (se) nihati, gugati (se)
lira, hry igra, igre
hrazda drog

hrazda visuta viseči, nihalni
drog

hrbet kone hrbet konja
hrbetni poloha hrbtnipoložaj
hul palica, kol
hup nih, nihaj, gug

Ch.

ehmat prijem
chod hoja

chudy hodaljke (dve palici
za hojo s stopnicami),
hodaki, strevce
chvat prijem (zgrabiti koga)

J.

.jednatel tajnik
jednoelenny enočlenski
jednodružny enovrstni
jednoduchy preprosti, eno¬
stavni

jednonožny enonožni
jednoruč enoročno
jednostranny enostranski
jednotlivec posameznik, po-
edinec

jilee ročaj, držaj (pri meču)
jizdmo jezdno

K.

kladina kladina, gred, klada
klecani sklecanje (ponovno
prehajanje iz vzpore v
skleco in nazaj)
klecmo kleče
klek klek (sonožno)
klik skleca, skrčena opora,
sklek
klon klon

klopeni, klopiti klopenje, klo¬
pih (pri držah lehti sprem-

59

nik, ako gibljemo roko v
zapestju v smeri dlani ali
hrbta)

klus dir, drnec  ( „trab“)
kmih koleb

kmihem s kolebom, kolebno,
koleboma

kmitani == limitam
kolem okrog, v krogu
kolmy navpičen
kolo kolo
kolovadlo kolotek
kolovam' kolovanje (gibanje
v krogu)

komihani kolebanje
končir rapir
kop brca

kotouo toč (ponovno)
kotoul preval
koule kroglja
koza koza
krajnik krajnik
krk vrat
kroj kroj, obleka
krok korak

krok zkraceny kratki (skraj¬
šani) korak

krok plny dolgi (polni) korak
krok zrychleny hitri (pospe¬
šeni) korak
kroužiti krožiti

kruliy (naradi) krogi (orodje)
kryt (pri poradovych) kritje
(pri redovnih vajah )
kridlo krilo
križ križ

križ prohnuty ulehnjeni križ
kukle maska, šlem (krije in
varuje pri mečevanju
glavo)
kun konj

kun na del konj vzdolž
kun na šir konj na šir
kulžmo šepavo, šepaje, če¬
poma
kužel kij

kuželovity stožast (v obliki
stožca)

L.

lano vrv
leh leža

letmo letč, v letu
levy levi

ležmo ležno, leže
liha deska (dolga dila)
lichy lihi (L, 3., 5 ■ . )
loket komolec

M.

madla ročaji
mach mah

60

mdchati mahati, vihteti
malikova poloha mazinčji
položaj
meč meč
meta cilj, meja
metaci stul miza (telovadno
orodje)
mety meti

mety linožmo meti odnožno
mety zanožmo meti zanožno
mety odbočmo meti odbočno
mety prednožmo meti pred-
nožno

mety skrčmo meti skrčno
mety roznožmo meti raz¬
no žno

mezikmih medkoleb
mič žoga
motouz vrvica
mrštiti mahniti
mustek deska (za odriv)
mustek pružny prožna deska

N.

načelnik načelnik
nahoru gor, navzgor
na del v daljino , vzdolž
nadhmat nadprijem
na konci bradel na koncu
bradlje

na iniste na mestu

napnuty, napjaty napet
napfah namer, namera
napfed naprej
naradi orodje
naskok naskok
nastoupeni nastop, -anje
na Sir v širino, na šir
nataženv iztegnjen
navesti napoved
nazad nazaj, nazad, vzad
noha noga.

O.

oblouk, obloukem lok,
v loku, z lokom
obounož obenožno
obouruč oberočno
obraceny podhmat obrnjeni
podprijem
obrat obrat
obruč obroč
odbočka odbočka
odbočmo odbočno
odhyb odg ib

odchylmo skrčno-odnožno,
izpomolno
odkmih odkoleb
odraz odriv
odražište odskočišče
odsek odsek
odskok odskok

61

odstoupiti oditi, odstopiti
odsun odsun
ohnouti upogniti
o patou na (od) petah
o pažich na lehteh
oporem v opori, z oporo
o prsou na prsih
o pfedloktf na predlaktju
(na spodnjih lehteh)
o ramenou na ramenih
o rukou na rokah
osa ramenm' ramenska os
osnova osnova
osny osni
oštep kopje, sulica
o  zalokti na zalaktju (na
zgornjih lehteh)

P.

palcova poloha palčji po¬
ložaj

paže leht (roka)
pest pest
plavmo plavno
plny hmat polni prijem
pobliž blizu, skupaj
pobok bočno
podal narazen
podhmat podpri jem
podmet podmet

pohov (povel) odmor (po¬
velje)

podpor opora

podpor prosty prosta opora
podpor ležmo ležna opora
podpor o predlokti opora na
predlaktju (na spodnjih
lehteh)

podpor smišeny mešana
opora

podpor vznesmo vznosna
opora

podpor o zalokti opora na
zalaktju (na zgornjih
lehteh)
podfep počep
podup topot

pohyby jednoduche eno¬
stavni, priprosti gibi
pohyby nohou gibi nog
pohyby pazi gibi lehti (roke),
z lehtjo

pohyby rukou gibi rok
pohyby složite sestavljeni,
zloženi gibi

pohyby trupu gibi trupa

pochod pohod, hoja

pokos premo

poklek poklek

poklus tek (na vztrajnost)

pomahatel pomočnik

62

poniž nizko
po pfedu navzpred
poskok poskok
postaveni zakladni temeljna
, postava, postavitev
pošto) stoja, ustop
posun posun
povel povelje
povyš visoko
pozdrav pozdrav
pozor (povel) pozor (povelje)
po zpatku navzad
prapor prapor, zastava
praporečnik praporščak
pravonož z desno nogo,
desnonožno

pravopaž z desno roko,
desnoročno
pravy desni
prohnute uleknjeno
prostocviky proste, poljubne
vaje

prosty prost
protiehod protihod
protiklus protitek
proud (poradova) predelek
(redovne), kolona
provaz, lano vrv
pruskok proskok (med
dvema vrvicama)
pruvlek prevlek

predem spredaj
pfedhyb predgib, prigib
predhup prednihaj (pred-
gug)

predkmih predkoleb
predklon predklon
predkročny predkoračni
pfedlokti predlaktje (spod¬
nja leht)
prednf prednji
prednos prednos
prednožiti prednožiti
prednožka prednožka
prednožmo prednožno
pfedpažit predročili
predskok predskok, skok
naprej

predvih predvig (prevaga)
prehmat preprijem
pfekot prevrat
prekot s prosta prevrat
prosto

premet premet
pfemyk premik
presedy presedi
preskok preskok
preskok Jetrno preskok v
letu, lete

preskok pripatmo preskok
vzpetno

prešvih premah

63

pretahovani pretezanje
pričny prečen
pri 61  e u žebričku klini pri
lestvi

prinožiti prinožiti
pripatiti vzpetiti
pripatmo vzpetno
pripažiti priročifi
pul kola pol kolesa
pul obrat polobrat.

R.

rameno rameno, rama
rej raj (nem. Reigen)
rohovani boks, rokovanje
rovne ravno

ravno vaha ravnotežje,ravno¬
vesje

rozbeh zalet, nalet
rozchod (povel) razhod (po¬
velje)

roznožka raznožka
roznožmo raznožno
rozpor razpora
rozstup razstop
rozstup mezerny vrzelni raz¬
stop

rozstup stredni srednji raz¬
stop

rozstup tesny tesni razstop
rozstup volny prosti razstop

rozvrh načrt, razpredelba
rub udarec

ruce na ramena roke na ra¬
mena

ruce v bok roke v bok
ručkovani ročkanje
ručkovani v visu ročkanje
v vesi

ručkovani v podporu roč¬
kanje v opori
rukavice rokavice
ruznodobne raznodobno
ruznojmennv raznoimenski
ruznostranny raznostranski
ruznosti raznoterosti.

fi.

rad red
rebrik lest u a

rebrik kolmy navpična lestva
rebrik provazovy vrvena
lestva

rebrik šikmy poševna lestva
rebrik vahorovny vodoravna
lestva.

S.

sbor cvičitelskv vaditeljski
zbor
sed sed
sedlo sedlo

sek (pri šermu) sek (pri
sabljanju), usek

64

sek spodni spodnji usek
sek vnešni vnanji usek
sek vnitrni notranji usek
sek vrchm' vrlini usek
sesedi sesed
seskok seskok
sestup (pri poradovycb) se¬
stop (pri redovnih)
sešin napfed (nazad) sevlek
naprej (nazaj), poveš, t. j.
počasen prehod iz opore
v veso

shyb zt/iba (vesa ob skrčenih
lehteh)
skok skok

skok do d;ilky skok v da¬
ljino

skok do hloubky skok v glo¬
bino

skok do vyšky skok v višino
skok daleky-vysoky skok v
daljino in višino hkrati
skok prosty prosti skok
skok o tyči skok ob palici
skok lito kem skok v nasko¬
ku (napadalni)
skrčka skrčka
skrčmo skrčno
skfižiti skrižati
skrižnv navzkrižni
skupiny skupine

slavnost slavnost
smer smer
smišeny mešani
snožiti sonožiti
snožmo sonožno
sokol sokol
sot sunek
soudobne sočasno
sounožn i sonožno
soupažne soročno (lehti)
souruč soročno (roke)
soustava sestav
spad do visu spad v veso
spol skupek^ {dvojica)
sraz stik

sfit napfed (nazad) s mik
(nazaj), t. j. nagel prehod
iz opore v veso
stanovy pravila
starosta starosta
stejnojmenny enakoimenski
stejnosmerny enakosmerni
stejnostranny enakostranski
stoj stoja

stoj o hlave stoja na glavi
stoj o pazi stoja na lehti
stoj o predlokti stoja na
predlaktju (spodnjih leh¬
teh)

stoj o prsou stoja na prsih
stoj o rameni stoja naramenu

65

stoj o rukou stoja na rokah
stoj o zalokti stoja na za-
laktju (zgornjih lehteh)
stoj prednožmo prednožna
stoja

stoj rozkročny razkoračna
stoja

stoj sknžny skrižna stoja
stoj spatny spetna stoja
stoj ukročny odkoračna stoja
stoj linožmo odnožna stoja
stoj v pozoru stoja v pozoru
stoj vykročny izkoračna (iz¬
stopna) stoja
stoj zakro£ny zakoračna
stoja

stoj zanožmo zanožna stoja
stojany stojala
stoupam' stopanje, vzpe¬
njanje

stožar jambor (maj)
stranou na (v) stran
strme strmo
stfed sreda
stredni srednji
streh preža
stremlilav strmoglav
stridnož z nogama menjaje,
izmenjema

stridnopažne z lehtmi me¬
njaje, izmenjema

stridnoruč z lehtmi me¬
njaje, izmenjema
stfed reje sreda raja
stridny menjajoč
striž strig

stul metacf miza (telovadno
orodje

sudy sodi (pri številih - 2,4,6)
sun sun, sunek
svis prosta vesa
svisly navpično dol

Š.

šatna oblačilnica
Šavle sablja

šerm mečevanje, borenje
šermovati mečevati se,
boriti se

šerrnir mečevalec, borilec
šerimrna mečevalnica, bo-
rilnica, borišče
šik dvored
šikme poševno
spihani plezanje
šplhaci tyč plezalna palica,
šplhadlo plezalo
Spihati plezati
švihadlo kolebnica (vrv)

T.

tahem tezno, tezoma
telocvična telovadnica

63

tčlocvik telovadba
tesny tesni

tleskem s tleskom, ploskom
toč toč

točny, (pri poradovych) za-
vofni (pri redovnih)
točiti sukati, zavijati, vrteti,
zaviti

topom ■ togo (trdo)
touš disk, plošč
trčiti suniti
trup trup

trup prohnuty uleknjeni trup
trup vysazeny sklonjeni,
upognjeni trup
tyč palica

tyč ku skoku palica za skok.

U.

ubrana obrana
uhlem v kotu, s kotom (vo¬
galom)
uklon odklon
ukrok odkorak
unik umik
unožiti odnožiti
unožka odnožka
unožmo odnožno
upažiti odročiti
uskok odskok
ustup odstop

utok napad, naskok
uvnitf znotraj, not.

V.

vaba teža, razovka
vedouci vodnik
veleni poveljevanje
veleskok veleskok
veleti poveljevati, veleti
veletoč veletoč
velitel poveljnik
velekotouč veletoč ponovno
velepremet velepremet
velepremyk velepremik
vis vesa

vis ležmo ležna vesa
vis o patou vesa za pete
vis v podpaži vesa na zgor¬
njih lehteh (pod pazduho)
vis v loktech vesa v lehteh
(v komolčnjem sklepu)
vis v nartech vesa v nartih
vis v podkoleni vesa v pod-
kolenu

vis v tyle vesa za tilnik
visuta hrazda nihalni (viseči)
drog

v levo v (na) levo
v nartech v nartih
vne zunaj

volny prosti, prostovoljni,
poljubni

67

v podkolem' v podkolenu
(podkolenih)

v pravo — na, v, z desno
v pred naprej, spred
v predu spredaj
v prič, prečno, vprek
vrham' koule metanje (de-
ganje) kroglje
vrham' oštepem metanje
kopja

vrh met, lučaj
v tyle v tilniku
vybor jednoty društveni
odbor
vydrž drža
vyhyb izogib, ogib
vykrut izvinek
vylet izlet
vymyk i izmik
vypad izpad
vypon vzpetje, vzpon
vysazene sklonjeno
vysed vsed
vysedanl usedanje
vysahovani iztezanje (izse-
ganje)
vyšin v zv tek
vyšvili vzmali
vysuk priteg
vzad vzad
vzadu zadaj

v zapesti v zapestju
vzeprem' naupor
vzepreni tahem’/ezni na¬
upor

vzepfeni cukem vzmetni na¬
upor (trzema)
vzepfeni kmihem kolebni
naupor

vzepfeni vzklopmo vzklopni
naupor

vzepreni zavesem naupor v
obesi

vzklopka vzklopka
vzklopmo vzklopno
vznesmo vznosno
vznos vznos

vzpiranl dviganje, vzpiranje
vzpažiti vzročiti
vzpor vzpora
vzpfim vzklon
vzpfimiti se vzkloniti se
vztyčny vzravnan, pokončen
vztyk vzravnava.

Z.

zadem zadaj

zadnl zadnji

zahup zanihaj (zagug)

zachrana varovanje, varstvo

zaklon zaklon

zakmih zakoleb

zakročny zakoračni

68

zakrok zakorak
zakryt kritje
zalokti zalaktje  (zgornje
lehti)

zalud varka, ukana  ( finta )
zanožiti zanoiiti
zanožka zanožka
zanožmo zanožno
zapas metanje, borenje
zapaziti zaročiti
zapisovatel zapisnikar
zariici zapestje
zaskok zaskok
zastup zastop
zašvih zamah
zatočiti zasukati, zaviti
zaves obesa

zavitem z zavitjem
z;ivody tekme
zbran orožje
zdviliati vzdigovati
zevnitf zunaj, ven
zkrizeni skrizanje
zmena izmena, premena
z mista z mesta
z prosta prosto
zpričeni izprečitev
zpusob način

zriženi, ;vyfizeni uravnava.

Ž.

žerd’ žrd (pri bradlji), lest-
vina

žinenka blazina, žimnica.

69

c3
T3
O

-M

<D

E S

(/)

C3 S
C o
T3 :
03 -a
> E
O Jž

__j X«

>u

H £

<D rt ^
c/5 "O
- ° c
$— G

c <D b*

<v

>,

h-

■g S |

5 S S

P f> 'S

<D

S E

•a

o

c3

C

C

>

aS

aS o

_ ^
C V'

G *
- aš
^ C
”33  >0

d) ;—
*- O
e c

E a)

d) <D
C

o o-

> ~
'rO

l 5
> «
-o
o -a
E g
£ o

C d

E

“ J2

— as

H

T3

aS

>

c

<D

aS

C/5

^ c
aS as
G G

a>

o c

X)

o

X)
03 OJ

E .5,

o

E

aS
a
o

11

a E

O CD
4! -«-*

5 J!

CD ’—

C >0 OJ

‘“as

a  c  & .g

-E c

"G o3

O c

s- >

O S

aS n
G ^
Sl
<D

E

*o

c

o

43

aS

-2 >

oo o

c?) S

" g

T3

aS

>

aS

bfl

0)

C/5 43

X  O

C

be

as

aS

43
■a
aS
>

c* S
bo  oj

>o

03

C

c H d,

c3 CT5 ^
G

70

nih k neznanim. Ne kaži nikdar preveč vaj.

5. Pokaži vajo sam in razjasni prav na kratko njeno posebnost. Dolgobesedno
pojasnjevanje škoduje, ker telovadec nepotrpežljivo čaka, da pride na orodje. Raje
pokaži še enkrat, kakor bi še znova razlagal. Ne nagromadi telovadcem vseh vaj,
kolikor jih znaš, ampak le toliko, kolikor zmorejo.

6. Poučuj zanimivo t. j. sestavljaj vaje lepo, da je, kakor se pravi, vedno nekaj
v njih.

7. Vračaj se k onim vajam, ki niso dobro šle in jih ponavljaj pri vsaki pri¬
liki, dokler jih telovadci ne vadijo dobro.

8. K telovadbi vzpodbujaj z dobrim razpoloženjem, toda mirno, da se s tem

_rt

rt

>

J=

O

a

rt 'rt
rtJ P
a

d> ^
> rt:

. o

a> > —
rtZ o d)
a) r!Z

c/5

a) rt

> z >

O) . J—

c rt

.s > S.

cd * A

S .S *8

_rt

c/5

rt

be

rt

'O C

-j •— d)

'r; a) •—
£ ^ c

0 - c i>

>

rt

£ q

o

TZS

d)

c

o

O)

.rt

'rt

5o '

o

c -a

rt

d) >
rt ©
> d>

H

o

-a

rt d)

£ >
c  N

>

o

Oh

c

04

d)
CA

£ .s

• =  — c S

-r Z ni ai n h

D. P 3
O

rt rt "rt
'rt G
"c/3 O

d>

. -o

c 03

rt

v rt

-a
•- o

> ‘o
j:  a

.s iž

rt c

>

>t/; rQ

g £
> a

rt '
>N

d> rt

•- -a
a _

>

c

o.

.  o
-C rt

rt

^ .>
•_ "n o

d) rt rt

^ a

o

£

o

o,

rt ■

£ •
N3

rt

>o ,

j* o

rt rt
rtJ
„ d)
rt >

o

•a s_

rt d)

> o
P  '53

d/

d) rt

> C
o >c ->
o. .O

SJ
rt

>

si;

a ca  S
rt zz
!= N3 rt

u-

6 ^
’s ^ c
rt -o

.iz c

N rO

.£ '
"rt

c .

>

> ■

!

d)

rt

>

C

Jr -o

a o

;r >&
a c

c/5 O-

d) >S!

> C
Sl rt

rt

bfl

rt

E

o

CL

- 71

t

selje in pogum — preveč pomoči škoduje in vodi h komodnosti in nesamostojnosti
telovadca.

13. Širi med svojimi telovadci vedno bratskega duha in kaži tudi sam bratsko
ljubezen, da je boš i sam deležen.

14. Glej, da boš vzor svojim bratom ne le v izvajanju in pogumu, temveč